SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 24 de abril - 24. aprila 1997 S
Kdo si želi nazaj?
Čeprav zunanjepolitični glasniki ZDA zanikajo, da bi imeli namen podpirati ustvarjanje kakršnegakoli jugovzhodnega evropskega bloka, in trdijo, da Clintonova vlada takim idejam ni naklonjena, se zadnje mesece vendarle pojavlja tu in tam v mednarodnih krogih misel, da bi se Zahodna Evropa lahko končala nekje na vzhodni poljski meji. Po teh mnenjih bi bil jugovzhodno od Avstrije primeren prostor za skupino držav s’podobno realsocialistično preteklostjo, ki bi lahko delile usodo v nekaki politično-tržni povezavi in predstavljale vmesni evropski blok, ki bi ga Rusija lahko mirneje sprejemala kot pa, na primer, bojeviti NATO.
Letos vzbujajo v Sloveniji pozornost višji oficirji bivše Jugoslovanske armade z bivšim generalom Kolškom na čelu. Vračajo se v deželo, kjer so bili premaga-n‘' po državljanstvo, po pokojnine in morda tudi, da kot novopečeni državljani zasedejo kaka mesta, za katere so „stroko-vno" usposobljeni? Saj so po javno izraže-nejn mnenju pomožnega škofa dr. Grmiča to res pravi generali, cvet Jugoslovanske ljudske armade, ne pa tisti civilisti, ki so )‘h slučajno premagali.
Da sta skoraj istočasno izšli v Sloveniji dve knjigi, izpod peres Marije Vogrič in Jurija Zalokarja, ki sta naklonjeni jugoslo-vanski misli in lepim spominom nanjo, verjetno ni slučaj. Mar ni prav v zadnjih Mesecih slovenska vlada že skoraj dosegla v zunanji politiki to, kar v resnici hoče? Maši državi se vrata, ki vodijo v NATO, Počasi zapirajo, kar po vsej verjetnosti ni Posledica nesposobnosti zunanjega ministra in predsednika vlade. Prej nasprotno, m°ža sta zadosti zvita, da jima ne uspe, Cesar nočeta. Vstop v'NATO bi namreč Pomenil zrušenje zadnjih mostov, ki še vedno vodijo v jugoslovanski politični Prostor.
Vedno pogosteje je tudi slišati komen-,arje raznih slovenskih strokovnjakov, da ‘'ria naša „težka" industrija trg le na jugu, °t da bi bilo mogoče misliti na neki nov *aPrti jugoslovanski gospodarski prostor. endar je tak trg mogoč le tokko časa, do-er ima Miloševičeva Jugoslavija zaprte ruge možnosti. Kljub temu, da gre pri em za izredno kratkovidno in kratkoroč-110 gledanje, se lahko vprašamo, kako bi 'JPlivalo na slovensko javno mnenje, če bi °bil, recimo TAM, iz Jugoslavije naroči-0 za nekaj tisoč tovornjakov? Malokdo bi ^ vprašal, ali nam jih bodo plačali in kako. rezpošelnost se bi za nekaj časa vsaj na eneiT> področju zmanjšala, ostalo pa bi ^pravila inflacija, če slučajno ne bi bilo P aČila. Sicer pa se stvari lahko uredijo z edsebojnimi računi brez plačil po stari ^8°slovanski praksi. Z dobro medijsko . dporo nas taka odločitev lahko približa ')ugoslovanski" ali pa recimo „jadranski" k°spodarski zvezi prav za toliko korakov,
0 *kor nas oddalji od srednje Evrope. Če tj?stane gospodarski položaj dovolj kri-eJ1/ je vsaka „rešitev" dobrodošla.
n ker so partijske odločitve vodene iz Var’3 samega središča, tudi ni podcenje-> iu* ^°kude, ki se širi zadnje mesece med Slovanskimi" izseljenci v Argentini. ^^®J^voditelji društva Triglav so se
ponovno združili in osnovali „Jadransko Ustanovo" (Fundacion Adriatica), ki je že postala priznana pravna oseba, namenjena vsem pripadnikom „kolonije, katere sestavljajo inmigranti različnih Republik SFR Jugoslavije"(!). In da ni nobenega dvoma, za kakšno državo gre, podpisniki v vabilu za pridružitev poudarijo (dobesedno), da „ne smemo pozabiti, da želja do združitve narodov, ki so proglašali različne vere in značaje, izkristaliziralo v kreacijo in Ustanovo F.R.S. Jugoslavijo. Predstavljala nas je v svetu ..." in sicer vse Južne Slovane ... ne glede na njihovo identiteto (Slovence, Hrvate, Srbe, Makedonce, Bosance in Črno Gorce) ..." (Pismene in jezikovne napake so zveste originalu).
Po mnenju pobudnikov „jadranske " ustanove se Slovenci sami očividno ne znamo predstavljati svetu in potrebujemo zato pomoči. Dokler gre pri tem za osebno mnenje nekaterih rojakov, stvar ni vredna posebne pozornosti. Huje pa je, če gre za poskusni balon in bo slišati podobne glasove tudi v matični državi. Odkar imamo vlado, kjer obvladajo zunanjo politiko, gospodarstvo, notranjo varnost in celo vojsko ljudje, ki slovenski samostojnosti niso bili naklonjeni, postaja gornje vprašanje vredno pozornosti.
Ob tem se lahko spomnimo, kako so se zbrali pred, meseci v Dubrovniku predstavniki nekdanjih komunističnih strank bivše Jugoslavije. (Tudi Slovenci si bili med njimi). Ker ne more nihče predstavljati, česar ni, bi pazljivi bralci že tedaj lahko razumeli, da so se sestanka udeležili predstavniki še vedno prisotne, čeprav prikrite jugoslovanske partije. A novica ni vzbudila pozornosti. Delo, na primer, je o njej komaj poročalo- in tudi politiki, ki bi morali analizirati, kaj se dogaja po svetu, se za stvar niso zmenili. Vendar je bilo jasno, da se tovariši niso zbrali na kako žalno slovesnost, temveč da so kovali načrte, kako ponovno pridobiti oblast, kjer in kolikor se jim je izmuznila iz rok, in tako zavarovati partijske pa seveda tudi osebne koristi.
Ne bi smeli pozabiti, da je z razpadom Jugoslavije zaživelo na njenem področju (v novih državnih okvirih) vse polno političnih strank in strančic, a da je od vseh delovala brez prestanka kot organizirano in disciplinirano telo še vedno le stara partija, ki tudi v novih razmerah obvlada kapital in medije. Medtem ko so druge stranke iskale kadre, sredstva,in lastno identiteto, se je bilo treba partiji sicer tu in tam preleviti, sicer pa le določiti novo strategijo in taktiko.
Seveda je omenjeno „oziranje nazaj" lahko popolnoma „slučajno", kar bo vlada dokazovala tako, da se bo „trudila" za vstop v NATO in odločno zavračala namigovanja, da vleče v preteklost, na katero jo veže vse preveč nepretrganih vezi. A tega očividno ne verjamejo niti slovenski parlamentarci. Zakaj naj bi sicer prejšnji teden pod pritiskom poslancev iz vrst SKD in SDS in na javna opozorila tujih diplomatov, da se Sloveniji izteka čas, zastopniki vseh parlamentarnih strank na vso naglico podpisali izjavo, da podpirajo vstop Slovenije v NATO?
Izjava parlamentarnih strank o NATO
V	državnem zboru so 17. aprila predstavniki strank podpisali skupno izjavo v „odločno podporo" slovenskemu vključevanju v zvezo NATO z namenom, „da bi Slovenija čim prej postala enakovreden sogovornik in enakopraven dejavnik pri oblikovanju skupne Evrope ter vzpostavljanju in konsolidaciji miru, varnosti in dobrososedskih odnosov".
Stranke v izjavi poudarjajo, da Slovenija „izpolnjuje vse pogoje za vključitev v zvezo Nato ter da je sposobna in pripravljena nositi svoj del stroškov polnopravnega članstva v zvezi Nato". „Pričakujejo, da bo bodo članice zveze Nato v prvem krogu širitve zveze povabile v svoje vrste tudi Slovenijo" in tako „pridobile'zanesljivega zaveznika".
Proces širitve zveze Nato bi s sprejemom Slovenije „v resnici potrdil svojo vseevropsko naravnanost" in izražajo prepričanje, da bi Slovenija „s svojo geopolitično lego lahko kot članica zveze Nato pomembno prispevala k širitvi in krepitvi varnosti in stabilnosti v tem delu Evrope".
Slovenija bo v okviru zveze Nato lahko „ne le uresničila svoje varnostno-politične zahteve in pričakovanja, kot so ohranitev svoje samostojnosti, ozemeljske celovitosti in politične stabilnosti, ampak bo pospešeno krepila razvoj demokratičnih pravil in institucij ter civilnega nadzora nad vojaškimi strukturami".
Izjavo so podpisali predsedniki vseh parlamentarnih strank: Janez Drnovšek (LDS), Marjan Podobnik (SLS), Janez Janša (SDS), Lojze Peterle (SKD), Borut Pahor
(ZLSD), Jože Globačnik (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in poslanca Marija Pozsonec (madžarska narodna skupnost) in Roberto Battelli (italijanska narodna skupnost). Ob podpisu je bil navzoč tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim veleposlaništvom poslalo to izjavo. Slovenska predstavništva v tujini bodo izjavo predstavila vladam držav članic ?ve-ze NATO in pri tem opozorila na doseženo soglasje o tem vprašanju v Sloveniji.
Po drugi strani je slovenski zunanji minister Zoran Thaler 18. aprila zunanjim ministrom držav članic zveze NATO poslal pismo s predlogom, naj podprejo Slovenijo v njenih prizadevanjih za včlanitev v Severnoatlantsko zvezo v prvem krogu širi-. tve. Minister Thaler je poudaril, da Slovenija izpolnjuje objektivna merila, ki jih je zveza postavila kot predpogoj za sprejem novih članic.
Minister je v pismu poudaril, da slovensko gospodarstvo jamči, da bo Slovenija sposobna kriti stroške Članstva, svoj obrambni sistem pa že pfrilagaja merilom zveze NATO. Slovenija verjame, da regionalno sodelovanje z Italijo in Madžarsko pomeni dodatno politično in operativno podporo načrtovanemu širjenju Severnoatlantske zveze.
Vodja slovenske diplomacije je še zapisal, da Slovenija nikoli ni bila članica Varšavskega pakta, zato bi njena vključitev v NATO pomenila, da je širitev zveze resnično vseevropski proces.
Po STA
Slovenija in NATO
Slovenija ima tako za članstvo v Evropski zvezi kot v NATO „dobre karte", je po pogovorih z vodjo slovenske diplomacije Zoranom Thalerjem v Bonnu poudaril nemški zunanji minister Klaus Kinkel. O tem, katere države kandidatke bodo povabljene k pogajanjem o polnopravnem članstvu v obeh integracijah, še ni dokončno odločeno, je zatrdil Kinkel, obenem pa zagotovil, da bo Nemčija še naprej podpirala Slovenijo pri teh njenih prizadevanjih.
Slovenski premier bo že na začetku prihodnjega tedna odpotoval v Bruselj, kjer bo kot edini premier med kandidatkami za širitev zveze sodeloval na sestanku veleposlanikov članic Nata. Slovenski diplomati poudarjajo predvsem vseevropsko usmeritev za širitev s povabilom Sloveniji, čimer bi ovrgli trditev, da želijo ZDA Nato razširiti izključno na škodo interesov Rusije. S tem bi Nato ponudil model rešitev tudi za države na Balkanu, ki so v tem desetle-
Ker so pri podpisovanju omenjene izjave zastopniki nekaterih vladnih strank verjetno držali figo v žepu, enoten nastop opozicije in izdelava njenega skupnega strateškega načrta presegata’interese strankarske politike in segata na področje obrambe slovenske države.
P. T.
tju namesto pogajanj rešitve poiskale v orožju.
Slovenija je po besedah zunanjega ministra v zadnjih tednih sprožila obširno diplomatsko aktivnost, v kateri poskuša članice zveze prepričati o resnosti naše kandidature. V naslednjem mesecu bodo obiskali še zadnje države, ki jih v tem krogu še čakajo. Državni sekretar Vajgl potuje v ZDA, ki jo bo maja obiskal še premier Drnovšek.’ Po parlamentarnih volitvah maja nameravajo potovati tudi v London.
Po STA
SCHIFFRER KONČNO PREDSEDNIK KOMISIJE
Na tiskovni konferenci LDS je 16. aprila generalni sekretar stranke Gregor Golobič ocenil dosedanje delovanja nove vladne koalicije kot zelo dobro in v zvezi s spornimi kadrovskimi postopki pri določanju vodstvenih položajev v parlamentarnih delovnih telesih napovedal, da namerava stranka v dogovoru z njenim kandidatom za predsednika v novoustanovljeni komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu Davorinom Terčonom predsedniško mesto odstopiti poslancu SKD in argentinskemu Slovencu Marjanu Schiffrerju.
Zgodilo se je v Sloveniji
i
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
RATIFIKACIJA SPORAZUMA
Kolegij predsednika državnega zbora je na seji 18. aprila govoril a zadevah, ki naj bi jih parlament obravnaval na naslednji seji ter o zahtevi za sklic izredne seje DZ.
Generalni sekret^ vlade Borut Šuklje se je strinjal z obema možnostima, da bi DZ ratificiral pridružitveni sporazum na izredni seji ali pa na predvideni redni seji.
To mnenje je vlada sprejela in ga je še isti dan poslala DZ. Do konca meseca bo parlamentu poslala še tri spremne dokumente in sicer celovito pristopno strategijo, seznam zakonov, potrebnih za njeno uresničitev* in triletni program usklajevanja slovenske zakonodaje z zahtevami bele knjige.
PREDAVANJE V WASHINGTONU O SLOVENIJI
Slovenski veleposlanik v Washingtonu Ernest Petrič je 16. aprila v washingtonski kongresni knjižnici govoril o vlogi Slovenije kot majhne države v Evropi. Predstavil je zgodovinske, politične in kulturne mejnike, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije. Poudaril je tudi ambicije in usposobljenost Slovenije za včlanitev v zvezo NATO ter predstavil slovenske poglede na širitev te organizacije.
SLOVENCI NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
Pododbor deželnega parlamenta avstrijske. Štajerske se že eno leto ukvarja z vprašanjem priznanja statusa narodnostne manjšine Slovencem, ki živijo na avstrijskem Štajerskem.
Rešitev tega vprašanja je pomembna toliko bolj, ker naj bi v novooblikovanem sosvetu slovenske manjšine novembra letos uradni status dobila tudi dva predstavnika slovenske narodnostne manjšine na avstrijskem Štajerskem. Preden pa sestavo sosveta potrdi avstrijska zvezna vlada, mora svoje stališče izraziti tudi deželna vlada. Zadnje stališče leta 1989 je bilo negativno; od takrat velja uradno stališče, da na avstrijskem Štajerskem ni slovenske narodnostne manjšine. Sedaj hočejo raziskovati položaj na „kraju samem".
SLOVENCI BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Predstavniki Slovenskega svetovnega kongresa - Konference za RS (SSK-KRS) šo predstavili 18. aprila predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državljanstva, predstavili pa so tudi zasnovo projekta „Dom" in arhiv za zamejske Slovence in Slovence po svetu.
Po besedah predsednika Danijela Starmana naj bi Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki so razpršeni po celem svetu (kakšnih 360.000), na podlagi tega zakona pridobili status, ki bi bil „vmesna kategorija med državljanom in tujcem".
Predstavili so tudi projekt Doma zamejskim Slovencem in Slovencem po svetu z arhivom,, v katerega „bi se lahko zatekli Slovenci, ki živijo izven meja Slovenije, in sicer takrat, ko bodo obiskali svojo domovino". Sedež omenjenga doma naj bi bila Tavčarjeva graščina na Visokem, kasneje pa bi se oblikovala veriga takšnih domov po vsej Sloveniji. Omenjeni dom naj bi postal stičišče kulturnega, gospodarskega in komunikacijskega dogajanja, v katerega so vključeni Slovenci po svetu. Pod okriljem tega doma pa naj bi potekalo tudi zbiranje zgodovinskega arhiva Slovencev, ki so si v „tujini utirali pot nacionalne zavesti in ustvarjali svetovno veličino slovenskega naroda".
PODPREDSEDNICA DRŽAVNEGA ZBORA
Predsednica Slovenske ženske zveze pri SKD Lidija Drobnič se je 17. aprila s posebnim pismom obrnila na predsednika DZ Janeza Podobnika ter na na poslanke vseh parlamentarnih strank: „Članice Slovenske ženske zveze z zaskrbljenostjo in začudenjem opazujemo odstavljanje podpredsednice državnega zbora dr. Helene Hren Vencelj in odstranjevanje še zadnje ženske iz slovenskega političnega vrha", je zapisano med drugim.
V	pozivu, naslovljenemu na direktorico državnega urada za žensko politiko Vero Kozmik pa je Lidija Drobnič zapisala, da Ženska zveza pri SKD čaka/da se „urad za žensko politiko postavi v bran podpredsednici državnega zbora dr. Heleni Hren Vencelj, ki je edina ženska, ki zaseda tako visok položaj v sedanjem sklicu parlamenta".
PAPEŽ V SARAJEVU
„Ob koncu te slovesne maše, ko se po vsem svetu skladno s čudovitim starodavnim izročilom dviga hvalnica k Božji Materi, je moja misel v molitvi usmerjena k vsem področjem, na katerem skupaj z drugimi ljudstvi živijo južni Slovani. Nekaj le-.pega povezuje vse kristjane teh dežel: njihova globoka pobožnost in velika ljubezen do Božje Matere. Močna hvaležnost me navdaja, ko se spominjam svojih obiskov v Albaniji aprila 1993, na Hrvaškem septembra 1994 in v Sloveniji maja 1996... Tako kot povsod po svetu se Sveti sedež tudi v tem območju zavzema za spoštovanje dostojanstva vseh narodov in njihove pravice, da se svobodno odločajo glede svoje prihodnosti.
Molitev „Raduj se, kraljica nebeška" je papež sklenil s simbolično izpustitvijo treh belih golobov - znamenja miru, za katerega je ves čas molil in h kateremu je pozival vse ljudi dobre volje.
ZLSD IZROČILA ZBRANE PODPISE
Združena lista socialnih demokratov je 16, aprila v državni zbor izročila 50.739 podpisov volilcev, ki so podprli pobudo stranke za razpis referenduma o (nevračanju gozdov.
Predsednik ZLSD Borut Pahor je predsednika DZ Janeza Podobnika zaprosil, da zahtevo čim prej uvrsti na dnevni red seje DZ.
Po predlogu ZLSD naj bi se volilci na predhodnem zakonodajnem referendumu odločali o tem, da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora (mednje štejejo tudi Cerkev), ki presega sto hektarjev primerljive kmetijske površine, ter da se za nevrnjeno lastnino ne priznava odškodnina.
Vsebina zahteve je po oceni Socialdemokratske stranke Slovenije v nasprotju z ustavo, zato je ta stranka napovedala, da bo zahtevala ustavno presojo.
SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA"
Minister Zoran Thaler je v pogovoru s srbsko tiskovno agencijo Beta izjavil, da je vse manj razlogov za odlašanje z normalizacijo odnosov med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo. Ni pa izključil možnosti, da utegne postopek normalizacije zavreti vztrajanje Beograda pri nezgodovinski in mednarodnodnopravno nevzdržni tezi, da nekdanja Jugoslavija ni razpadla in da je na novo ustanovljena sr-bsko-črnogorska zvezna država edina pravna naslednica „nerazpadle" SFRJ.
Po STA
Znan je tisti izraz, da se je gora tresla, a rodila le miško. Njemu nasproti pa bi lahko postavili onega, da je miška zacvilila in porušila goro. In morda še, da nekdo iz muhe naredi slona, itd. Takšne primerjave bi lahko uporabili te dni za argentinsko politično dogajanje, ko majhni dogodki sprožijo ogromne plazove. In še, kako malenkostni pojavi v očeh in besedah vlade postanejo ogromni. 'Res, iz muhe prikažejo slona, da bi družba ne videla nevarnega nosoroga.
„MI, ALI PA KAOS"
Mir in red sta se sicer že vrnila v Neu-quen, a še pred tem so morali preteči potoki tinte in reke besed okoli tega ljudskega upora. Kajti, ko je bilo v prestolnici organizirano protestno zborovanje na majskem trgu, je prišlo do izgredov; skupina razgrajačev je tudi napadla provincijsko zastopstvo, razbila stekla itd.
Ta dogodek je bil zadosten razlog, da je predsednik razglasil, da se nahajamo v „predprevratnem stanju". Po njegovem,- naj bi bili ti dogodki kakor tudi oni v Neuque-nu, ko so ljudje postavili barikade na cestah ter se uprli policijskemu in žendarme-rijskemu nastopu, le prva stopnja nekega razvoja, ki naj bi končno vodil k vstajni dejavnosti in gverilski vojni.
In ker je opozicija, tako radikali kot člani solidarne fronte, podprla zahteve neu-qenskega prebivalstva* bila soudeleženai pri organizaciji protestnega shoda, podpirala zahteve učiteljev z Nequena in potem tudi narodnega vodstva učiteljskih sindikatov, naj bi bila torej opozicija sokriva tega poizkusa prevratniškega povratka.
Predsednik je prvič to idejo vrgel v javnost na zasedanju vodstva peronistične stranke, ko je prekinil dospust, ki se ga je bil poslužil, in znova dejansko prevzel vodstvo stranke. Težko je torej ločiti te izjave in ta izraz od političnega cilja, ki je zmaga na oktobrskih volitvah in poizkus ponovne predsedniške kandidature. Opazovalci so hitro zaznali, kako vlada te zadnje dogodke skuša uporabiti v lastni dobiček. Po teh predsednikovih izrazih in obtožbah je opozicija zapletena v prevratno delo, vlada pa se bori za obrambo reda in miru.
Tako naj bi negativni vtis, ki so ga napravili dogodki v Neuquenu, pravzaprav spremenil smer in škodrl opoziciji ter kori-stili.vladi. Kaj hitro je za tem opozicija začela ugotavljati, da je nerazumljivo izostala policijska straža pred poslopjem neuquen-skega zastopništva v Buenos Aires.u, in pričeli so govoriti, če ni bilo morda vse skupaj tako organizirano, da bi prišlo do izgredov in bi vlada lahko napadla opozicijo in napeljala vodo na svoj mlin.
Prišlo je do vrste medsebojnih obtožb in vsaka stran je objavljala argumente in dokaze za svoje trditve. Prišlo je celo tako daleč, da se je položaj v osporavani provinci že uredil, debate okoli domnevnega prevratniškega delovanja pa ni hotelo biti konca. Opozicija je seveda od predsednika zahtevala, da naj objavi dokaze tega delovanja.
V	vladi so potem omenjali neka poročila obveščevalnih služb, a kaj veliko res ni bilo pokazati. Skupina Quebracho, ki je res ena najbolj aktivnih v zadnjih letih, se ne da prikazati kot gverilska organizacija. Res je, da je mnogo ekstremnih levičarskih celic, a njih delovanje je precej omejeno in tudi nadzirano s strani varnostnih organov. In kar je bistveno, nimajo odmeva med prebivalstvom in morajo le čakati, da se pojavi kak ljudski izbruh, da lahko potem ribarijo v kalnem. Torej, če do takega izbruha (kot primer Nequen, prej Salta, Santiago del Estero, Ognjena zemlja) ne pride, ga te sku-
pine same nikakor ne morejo povzročiti. Lahko ribarijo v kalnem le, kadar napeto socialno stanje sproži za to primerne pogoje-
Seveda, po mnenju vlade je sedaj vsak, ki kritizira težke socialne okoliščine, že v stanju, da ga osumimo prevratništva. Nekaj takega je odmevalo tudi na zadnjem sestanku peronističnih guvernerjev, na katerem je Carlos Juarez, iz Santiago del Estera, označil tamošnjega škofa (Gerarda Suelda) za „levičarja" („zurdo"), ker kritizira njegovo postopanje.
Seveda bo vlada po vsej verjetnosti to snov gnala še naprej. Menemu se je vedno obneslo, kadar je v volilne namene uporabil primerjavo s preteklostjo, najsi bo gospodarsko (inflacija vs. stabilnost), ali pa družbeno (kaos ali red). In ker letošnje volitve doslej ne kažejo kaj milega obraza vladi, bo gotovo segel po tem orožju, ki mu ga okoliščine danes ponujajo.
NOTRANJI KLIN
Večkrat smo pred časom omenjali, da Menem dejansko nima opozicije in da se kot opozicija bolj izkazujejo določene skupine v lastni stranki. Tako je tudi sedaj. Le da se jakost in nivo te opozicije veča.
Prej smo omenili, da je Menem znova prevzel vodstvo stranke. Na zadnjem kongresu je bil izvoljen za predsednika, Duhal-de pa za podpredsednika stranke. Pa je Menem prosil dopust, da se je lahko bolj posvečal vodstvu države. Ko pa je spoznal, da lahko Duhalde pri krmilu stranke preveč dela za lastno predsedniško kandidaturo, je hitro napovedal konec dopusta in povratek na vodstvo.
Seveda se te „svečanosti" Duhalde ni udeležil. Kot že večkrat te dni, je bil „nuj-no zadržan" drugje; pravzaprav na terenu, kjer aktivno dela za prepričljivo zmago peronizma na oktobrskih volitva v domači provinci, kar bi bila najboljša garancija za uspeh tudi v tekmi za predsedniško kandidaturo.
A borba se je sedaj preselila v osrčje stranke same. Zato opazovalci tudi živahno slede nekaterim premikom, kot so bližnje notranje volitve peroriizma v prestolnici, in pa tudi v provinci Cordoba, kjer se je Duhalde že izrekel za De la Sota, ki se vedno bolj oddaljuje od Menema. Duhalde nujno potrebuje zaslombe v notranjosti. Ve, da samo z zaslombo domače province ni . dovolj. A vsa državna struktura je precej trdno v rokah Menema in ni jasno, kam se bo ta obrnil, ko bo dokončno spoznal, da ni poti do lastne ponovne kandidature. Ramon Ortega, bivši tucumanski guverner, pa prav tako pridno išče zaslombe. Sedaj se je celo približal mendoškemu Bordonu, ki je obvisel nekje v zraku potem, ko se je ločil od solidarne fronte.
Drug nevaren činitelj pa je dejstvo, da se gospodarstvo ne razvija tako lepo, kot je bilo napovedano, in kot so v vladi pričakovali. Težave z izvozom v Brazilijo imajo s tem precej opraviti, pa še kazenski postopki Združenih držav, itd.
Kritike bodo sedaj padle še s strani Cerkve. Pred nami je že novo zasedanje argentinske škofovske konference in ena izmed točk, ki jo bodo obravnavali, je položaj pravosodne oblasti. Kaj naj se reče o položaju, v katerem sodniki uprizarjajo javne škandale, advokati kradejo videokasete, neznanci pa vprašanja iz sodnijskih računalnikov?
Vendar se argentinski intelektualci te dni bolj kot za politiko zanimajo za letni knjižni velesejem, ki se znova odvija v občinskem razstavljalnem prostoru. He, he; zanimivo bi bilo javno se vprašati, zakaj letos ni slovenskega štanta. Pač, povsod se kuha golaž.
Najuspešnejša slovenska alpinistka '96
Monika Kambič (28) že nekaj let prebiva v Sloveniji in tam se je tudi strokovno ter poklicno zaposlila. Njeno zanimanje za gore je znano vsem in je tudi v Sloveniji v sorazmerno kratkem času dosegla bogate uspehe in tudi sloves, kot to ponazarja nje proglasitev za najuspešnejšo alpinistko leta 19% in je tudi načelnica Alpinističnega Odseka (AO) Mengeš. Za naše poletje se je vrnila k svojim v Bariloča}i ter se tudi precej posvečala tukajšnjim goram. Predvsem Lopezu in Catedralu. Večidel časa pa je s soplezalcem Klemenom Malijem prebila ob vznožju Fitz Roya, v provinci Santa Cruz, v pričakovanju ustreznega vremena, ki ga pa to pot ni bilo. Naša alpinistka se sedaj vrača v Slovenijo. Prej je pa še sprejela povabilo za razgovor:
Kako si sprejela imenovanje kot najuspešnejša plezalka Slovenije za leto 1996? In sicer: osebno, kot Slovenka in kot argentinska Slovenka?
Osebno, nekoliko presenečena in ponosna kot argentinska Slovenka, da sem dobila to priznanje. Mi je pa tudi všeč predstavljati Argentino v Sloveniji in predvsem pa sem ponosna, da sem iz Bariloč. Lahko bi bilo tisto tudi upoštevano kot doprinos Slovenke-Bariločanke Sloveniji. V Sloveniji skušam vedno prikazati Argentino kot zemljo, kjer sem se rodila.
V	zvezi z vzponi v letu 1996, katere so bile specifične motivacije za vsak vzpon oz. za vzpone po raznih deželah?
Predvsem sem želela spoznavati nove kraje in ljudi, kajti ni vse samo plezanje. Ko sem se odločila za gore v Peruju, sem hotela odkriti vzdušje v višinah, ki jih do takrat še nisem poznala. Kako se prilagodim nanje... iri da spoznam samo sebe v takih okoliščinah. Peru je tudi zelo poceni in lahko dostopen, priprava vzponov pa enostavna. Vsak si ga lahko privošči. V mojem osebnem primeru je bilo odločilno tudi znanje španščine, ker se z znanjem krajevnega jezika lažje znajdeš v dotični deželi.
In na splošno: kaj te žene na gorske stene in vrhove? Katera doživetja pričakuješ tamkaj?
Plezanje me zelo pritegne kot šport, predvsem pa zaradi stika z naravo. To zadnje je zame zelo pomembno; divjina in dostop do posebnih, izključnih krajev, ki jih sicer ne bi videla.
Kako plezaš: sama ali s soplezalci oz. soplezalkami? Ali želiš koga izmed njih tu omeniti posebej?
Plezam sama, s soplezalci ali soplezalkami. To je predvsem odvisno od priložnostne razpoložljivosti oseb. Največ sem plezala z Klemenom Malijem. Omenim pa posebno še soplezalko Špelo Hleb, s katero sem veliko plezala preteklo leto.
Kateri vzponi so bili najbolj prijetni? Zanimivi? Zahtevni oz. težavni? Tvegani?
Vsak vzpon je stvar zase in ga je zato zelo težko opredeliti ustrezno po zastavljenih vprašanjih. Na vsakega pa se predhodno skrbno pripravim z razpoložljivo literaturo in skicami.
Če primerjaš gorništvo v Argentini in Sloveniji, katere so najvidnejše razlike?
Razlika je predvsem glede organiziranosti na tem področju. V Sloveniji, ki slovi kot hribovska dežela, je število ljubiteljev gora zelo veliko (Planinska zveza Slovenije naj bi imela čez stotisoč članov). Zelo veliko ljudi hodi v hribe in je zato tudi vse tako dobro urejeno. V Argentini pa je glede gorništva na splošno še zelo malo zanimanja, zelo malo organiziranega. Veliko ljudi je prepričanih, da je gorništvo nevarno, in po drugi strani na splošno tudi niso (duševno) pripravljeni za velike napore.
Tudi v zvezi s sponzorstvom in s stroški tozadevnih odprav?
V	Sloveniji je možno dobiti sponzorje. Vtis pa je, da je v Argentini glede tega veliko težje, dejala bi, skoraj nemogoče, če sodim po primeru Sebastiana de la Cruz, ki je končno hodil po Kontinentalnem ledu s podporo španske televizije.
Kje si dobila prvo gorniško formacijo? Kje pa strokovno?
Najprej v domači družini. Nato pa v Club Andino de Montana - v sklopu Club Andino Bariloche - ki sem ga obiskovala približno štiri leta.
Bolj strokovno pa sem se formirala v Sloveniji, v alpinistični šoli, kjer sem po dveletnem pripravniškem tečaju opravila tkzv. alpinistični izpit. Ta je zelo zahteven. Traja dva dni in sestoji iz petnajstih teoretičnih in praktičnih izpitov. Med prve štejemo zgodovino gorništva, obstoječa društva, izrazoslovje, prva pomoč, prehrana; med druge pa spadajo vrvne tehnike, vozli, reševanje padlega soplezalca, ledeniška naveza, reševanje iz ledeniških razpok, itd. Od kandidatov za izpit se zahteva kot pogoj, da imajo že gotovo število (pribl, petdeset) izvedenih vzponov za seboj in sicer v raznih panogah; in tudi, da obvladajo turni smuk. Povprečno se predstavi na tak izpit po dvajset kandidatov; in to je dvakrat na leto. Diploma alpinista po-meni, da postaneš samostojen plezalec, od-govoren sam zase in tudi za soplezalce. Pri-naša več dolžnosti kot prednosti. Seveda, glede sponzorskih podpor pa imajo alpinisti veliko več možnosti, da so jih deležni.
Kaj moreš značilnega povedati o organiziranem gorništvu v Sloveniji?
Gorniško znanje pomeni na prvem me-
stu zelo olajšano in predvsem bolj varno gorniško udejstvovanje. Glede samorastnih gornikov pa bi pripomnila, da bi bilo v hribih še več nesreč, če bi se tja podajalo še več takih. Vsa društva so medsebojno dobro povezana, dobivajo državno podporo v opremi, telovadnicah, itd. Večina koč je dobro oskrbovanih, enako gorsko reševanje.
Kaj moreš povedati o splošnem stanju gorništva v Sloveniji oz. slovenskih gornikih, doma in po svetu?
Tukaj prevzame besedo Klemen Mali s trditvijo, da Slovenci spadamo v sam vrh svetovnega alpinizma ter se udeležujemo naskokov po vseh težavnih stenah po svetu (Granitne stene v Himalaji, Patagonski Andi,...) in najvišjih snežnih vrhovih. Od lanskega leta dalje, odkar je bila slovenska odprava na Antarktiki, pa moremo trditi, da se slovenski gorniki udejstvujemo na vseh šestih celinah sveta.
Pri naskakovanju težkih sten Slovenci uporabljamo predvsem tkzv. alpski slog. To pomeni, da naveza prične in zaključi naskok do vrha v enem samem sunku. Kar pa je veliko bolj naporno a tudi hitrejše (uspešnejše) in zato tudi bolj cenjeno. Nasproten temu modernemu slogu pa je ekspedicijski slog, ki sloni na postavljanju vmesnih taborov in vračanju v bazo in sodi dandanes že med zastarele.
Z ozirom na zadnje dosežke slovenskega gorništva na svetovni ravni je primerno omeniti kot posebnost vzpon na Ama Da-blam - Mati svetinja (pribl. 7000 m), v Himalaji, po prvenstveni smeri in v alpskem slogu, ki sta ga opravila Tomaž Humar in sedaj že pokojni Vanja Furlan. Tudi v Himalaji, uspeh odprave na „še neosvojene tri vrhove" Babaye, Api in Nampa (vsi ok. 6800 m) v izvedbi odprave Planinske zveze Slovenije. V Peruju pa vzpon „Štajercev" na Chacraraju (nekoliko čez 6000 m), Cordillera Blanca, s prvenstveno smerjo v se-vernovzhodnji steni.
Z ozirom na zadnje poletje pod Fitz Royem, ali moreš povedati na kratko, kako je bilo? Kateri je bil glavni cilj? Kaj je bilo doseženega, kljub zelo neugodnemu vremenu tam doli? Koliko soplezalcev si imela?
Glavni cilj na jugu je bil Fitz Roy. Zame je bila zelo pomembna izkušnja, kajti Patagonija je znana na splošno po svojem zelo slabem in nestalnem vremenu in tudi po tem, da je potrebno zelo veliko napora in časa, da se prebiješ do kraja, odkoder šele pričneš s plezanjem. Zato sva se s soplezalcem odločila za plezanje po tkzv. Fitz Ro-yevih satelitih, kjer so stene krajše in ki jih je možno preplezati, predno se vreme spre-
vrže. Tako sva preplezala tri zelo zahtevne smeri v tistem pogorju, v težavnostnih stopnjah 6, 6+ in 7/A 2 (na Guillaumet dvakrat, tudi eno prvenstveno varianto in Aguja de la „S").
Kljub dejstvu, da nisva mogla uresničiti glavni cilj - Fitz Rojev vrh - sva vseeno zelo zadovoljna, ker sva dosegla vsaj nekaj v tistih tako neugodnih vremenskih razmerah.
Ali si intela kaj stika z letošnjo slovensko odpravo, ki naj bi se bila mudila tam istočasno?
Bili sta tam kar dve zasebni, „žepni” odpravi. Srečala sva se z Janezom in Ines Skok, Damijanom Kočarjem in Petrom Šubicem. Bila sta tam tudi Grega Lačen in Tomaž Vezovnik.
Ali se nameravaš še vrniti tja?
Vsekakor!	*
Kateri so tvoji načrti glede gorništva za letos?
To bo odvisno v veliki meri od finančnih zmožnosti, kar pa do sedaj še ni jasno in zato raje ne načrtujem, „da se zadeva ne skuja".
Upoštevajoč, da gorništvo zahteva veliko časa, želim vedeti, kako uskladaš z njim tvojo poklicno zaposlitev?
Če imaš v načrtu vsaj eno odpravo na leto, je že težko imeti neko stalno zaposlitev. Zadnje čase nisem preveč izbirčna glede tega. Seveda, poizkušam poiskati zaposlitev v svojem poklicu (decoradora de inte-riores). V zadnji zaposlitvi sem zaprosila za brezplačni dopust, da sem se mogla udeležiti n. pr. lanske odprave v Peru.
Z ozirom na pojem „nove" in „stare" domovine, še eno vprašanje: sedaj, ko si v Sloveniji že kar za stalno, kako imaš urejeno glede svojega odnosa do Argentine? In do Bariloč, kot dom staršev, sestre in brata?
Ker sem že od otroštva govorila slovensko in ker sem bila vzgojena v slovenskem duhu, sem se hitro vživela v Sloveniji. Po eni strani je težko, da nisi nikjer čisto dokončno doma - ne tu, ne tam - ker čutiš pripadnost obema deželama, po rojstvu in rodu. Bariloče pa imam še posebno rada, kajti del mene je še vedno tu; predvsem pa družina!
Ali bi rada še kaj drugega povedala ali dodala?
Želim vsem, da bi mogli, tako kot mi, doživljati stik z naravo in po njej biti bliže Bogu ter doživljati notranji mir.
Konec prihodnjič
Artesonraju (6025 m) Peru; levo slovenska smer, desno perujska.
Predstavili deklaracijo o narodni spravi
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je 17. aprila sprejel delegacijo gibanja Združeni ob lipi sprave, ki jo je vodil Stanislav Klep. Predstavili so mu dopolnjeno Deklaracijo o narodni spravi, ki so jo naslovili vsem Slovenkam in Slovencem in jo podnaslovili Vrnimo dolg obči človeški duši in narodovi kulturi.
Izrazili so pričakovanje, da bo deklaracijo obravnaval in tudi sprejel državni zbor. Podobnik je goste seznanil z možnimi potmi, kako lahko deklaracija pride na dnevni red DZ, in zagotovil, da bodo vse poslanske skupine še danes dobile Deklaracijo za narodno spravo.
Združeni ob Lipi sprave vidijo prihodnost slovenskega naroda v spravi med nekdanjimi vojnimi in sedanjimi političnimi nasprotniki, in sicer na podlagi zgodovinskih virov iz NOB, dokumentov revolucije, dokumentov protirevolucije in drugih virov, na temelju pričevanj prizadetih in udeležencev vojne, očividcev ter odkritih množičnih grobišč.
Da bi slovenski narod lahko zaživel polno življenje, ki ga je doslej hromila in ga deloma še hromi i£ medvojnega časa izvirajoča in pol stoletja dolga razdeljenost, in da bi ob spoštovanju naše preteklosti mogli odložiti njena najtežja bremena in vse ustvarjalne moči posvetiti izboljšanju sedanjosti in zahtevam prihodnosti, Združeni ob Lipi sprave DZ predlagajo, naj sprejme, predsedniku Republike Slovenije pa da razglasi Deklaracijo o narodovi spravi. V tej deklaraciji naj DZ v imenu RS, slovenskega naroda in v svojem imenu izreče obžalovanje za vse žrtve komunističnega in protikomunističnega nasilja na Slovenskem med drugo svetovno vojno in obžalovanje za vse žrtve državnega terorizma po končani vojni, zlasti za množične poboje vrnjenih domobrancev, „razrednih sovražnikov" ter za umore drugih ideloloških nasprotnikov v tajnih ali za javnost prirejenih procesih. Deklaracija naj bi zagotovila, da nihče ne bi bil sodno ali administrativno kaznovan za protipravna vojna ali povojna dejanja, stor-
jena iz ideoloških ali političnih razlogov, pristojni državni organi pa bi bili kljub temu dolžni ugotavljati odgovornost in krivdo osumljenih storilcev. Vsakemu Slovencu na tujem bi bile z omenjeno deklaracijo v domovini zagotovljene vse državljanske pravice, zlasti pravica prostega prihoda in bivanja. Vsem, ki so bili preganjani iz ide-/ oloških ali političnih razlogov in so zaradi tega utrpeli materialno škodo, naj bi se to popravilo, kjer bi bilo mogoče. Deklaracija o narodovi spravi naj bi med drugim tudi zagotovila, da bi Slovenci iz Štajerske, Gorenjske, Koroške, Primorske in Prekmurja, ki so bili med drugo svetovno vojno po sili oblasti vojaki pod zastavami Osi, imeli za varstvo svojih interesov pravico do svoje veteranske organizacije, enako kakor borci odporniških skupin zunaj OF in vojaki domobranske vojske; vsi z enakimi pravicami kot borci NOV.
Državni zbor bi z deklaracijo obvezal vlado, da bi v roku dveh let primerno kulturno uredila in zaznamovala najbolj množična grobišča, sestavila in objavila seznam Slovencev, pogrešanih od 5. maja 1945 do 31. decembra 1960, jih vpisala v matične knjige umrlih kot žrtve ali domnevne žrtve državnega terorizma in zanje izdala mrliške liste ter da bi v roku enega leta popravila in dopolnila „očitno neobjektivno' zgodovinopisje v učbenikih novejše zgodovine Slovencev", in sicer ob upoštevanju novih spoznanj zgodovinske vede, ki so zajeta v ugotovitvenih točkah deklaracije. 15. junij, ki so ga leta 1991 Združeni ob Lipi sprave razglasili za Dan krivde, odpuščanja in sprave in ki ga je blagoslovila slovenska katoliška cerkev, naj bi se v skladu z deklaracijo v koledarju poimenoval Dan krivde, odpuščanja in sprave, in sicer v trajen spomin na največjo narodovo nesrečo v junijskih dneh leta 1945.
S sprejetjem te slovesne izjave slovenski narod delno vrača dolg svoji vesti in obči slovenski kulturi, so pod deklaracijo še zapisali Združeni ob Lipi sprave.
Po STA
Ob Svetovnem dnevu knjige so 23. aprila v Mariboru pripravili vrsto prireditev in akcij. Založba Obzorja je vsem knjigarnam v Sloveniji ponudila v prodajo pet naslovov knjig po simboličnih cenah. Poleg tega so vsem knjigarnam v Sloveniji zagotovili približno 20 knjig, ki jih bodo lahko razdelile svojim strankam brezplačno. Založba Obzorja bo podarila knjigo tudi vsem obiskovalcem ene od predstav Šeligove Razveze v Drami SNG v Mariboru.
Poleg raznih predavanj so v veliki čitalnici pripravili čitalniški večer, na katerem so predstavili delovanje čitalnic nekdaj in brali razmišljanja slovenskih literarnih klasikov, v Univerzitetni knjižnici v Mariboru pa so v eni od vitrin pripravili informativno razstavo ob svetovnem dnevu knjige.
V	Argentini so kakor že 23 let pripravili veliko knjižno razstavo in simpozij Od knjige do bralca. Te se je lani udeležilo nad milijon obiskovalcev, razstavljalo pa je 38 držav, letos pa le 37 držav. Razstava je najbolj pomembna v vsej Južni Ameriki in med največjimi na svetu. Slovenci že dolgo vrsto let sodelujemo na tem sejmu z razstavo knjig, ki smo jih izdali v Argentini, pa z reprezenativnimi razkošno opremljenimi knjigami iz Slovenije in narodno motiviko. Lani je prevzela organizacijo matična Slovenija in smo pod okriljem veleposlaništva in njegovega predstavnika prof. Matjaža
Puca dobili poseben večji prostor, kjer so razstavljale slovenske založbe, ki so bile presenečene nad izvedbo vse razstave, argentinskim bralcem pa smo dostojno predstavili slovensko kulturo, na katero smo bili vedno lahko ponosni, in širili poznavanje Slovenije. Tudi naši rojaki so lahko nakupili vrsto knjig iz domovine.
Letos smo žal zastonj iskali slovenski prostor. Republika Slovenija, ki ima tudi nalogo širjenje slovenske kulture v svetu, iz finančnih razlogov ni sprejela organizacije, da bi jo pa nato pripravila naša skupnost, kot jo je že deset let v najtežjih okoliščinah in brez vsake vladne podpore, je bilo že prepozno. Tu je tista ena država, ki manjka letos!
Upajmo, da bo slovenski kotiček prihodnje leto na tem knjižnem sejmu spet širil slovensko ime med Argerltinci in služil našim rojakom bodisi s pomočjo republike Slovenije ali naše skupnosti v Argentini kakor že desetletje.
TD
TURISTIČNA PRIREDITEV
Na Jurijevo nedeljo so v Sv. Juriju v Slovenskih goricah pripravili že tradicionalno turistično in etnografsko prireditev, ki se je v teku let uveljavila s svojimi zanimivimi nastopi.
Tehnološka novost v Argentini
V	soboto, 5,t.m. je bil v Necochei, v provinci Buenos Aires, predstavljen z velikim uspehom prvi avtomobil v Južni Ameriki, čigar motor z notranjem zgorevanjem je prilagojen za uporabo vodika kot gorivo. Je to neposreden sad prizadevanj rojaka dr. J. C. Bolcich-a iz Centro Atomico Bariloche, kot ustanovitelja projekta za energetske aplikacije vodika in tudi kot predsednika lansko leto ustanovljene Asociacion Argentina del Hidrogeno. Omenjena prestavitev v Necochea je povezana z veliko obirnejšim
projektom proizvajanja energije po alternativnih virih ter nje spremenitve in hranjenja (šp.: almacenamiento) pod obliko vodika. Zato bomo tam pričeli to jesen z graditvijo prvega eoličnega parka (elektrocen-trala na veter in sicer za 1,25 MVVe) v Argentini. Po drugi strani, je pa to važen korak v smeri nižanja vedno povezanega onesnaževanja okolja s proizvajanjem in uporabo energije. Več podrobnosti prihodnjič.
SŽ
Pismo od doma
V	fari je umrl N.N., bil je med vojno in pozneje aktivist,'eden od glavnih na strani zmagovalcev. Povzročil je okolici mnogo gorja in trpljenja. Odvzem lastnine tolike-rim je bilo njegovo delo, tudi sam se je naselil v zavzeto domačijo, ki še danes ni vrnjena pravemu lastniku. Mnoge je spravil na sodišče in tudi v zapor. Prizanesel tudi ni župniku. Ko je v prvih letih po vojni umrla mati nekega aktivista in je bil cerkveni pogreb, župniku ni dovolil, da bi šel pred
sprevodom na pokopališče križ; morala bi ga nadomestiti rdeča zastava, zato je bil župnik klican na milico in tudi na sodišče.
Sedaj je prišla ura tudi za njega, Bog ga -je poklical, da je uredil svoje račune. Bil je cerkveni pogreb, navzoči so bili gasilci, lovci, čebelarji, partizanski borci in prapor z rdečo zvezdo. Med cerkvenim obredom je večina ostala zunaj. V ospredju sprevoda na pokopališče pa so nosili križ, znamenje ljubezni, odpuščanja in odrešenja.
Ministrski kandidati se predstavljajo
Pod tem nadnaslovom in z naslovom Telesa DZ so presodila: vsi štirje kandidati so primerni so časnikarji Darja Kocbek, Blaž Zgaga, Marko Jakopec in Jana Taškar opisovali doganjaje na predstavitvah ministrskih kandidatov. V pojasnilo dodajam tole: Ko se je odvetnik Tomaž Marušič predstavljal kot kandidat za pravosodnega ministra, mu je Zmago Jelinčič očital, da ga je na neki fotografiji videl sedeti z vojnim zločincem Vinkom Levstikom. Zadeva je bila zelo banalna. Slovenska skupnost je imela 1 deželni občni zbor. Ob prihodu v d.vorano sem iskal prostor in opazil, da v tretji vrsti sedi sama šarmantna dama. Podlegel sem svoji šibkosti in želel prisesti na njeno levico, pa me je opozorila, da je tisto mesto ha-menjeno njenemu možu in dodala, da vsekakor lahko sedem na njeno desno stran. Čez nekaj časa je na rezervirano mesto prišel odvetnik Marušič in tako sem spoz-
nal, da je dama njegova soproga. Pozdravili smo se, saj sva se z gospodom Marušičem poznala še iz časov, ko je bil novogoriški župan. Na občnem zboru je nastopil s preudarnimi besedami in čutil sem dolžnost, da mu čestitam in stisnem roko.
Če bi si kdorkoli dovolil imenovati me vojni zločinec, in to javno, bi ga vsekakor tožil. Ker pa je to izjavil izvedenec za plezanje skozi cerkvena okna, izdelovalec zdravil in razstreliva ter borec za južno mejo Zmago Jelinčič, sem mu za to priznanje globoko hvaležen in mu čestitam ter želim srečo v političnem in zakonskem življenju.
Gospodu Janezu Janši pa se iskreno zahvaljujem za besede, ki jih je izrekel v mojo obrambo.
Vinko Levstik, Gorica , Italija Delo, 5. aprila
Mednarodni protest
Predlagana ukinitev upravne samostojnosti pedagoškega liceja A. M. Slomška dobiva mednarodne razsežnosti. Tajnica Sindikata slovenske šole je namreč slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, ministru za šolstvo Slavku Gabru in odboru za mednarode odnose v DZ 17. aprila poslala pismo, v katerem jih prosi, naj nujno posredujejo pri italijanskih oblasteh, da bi spoštovale zaščitne norme, ki jih v zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji predvidevajo posebni statut Londonskega memoranduma in 8. člen Osimske pogodbe.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v tej zvezi že zaprosilo italijansko stran za pojasnilo, zaradi nedavnega zago-«. tovila predstavnika italijanskega zunanjega ministra, da napovedana racionalizacija tržaške šolske mreže ne bo prizadela šol s slovenskim učnim jezikom. Ta bi namreč pomenila kršenje mednarodnih pogodbenih obveznosti. V tem smislu je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izrazil, podporo dijaškemu protestu v Trstu.
Tudi Svetovni slovenski kongres - Konferenca za RS protestira proti dejanju italijanske vlade. S tem je italijanska diplomacija ponovno prelomila vse obljube, ki so jih njeni politični predstavniki zadnje tedne dajali slovenskim politikom in slovenski javnosti v Ljubljani. Ob tem je italijanski minister s tem odlokom prekršil tudi Londonski memorandum iz leta 1954, s katerim so manjšinam na obeh straneh meje zagotovljene vse pravice do uporabe in učenja maternega jezika v obstoječi šolski mreži in v javnosti, kot to zagotavlja država Slovenija italijanski skupnosti v slovenski Istri.
Množičnega javnega zborovanja proti ukinitvi, ki so ga 19. aprila pripravili v središču Trsta, so se udeležile dijakinje te slovenske srednje šole, njihovi vrstniki z goriških srednjih šol, učitelji in starši ter številni predstavniki manjšinskih organizacij in društev v politiki, ki ocenjujejo, da italijanske šolske oblasti ne smejo krčiti slovenskih šol brez privolitve narodne skupnosti.
 !   .   ----------------------------------------------------------------------------------------------------
Buenos Aires, 24. aprila 1997	SVOBODNA	SLOVENIJA
Stran 5
NOVI« IZ SLOVENIJE M SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA - Oglas v časopisu: "Odslej Playboy v hrvaškem jeziku tudi v Sloveniji."
LJUBLJANA - Na regionalnem srečanju delovne skupine Evropske zveze za promet na območju Balkana so sklenili, da bo prometni (tako cestni kot železniški) koridor številka deset tekel od Salzburga skozi Beljak, Karavanke, Ljubljano, Zagreb, Beograd do Niša in se razcepil proti Istambu-lu in Solunu. Od prej pa je bil določen koridor številka pet med Benetkami, Trstom, Koprom, Ljubljano, Mariborom, Budimpešto in vejama proti Slovaški in Hrvaški.
MURSKA SOBOTA - Soboški Romi so Predstavili drugi Romski zbornik (Romano Kedijpe), v katerem so objavljeni razni prispevki o delu drugega mednarodnega romskega tabora^ o splošni ciganski problematiki in pesmi mladega pesnika Slavka Luj-rija Baranje. Etnologinja dr. Pavla Štrukelj je pisala o nujnosti opismenjevanja romskega jezika in napovedala pisanje slovnice in slovarja. Objavljena je tudi abeceda in majhen slovarček besed jezika, ki ga govorijo velenjski, dolenjski in soboški Romi.
, BONN, Nemčija - Slovensko veleposlaništvo je po odmevnem koncertu tria Lorenz pripravilo še slavnostni koncert kvarteta Do (Danilo Čadež, Peter Ambrož, To-ruaž Tozon in Peter Čare). V eni izmed dvoran Beethovnove rojstne hiše so zapeli skupek pesmi iz bogatega repertoarja Slovenskega okteta, katerega člani so vsi bili. Poleg slovenskih pesmi so zapeli še pesmi drugih narodnosti in si s tem še bolj osvojili poslušalce, med katerimi je bilo veliko tujih diplomatov.
LJUBLJANA - Na ministrstvu za no-tianje zadeve je minister Bandelj predstavil Motivacijski projekt „1000 dni do konca drugega tisočletja". Z njim želi doseči večjo kakovost storitev MNZ, zmanjšati število Mrtvih na slovenskih cestah in doseči med ljudmi več zaupanja v delo ministrstva.
LJUBLJANA - Bivši minister za promet M zveze Igor Umek je postal novi predsednik uprave Slovenskih železarn. “Nadzor-M svet podjetja ga je nastavil namesto dosedanjega Alojza Vrečka.
LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji je hil predsednik Lions Club International ^ugustin Soliva, Brazilec švicarskega rodu.
' V Sloveniji je bilo od leta 1990 dalje usta-novljenih 22 klubov, ki imajo skupaj okoli 700 članov, ki usmerjajo svojo dejavnost v podporo slepim in slabovidnim.
KALCE PRI LOGATCU - Nekdo je pustil na robu kraške vrtače šestnajst sodov z Nevarnimi odpadki, ki naj bi med drugim Vsebovali tudi natrijev cianid. Začasno so j‘h odpeljali v vojaško skladišče pri Grosu-Pljem, kjer bodo naredili podrobnejše ana-tize o vsebini in količini strupenih odpadkov. Med tem pa tudi iščejo osebe, ki bi z neodgovornim dejanjem mogle sprožiti ekološko katastrofo.
LJUBLJANA - Letošnji Slovenski avto-Mobilski salon v Ljubljani je 19. aprila odprl *upan Dimitrij Rupel. Na skoraj 13.000 kvantnih metrih se je slovenskemu občinstvu Pfedstavilo 278 razstavljavcev. Najbolj za-Mmivi so razstavni prostori Volksvvagna, Relija, Seata, Daevvooja, Venturija, Škode ln seveda Ferrarija, ki se predstavlja z 'Mjnovejšim modelom 550 marranello (glej
sliko).
-'L—
' ' '' - -
M!#- T	C “■ ivK-t 4 V -• **	"
:■	fV.	-
LJUBLJANA - V Slovenijo so prišli v začetku aprila pripadniki ameriške vojske v okviru Partnerstva za mir. Pripadnikom civilne zaščite, vojske in policije so pokazali, kako se v Natu varujejo pred tako imenovanimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in kako jih uničujejo ter več načinov deaktiviranja min. Na sliki vidimo, kako pripadnik slovenske civilne zaščite išče mino.
LJUBLJANA - Čez mejne prehode je v mesecu februarju pripotovalo sedem milijonov potnikov. V primerjavi z januarjem je število višje za pet odstotkov, v primerjavi z lanskim februarjem pa kar za petnajst odstotkov. Največji porast števila potnikov je bil zabeležen na meji z Madžarsko: kar za 42% več kot v lanskem februarju.
KOPER - 132 ton morskih živali so morski ribiči ujeli v mesecu januarju, poleg tega pa vgojili v gojiščih še 14 ton belih rib in školjk. Skupno število se je v primerjavi z istim mesecem lanskega leta povečalo za okrog 30 odstotkov.
MARIBOR - Na 15. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97 je žirija nagradila z zlato plaketo mesta Maribor mešani zbor Obala Koper, komorni zbor Domžale, mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti in komorni zbor De profundis iz Kranja.
IDRIJA - Mestni muzej Idrija, ki je leta 1995 v gradu Gewerkenegg odprl stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija, je na vsakoletnem natečaju za evropski muzej leta 1997 (podeljuje ga Svet Evrope) dobil posebno priznanje za najboljšo predstavitev industrijske tehniške dediščine. Letos je naslov evropski muzej leta dobil muzej anatolske civilizacije iz Ankare, nagrado Sveta Evrope pa otroški muzej iz Amsterdama. Za nagrade se je letos potegovalo 65 muzejev iz 20 evropskih držav, med njimi dva iz Slovenije: že omenjeni iz Idrije in muzej na prostem iz Rogatca. V dvajsetih letih pa sta prejela nagrade še Pivovarski muzej (posebno priznanje 1989) in Muzej prve svetovne vojne iz Kobarida (nagrada Sveta Evrope 1993).
MARIBOR - Pred dvajsetimi leti je Svetlana Makarovič napisala zgodbo Pekarne Mišmaš. Po sedemnajstih letih je Mišmaš spet stopil na oder lutkovnega gledališča Maribor v režiji Matija Milčinskega.
PUCONCI — V tem prekmurskem kraju bodo zgradili prvega od dvanajstih sortir-nih centrov za komunalne odpadke v Sloveniji. Zgradilo ga bo podjetje Sauberma-cher Komunala, ki pripelje iz soboške in goričkih občin več kot 60 tisoč kubikov odpadkov na leto.
POSTOJNA - Lani je Postojnsko jamo obiskalo 305.000 izletnikov, med njimi pa je bilo kar 80% tujcev iz 92 držav. Čeprav se obisk stalno veča, še ne doseže rekordnega obiska v letu 1990. V Predjamski grad je tudi pogledalo več ljudi, vendar tja zahaja več Slovencev: 55%.
MARIBOR - V enem letu in pol so Mariborsko jezero skoraj očistili mulja. Z njim urejujejo brežine Drave, na katerih bodo uredili vrtičkarske površine, na rečni gladini pa naj bi spet oživeli razni vodni športi. Ko bodo dela v kratkem dokončana, bodo bager spustili na spodnji del struge in začeli čistiti Dravo do Ptuja.
LJUBLJANA - Narodna in univerzitet-
Krsti: V soboto, 19. aprila, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Štefanija Mihaela Kadivec, hčerka Marijana in Lije roj. Grizzetti. Botra sta bila Adrian Gustavo Ciraldo in Alejandra Fabiana Grizzetti. Krstil je rev. Jure Rode.
V	nedeljo, 20. aprila je bila krščena Andreja Cecilija Žagar, hčerka Danija in Marjetke roj. Gerkman. Botra sta bila Viktor Belec in Veronika Gerkman.
Krščeni so bili Mikaela Cecilija Meng-
hini, hčerka Hectorja in Elene roj. Sterle, botra sta bila Valentin Štefe in Margarita Štefe; Andreja Augustina Kociman, hčerka Mihaela Martina in Olge Marije Dolenc, in Andrej Mihael Gorše, sin Francija in Dore Heller, botra sta bila Lučka Podboj por. Heller in Janko Gorše.
Srečnim družinam iskreno čestitatho in želimo srečo!
Smrti: v Jose Leon Suarez je umrl Rudolf Jamnik (68) in Angela Ribnikar roj. Strle (86), v Capitalu pa Marija Cecilija De Salvo-Lobnik, stara 14 dni.
Naj počivajo v miru!
Pobiranje pirhov - lepa slovenska navada!
Vse kar smo slovenskega se naučili od naših staršev je nam pri srcu. Vse, kar je narodnega, tradicionalnega in folklornega je v nas vtisnjeno in bo ostalo kot neizbrisni znak'. In to tudi ljubimo.
Med tistimi starimi navadami, katere so morda že vsi pozabili, ali nekateri celo niso vedeli zanje, se v Mendozi ohranja ena popolnoma fantovska. .
Na Vstajenja dan popoldne se zberejo fantje. Vsi skupaj, kot ena sama vesela in zabavna družba, obiščejo domove deklet. Zato morajo začeti kmalu popoldne, ker pri vsakemu se zamudijo in jim ne uide niti ena družina, kjer bi bilo kakšno dekle.
Ko pridejo na dom, že pred vrati se sliši lepa fantovska pesem. Letos jih je sprem-ljalka še harmonika, ki se je slišala daleč naokrog.
Za prijetno predstavo so fantje vadili petje že nekaj tednov preje, saj morajo pun-
na knjižnica je podpisala pogodbo z OCLC (Online Union Catalog), v katero je vključenih več kot 23.000 knjižnic iz 63 držav vsega sveta. Skupna baza podatkov šteje okrog 30 milijonov zapisov, tedensko pa število narašča po 30.000 zapisov. NUK bo prispevala bibliografske zapise publikacij med leti 1989 in 1996, nove bo pa pošiljala sproti.
LJUBLJANA - Na odprtem kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih je sodelovalo 257 parov iz raznih plesnih klubov Slovenije ter drugih evropskih držav. Največjo in najboljšo ekipo so poslali iz Italije, ki je v članski kategoriji pobrala najboljša mesta v standardnih plesih. Slovenski pari pa so se ponovno izkazali kot odlični plesalci latinskoameriških plesov; prvo mesto med člani sta z lahkoto osvojila Andrej Škufca in Katarina Venturini.
ce presenetiti in se primemo izkazati. Potruditi se morajo s pesmijo: kakor lepše bodo zapeli, čimveč pirhov bodo dobili.
Ko vstopajo v domove in prepevajo, postane v hiši praznik. Ne samo dekleta, ampak tudi starši in vsi člani dmžine uživajo in se veselijo teh obiskovalcev v poslušanju slovenskih narodnih pesmi. Fantje poskrbijo, da vsako leto vključijo nove pesmi v njihov repertoar. Melodije so nove za nas mlade, ker jih še ne poznamo. A v resnici pridejo na vrsto stare narodne pesmi, za katere se morajo res potruditi, da jih dobijo. V tej priliki so imeli solista s seboj. Dolgovezno so bili organizirani in zato zaslužili priznanje in častitke.
Dekleta nagradijo mlade pevce s pirhi. Veljajo pa samo tisti, katere so same pobarvale in okrasile. Postrežejo jim tudi z velikonočnimi dobrotami.
Potem fantje dajo pirhe v primerno košaro, kadar jih je obilo imajo s seboj tudi v samokolnico. Nato se poslovijo in naprej k drugi deklici na dom.
Kaj naj naredijo*potem s tolikimi pirhi? Teden kasneje, na belo nedeljo, se zberejo dekleta in fantje na velikonočni sestanek in „sekanje pirhov". Ta zadeva bi bila tema za drugi komentar.
Fantje, hvala ker leto za letom se trudite, da čimlepše in zvesto ohranjate navade, ki ste jih prejeli od staršev in s katerimi dokazujete, da v vas gori slovensko srce. Hvala za vaš tako pričakovani obisk slovenskim mladenkam in njenim družinam. Vsi smo ga vedno veseli. Hvala, ker oživite tiste pemi, katere so morda vaši dedi peli po slovenskih vaseh.
Dokler boste s takim globokim čustvom delali za vzdrževanje naše tradicije, bo še utripala slovenska skupnost pod Andi.
Tončka Šmon za Društvo Slovencev v Mendozi.
Delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat Jože Škerbec (levo) v sprevodu pri posvetitvi novega ljubljanskega nadškofa.
(Po Internetu)
mm
MALI OGLASI
ESLOVENIA LIBRE
I ATA
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265 Letalske karte, rezerva totelov, najem'avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO'N2 3545-82	H. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika • Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks:.374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotž 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 ARHITEKT
Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaona 2776, Haedo - Tel.: 443-7385 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejla - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) RamOs Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Modrf).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
50. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet društva ZEDINJENA SLOVENIJA sklicuje 50. redni letni občni zbor v nedeljo, 27. aprila 1997 ob 9,30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1.- Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2.- Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.	*
3.- Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4.- Potrdilo članarine za leto 1997.
5.- Volitev novega upravnega sveta, nadzornega odbora in častnega razsodišča.
6.- Slučajnosti.	, Po-določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro po tem,
ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa ali jih oyira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. '
UPRAVNI SVET
Slovenski Dom v Carapachayu praznuje v nedeljo, 4. maja
37. OBLETNICO
ob 10,30 11,00 .12,30 16,30
dviganje zastav in pozdrav sv. maša za žive in mrtve člane skupno kosilo
kulturni program, posvečen slovenski in argentinski pesmi, poeziji in folklori.
Sodelujeta s petjem Ani Rode in Luka Debevec Govoril bo prof. Tine Vivod
Po programu prosta zabava na prostem, večer ob ognju.
Vabljeni!
VARNO IN DONOSNO!
Da vam denar ne bo ležal doma, brez obresti in v nevarnosti, naložite ga varno in donosno. Sloga že štiri desetletja zaupno in uspešno upravlja vseh vrst naložb. Nad 3000 članov to potrjuje. Kličite nas : 656 - 6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
S Staničem ne bi bil zadovoljen
Predsednik SKD Lojze Peterle o dogajanju v stranki in svojem morebitnem nasledniku v pogovoru za sobotni Dnevnik 19. aprila
Med drugim je dejal, da se za zdaj še ni odločil, ali b.o kandidiral za predsednika stranke ali ne. Po njegovih besedah ni pomembno, kdo bo na čelu stranke, temveč je pomembno, „da ima stranka prepoznavno linijo, in jaz bom predvsem skrbel za’ to". Sam pa, kot je dejal, zastopa profil stranke s slovenskim srcem in evropskim obzorjem in ne želi, da se je „prime kakšna liberalna oznaka, razen tistega dela liberalnosti, ki je znotraj krščanskodemokratskega pojmovanja svobode".
Ključni razlog za poraz SKD na zadnjih volitvah je družba v vladi z LDS, meni Peterle, ki ob tem dodaja, da jim ljudje niso to zamerili, da so vstopili v vlado s socialdemokrati, temveč da potem iz nje niso odšli. Drugi razlogi pa so po Peterletovih besedah povezani z nekaterimi notranjimi težavami v stranki, npr. slab marketing stranke, na drugi strani pa je bila močna propaganda tako z leve kot z desne.
V	zvezi s kongresom stranke pa je Peterle dejal, da se je sam zavzemal za temeljito pripravljen kongres, ki naj bi bil jeseni ali v začetku prihodnjega leta, v tem času pa bi temeljito posodobili statut, aktualizirali program in se pripravili na kadrovske menjave. Odkar se je pojavila alternativa, pa je več glasov s terena, da je treba stanje
preseči, in „to so nova dejstva in novi argumenti, zaradi katerih sem spremenil svojo odločitev," je dejal Peterle in dodal, da če bi bil kongres prihodnjo pomlad, bi to dolgo trajalo in bi bili neprestano tarče javnega razčiščevanja, za katerega menim, da stranki ničesar ne prinaša."
Glede imen morebitnih svojih naslednikov je Peterle dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti, da pa vidi ljudi v stranki, ki bi lahko namesto njega vodili linijo stranke, za katero se sam zavzema. Peterle je tudi dejal, da resno računa, da bo alternativa, znotraj katere se govori vsaj o treh kandidatih, kandidirala.
Od alternative Peterle, kot je sam dejal, pričakuje ne le zahteve, da se na hitro zamenja vodstvo, temveč da bodo tudi jasno povedali „to je naš program, to je naša ekipa in to je naš nosilec".
Peterle je tudi dejal, da ne bi bil zadovoljen, če bi bil nekdanji glavni tajnik stranke Edvard Stanič predsednik stranke in dodaja, da bi bil Stanič „morda čisto dober predsednik stranke, če bi le-ta sprejela njegov politični koncept". Toda ne gre za to, ali bi bil dober ali slab predsednik, ampak „menim, da Stanič ne bi mogel držati linije, kakršno‘zagovarja večina članov SKD", pravi Peterle.
Na odseku hitre ceste Slivnica-Maribor 11. aprila so začetna dela na gradbišču že stekla. Obstoječa cesta bo razširjena v štiripasovno mestno vpadftico z ločilnim pasom, rezerviranim za motorni promet.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7 ,	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N2 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NQ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
OBVESTILA
PETEK, 25. aprila:
Koncert starih ljudskih pesmi, izvaja Bogdana Herman, pri SKA, v Slovenski hiši ob 20.30 uri.
SOBOTA, 26. aprila:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDEtJA, 27. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije ob 9.30 v Slovenski hiši.
SREDA, 30. aprila:
Šolska seja ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 3. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri. Sestanek staršev dijakov v Slovenski hiši ob 18. uri.
NEDELJA, 4. maja:
Obletnica doma v Carapachayu - celodnevna prireditev.
SREDA, 7. maja:
Redni sestanek ZSMZ namenjen 50. letnici prvih beguncev v Argentino iz taborišč, ob 16.30 uri.
t
Pri Bogu je moja rešitev in moja slava, skala moje moči: moje zavetje je v Bogu.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v nedeljo, 13. aprila pri 86. letih po dolgi bolezni zapustila naša mama, stara mama in babica
Angela Ribnikar roj. Strle
Zahvaljujemo se dr. Juretu Rodetu in župniku Francetu Šenku za duhovno oskrbo v bolezni, molitve ob krsti, darovanje sv. maše, poslovilne besede in vodstvo pogreba.
Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste jo prišli kropit in jo spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Eva,
sinova Rudi in Miha z družinama
Buenos Aires