7 * * '
Si«#!#

/
-•-•v"
/✓J
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO
YU ISBN 86-81141-30-9

Avtor: Mag. Milivoja ŠIRCELJ Sodelavci: Milena ILIČ
Avguština KUHAR Marta ZUPANČIČ

m
§§§■.
mmlm


c -. p.
-MM:
■

I I BM ži
SR SLOVENIJE 1986-2006
item
’

PROJEKCIJE PREBIVALSTVA
■

Recenzent: Dr. Dušan BREZNIK
Stt'v 'TU.VV.

I
118.0
118.0
129.3	126.0	123.4
129.3	126.0 « 123.4
129.3 **126.0r^fmA 121.3	119.5	118.0-7116.7
129.3	126.0c^fc4 121.3	119.5 A"Q « /
129.1	123/13121.4t=>l 21.
129.4	126frKl23.4 0121.3
129.45 126 ’	^
317119.5
123.5 123.5 123.5
•121.3
48
121.3
121.4 121.3
121.3
121.4
wL
.5 i j/JoQm701156C .5 _ 11870 48TO.7	115.6^
27119
8 4
119.5 ----------------
119.52 118.0 0116.7 5ll5.648
119.5
119.6 119.6
118.0 118.0 118 0
116.J 116.7 116 7
m
LJUBLJANA, 1990


ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO
YU ISBN 86-81141-30-9
Avtor: Mag. Milivoja ŠIRCELJ Sodelavci:	Milena ILIČ
Avguština KUHAR Marta ZUPANČIČ
PROJEKCIJE PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE 1986-2006
Recenzent: Dr. Dušan BREZNIK
LJUBLJANA, 1990
PREDGOVOR
Zavod SR Slovenije za statistiko je pred nekaj leti v svoj program dela vključil tudi projekcije prebivalstva. Tej odločitvi so botrovale tako potrebe uporabnikov kot tudi spoznanje, da izdelava projekcij sodi v delo zavodov za statistiko.
Naloga je razdeljena na tri dele: osnovna projekcija za republiko po starosti in spolu, izvedene projekcije (aktivni, zaposleni, prebivalci, ki se šolajo itd.) In projekcije po občinah. Projekcija bo obnovljena vsaka 2-3 leta In bo poleg projekcije v ožjem smislu vključevala tudi poročilo o demografski situaciji v republiki.
V tej publikaciji objavljamo rezultate prvega dela naloge, to so projekcije prebivalstva SR Slovenije (stalno prebivalstvo In stalno prebivalstvo brez zdomcev) po spolu ter enoletnih in petletnih starostnih skupinah za obdobje 1986-2006.
I
VSEBINA
UVOD
Stran
7
1. VIRI PODATKOV, DEFINICIJE, KLASIFIKACIJE IN ANALITIČNI POKAZATELJI ................
1.2.	VIRI PODATKOV ..................................................
1.3.	definicije in klasifikacije ...........................
l.M. ANALITIČNI POKAZATELJI UPORABLJENI V ANALIZI IN NAČINI NJIHOVEGA IZRAČUNAVANJ A !!!
1.4.1.	Rodnost .........................................................................
1.4.2.	Umrljivost ............................................................................
1.4.3.	Prostorska gibljivost (Selivnost)	...................................................
9
9
9
10
10
n
n
2. RODNOST ............................................
2.1.	UVOD ........................................
2.2.	RAZVOJ RODNOSTI NA OZEMLJU	SR SLOVENIJE
2.3.	DIFERENCIALNA RODNOST.........................
2.3.1.	Zakonski stan ................................
2.3.2.	Aktivnost ....................................
2.3.3.	Socio-poklicni položaj	..................
2.3.4.	Šolska izobrazba .............................
2.3.5.	Priseljenje	...............................
2.4.	PREČNA ANALIZA RODNOSTI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI...............................................  16
2.4.1.	število rojstev in nataliteta	  16
2.4.2.1.	Starostno specifične mere rodnosti .........................................................   17
2.4.2.2.	Povprečno število živorojenih otrok na eno ženo	in končno potomstvo .......................... 20
2.5.	BODOČI RAZVOJ RODNOSTI ........................................................................ 21
2.5.1.	/ Obdobje 1986-1995	  21
2.5.2.	Obdobje 1996-2005	   21
2.5.3.	Projekcija rodnosti po starostnih skupinah	........................................ 22
3.	UMRLJIVOST .......................................................................................   22
3.1.	UVOD .......................................................................................... 22
3.2.	DOSEDANJI RAZVOJ UMRLJIVOSTI NA OZEMUU SR SLOVENIJE.............................!!.!!”””!!!	22
3.2.1.	Srednje trajanje življenja ob rojstvu	  22
3.2.2.	Umrljivost po starosti	  23
3.2.3.	Umrljivost po spolu ........................................................................... 25
3.2.4.	Umrljivost po vzrokih smrti ................................................................... 26
3.2.4.1.	Vzroki smrti po starosti in spolu ............................................................ 27
3.2.4.2.	Spremembe v pogostosti posameznih vzrokov	smrti v obdobju 1972-1982	  29
3.2.5.	Umrljivost glede na socialno-poklicni status	  32
3.3. BODOČI RAZVOJ UMRLJIVOSTI V SR SLOVENIJI .......................................................... 33
3.3.1.	Srednje trajanje življenja	  33
3.3.2.	Umrljivost po starosti ........................................................................ 34
3.3.2.1.	Umrljivost žensk ............................................................................ 311
3.3.2.2.	Umrljivost moških ............................................................................ 34
4.	SELITVENOST ........................................................................................ 35
4.1.	SELITVENI TOKOVI .............................................................................  35
4.2.	STRUKTURA SELIVCEV ............................................................................ 36
4.2.1.	Spol .......................................................................................... 36
4.2.2.	Starost ....................................................................................... 37
4.2.3.	Zakonski stan ................................................................................. 38
4.2.4.	Vzrok selitve ................................................................................. 39
4.2.5.	šolska izobrazba .............................................................................. 39
4.2.6.	Aktivnost in poklic .........................................................................   80
4.3.	BODOČI RAZVOJ SELIVNOSTI ...................................................................... 41
5.	IZBIRA OSNOVE ZA PROJEKCIJO ........................................................................ 41
5.1.	UVOD .......................................................................................... 41
5.2.	RECISTER IN POPISI PREBIVALSTVA ............................................................I	42
5.3.	RECISTER PREBIVALSTVA IN OCENE ŠTEVILA	PREBIVALSTVA.......................................... 43
5.4.	PROJEKCIJA PRISOTNECA PREBIVALSTVA............................................................. 44
5.5.	SKLEP .......................................................................................   44
6.	REZULTATI	  44
6.1.	PROJEKCIJE STALNEGA PREBIVALSTVA SR	SLOVENIJE................................... 44
6.1.1.	Skupno število in komponente rasti prebivalstva ............................................... 44
6.1.1.1.	Naravna rast prebivalstva .................................................................... 45
6.1.1.2.	Naravna in selitvena rast prebivalstva ....................................................... 45
6.1.2.	Starostno-spolna struktura prebivalstva	........................................ 45
6.1.2.1.	Starostna struktura .......................................................................... 45
6.1.2.2.	Spolna struktura ............................................................................. 46
6.2.	PROJEKCIJE STALNECA PREBIVALSTVA SR	SLOVENIJE BREZ ZDOMCEV............................. 46
6.2.1.	Zdomci po starosti in spolu	  46
6.2.2.	Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije	brez zdomcev ................................. 47
6.3.	TABELE ........................................................................................ 50
STATISTIČNA ZNAMENJA
0
0,0
e
D ( ) x
ni pojava ni podatka
podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjšo od 0,05 dane merske enote povprečje
označba za opombo pod tabelo ali pod črto
začasen (nepopoln), nezadostno preverjen ali ocenjen podatek
spremenjena kvaliteta
popravljen podatek
zajeto s podatkom v smeri puščice
UVOD
Predvidevanje bodočega gibanja prebivalstva in sprememb v njegovih strukturah je eden elementov planiranja tako na področju proizvodnje (obseg in sestava razpoložljive delovne sile) kot tudi potrošnje (potrebe prebivalstva na področju stanovanjskega gospodarstva, šolstva, zdravstva itd.). Zaradi tega mora biti prognoza prebivalstva sestavni del vsakega plana družbenoekonomskega razvoja.
V	zadnjih desetih letih je bilo v SR Sloveniji izdelanih več projekciji, od katerih bomo na kratko omenili le tiste, ki so bile izdelane na pobudo Zavoda SRS za družbeno planiranje in vključene v družbene plane Slovenije. Prva projekcija prebivalstva za Slovenijo, regije in občine je bila izdelana leta 1977. Vsebovala je projekcijo vsega in aktivnega prebivalstva po starosti in spolu. Zaradi pomanjkanja podatkov o migracijah je bila za občine uporabljena kombinacija matematične (linearni trend 1961-1976, ARIMA model) in analitične metode (naravni prirast). Dve leti kasneje je bila projekcija ponovljena. Na osnovi primerjave med prvo projekcijo in dejanskim stanjem je bila ocenjena vrednost metodologije projekcije Iz leta 1977 in izdelana nova projekcija za obdobje do leta 2000. V metodološkem pogledu ni prinesla bistveno novega. Za Analizo razvojnih možnosti SR Slovenije je bila leta 1983 izdelana nova projekcija, ki je bila vključena tudi v Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000. Vsebuje projekcijo prebivalstva po starosti in spolu ter zaposlitveno bilanco za raven republike, občin in regij. V osnovi je uporabljena analitična metoda projekcije.
Vse omenjene projekcije so bile izdelane za potrebe planiranja in niso bile objavljene tako, da bi bile dostopne širšemu krogu uporabnikov. Edina projekcija, ki je leta 1973 izšla v posebni publikaciji, je bila analitska projekcija za prebivalstvo Jugoslavije, republik in pokrajin, ki sta jo izdelala Zvezni zavod za statistiko in Center za demografska istraživanja pri Institutu društvenih nauka v Beogradu na osnovi podatkov popisa 1971 za obdobje do leta 2000. Ta projekcija upošteva le naravno rast prebivalstva, zato je za SR Slovenijo sčasoma postala neuporabna.
Zaradi navedenega je Zavod SR Slovenije za statistiko med svoje naloge uvrstil tudi projekcije prebivalstva. Zavod razpolaga z vsemi potrebnimi podatki za izdelavo projekcije in ima možnost sprotnega (vsaj dveletnega) usklajevanja projekcije z dejanskim stanjem. To pomeni, da Izdelava projekcij ne bi bila več le "enkratno dejanje" ob vsakokratni izdelavi srednje-in dolgoročnih planov družbenega razvoja, temveč bi postala stalna naloga. Z objavljanjem rezultatov prognoze v rednih statističnih publikacijah bo zavod zagotavljal njihovo dostopnost najširši javnosti.
Na področju metodologije se projekcije Zavoda SRS za statistiko bistveno ne ločijo od dosedanjih projekcij; uporabljena je izključno analitična metoda. Pač pa smo skušali projekcijo vsebinsko obogatiti, in sicer tako, da smo dali velik poudarek analizi dosedanjega demografskega razvoja ter da smo projekcijo izdelali v dveh inačicah; za stalno prebivalstvo in za stalno prebivalstvo brez zdomcev (osebe na začasnem delu v tujini in družinski člani, ki z njimi žive v tujini).
Osnova vsake projekcije je analiza dosedanjega razvoja. Ker je prvi del projekta namenjen izdelavi projekcije po starosti in spolu, so v tem zvezku analizirani le razvoj rodnosti, umrljivosti in selitev. Hipoteze o rodnosti so izdelane na osnovi pokazateljev splošne rodnosti, zato poročnost in razvezanost nista posebej izpostavljeni. Upoštevali smo tudi tendence razvoja v razvitih deželah Evrope in deloma, zlasti v zvezi s selitvami, situacijo v drugih predelih Jugoslavije, od koder prihajajo priseljenci v Slovenijo. Dosedanji razvoj ima večjo težo pri izdelavi hipotez za prva leta projekcije, splošne tendence razvoja pa v kasnejših letih.
Celoten projekt projekcij prebivalstva obsega izdelavo projekcije za SR Slovenijo in projekcije za občine. Osnovna projekcija za SRS in občine bo projekcija prebivalstva po starosti In spolu; za SRS po enoletnih, za občine pa po večletnih starostnih skupinah. Na to osnovno projekcijo se bodo navezovale takoimenovane izvedene projekcije (aktivno prebivalstvo, zaposleni, učenci, študentje, kmečko prebivalstvo, gospodinjstva).
Projekcije bodo izdelane v več variantah, ena med njimi bo prognoza. Zajele bodo obdobje 20 let.
V	tem delu (zvezku) objavljamo analizo demografskega razvoja Slovenije in osnovno projekcijo prebivalstva SR Slovenije po spolu in petletnih starostnih skupinah od leta 1986 do 2006, ter prognozo po spolu in enoletnih starostnih skupinah.
1)	V izrazu "Projekcije" so zajete prognoze in perspektive prebivalstva. Prognoza je tista projekcija, za katero avtor meni, da je zelo verjetna. Perspektiva prikazuje bodoči razvoj prebivalstva pod pogoji, določenimi s hipotezami o rodnosti, umrljivosti in migracijah.





.



'










1. VIRI PODATKOV, DEFINICIJE, KLASIFIKACIJE IN ANALITIČNI POKAZATELJI
1 .2. VIRI PODATKOV
Za analizo rodnosti, umrljivosti in selitev smo uporabljali podatke popisov prebivalstva, centralnega registra prebivalstva, tekoče demografske statistike, (rojstva, smrti, selitve, ocene prebivalstva) in podatke Zveze skupnosti za zaposlovanje.	Poleg
podatkov, objavljenih v rednih statističnih publikacijah, smo upoštevali tudi neobjavljene podatke (tablograme), ki jih hrani Zavod SR Slovenije za statistiko. Če je bilo potrebno, smo ustrezne podatke zbrali iz osnovnega statističnega gradiva, za zdomce pa smo organizirali posebno zbiranje podatkov prek ustreznih organov skupščin občin.
Vsi podatki v publikaciji se nanašajo na stalno prebivalstvo, če ni drugače označeno. Za živorojene to pomeni stalno prebivališče matere ob otrokovem rojstvu, za umrle pa zadnje stalno prebivališče umrle osebe.
1.3.	DEFINICIJE IN KLASIFIKACIJE
Definicije in klasifikacije so povzete iz metodologije jugoslovanske	statistike.	Če	je definicija ali
klasifikacija zakonsko določena, navajamo tudi uradni list,, v katerem je objavljena.
Stalni prebivalci so vsi prebivalci, ki v nekem naselju stalno Živijo,	ne glede	na to, ali so v času
statističnega opazovanja začasno odsotni. Stalni prebivalci so	tako tudi	vsi	tisti	jugoslovanski
državljani, ki	so na začasnem	delu	v tujini ter
družinski člani, ki z njimi žive v tujini.
Prisotni prebivalci so vsi prebivalci, ki se v trenutku statističnega opazovanja nahajajo v določenem naselju ne glede na to, kje je njihovo stalno prebivališče.
Začasno prisotni so tisti prebivalci, ki so v trenutku statističnega opazovanja v naselju, v katerem nimajo stalnega prebivališča.
Začasno odsotni so tisti prebivalci, ki v trenutku statističnega opazovanja niso v naselju v katerem imajo stalno prebivališče. Posebno skupino začasno odsotnih tvorijo osebe na začasnem delu v tujini in družinski člani, ki z njimi žive v tujini. Na kratko jih imenujemo zdomci.
Zdomci so tisti stalni	prebivalci	Slovenije,	ki	so se
začasno zaposlili pri tujem delodajalcu ali delajo v tujini samostojno (v svoji obrtni delavnici in podobno) ter družinski člani, ki z njimi žive v tujini. Med zdomce so bili v popisu 1981 všteti tudi tisti prebivalci obmejnih območij, ki delajo v tujini, vendar se vsakodnevno vračajo v domovino.
Stalno prebivališče je	naselje, v katerem	se	občan
naseli z namenom, da v njem stalno živi (Uradni list SRS št. 6/83)
Selitev (migracija) je prostorski premik, pri katerem oseba spremeni svoje stalno prebivališče.
Sellvec (migrant) je oseba, ki se seli.
Vsaka selitev ima svoje prostorsko izhodišče in prostorsko dohodišče.	Zato se	pojavljata	pri	vsaki
selitvi	nujno dve osnovni	selitveni območji,
prlselltveno	(imigracijsko)	in odselltveno
(emigracijsko). To omogoča, da lahko opazujemo posebej priselitve (imigracije) in posebej odselitve (emigracije).
Priseljenec (imigrant)	je oseba,	ki se je	priselila v
naselje z namenom, da v njem stalno živi.
Odseljenec (emigrant) je oseba, ki zapusti naselje Tdotedanjega) stalnega prebivališča z namenom, da se stalno naseli v drugem naselju.
Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas, industrijsko ali rudarsko naselje, zdravilišče in podobno), ki ima skupno ime, lastni sistem oštevilčenja stavb ter določeno območje, ki ga tvori eden ali več statističnih okolišev (Uradni list SRS, št. 5/80).
Živorojeni otrok je vsak otrok, ki je takoj po rojstvu pokazal znake življenja (dihanje, srčni utrip, trzanje mišic), čeprav le za krajši čas.
Dojenček je vsak otrok, ki še ni dopolnil prvega leta starosti.
Umrla oseba je oseba, pri kateri so trajno prenehali vsi znaki življenja kadarkoli po rojstvu živega otroka.
Starost je čas, ki ga je oseba preživela od rojstva do trenutka opazovanja (popis, anketa) oz. do opazovanega dogodka (sklenitev zakonske zveze,
rojstva 1. otroka, zaposlitev, .................. smrt).
Običajno jo merimo v letih, lahko pa tudi v mesecih, dnevih ali celo urah. Opredelimo jo na dva načina: po dopolnjenih letih starosti in po letnici rojstva. Klasifikaciji sta skladni le na začetku (1.1.) oziroma na koncu (31.12.) vsakega koledarskega leta.
Kadar ni posebej označeno, je starost prikazana v dopolnjenih letih starosti. Večinoma uporabljamo petletne starostne skupine.
Zakonski stan je tisto pravno stanje, ki opredeluje pripadnost posameznika določeni družini, članom družine ali drugim osebam. Torej je element družinskega položaja posameznika, za katerega je odločilno, ali je ta oseba že kdaj sklenila zakonsko zvezo ali ne.
Clede na zakonski stan je posameznik (-ca) lahko: samski-a, poročen-a, vdovec-vdova, razvezan-a.
Vzrok smrti je bolezen oz. poškodba, ki je povzročila smrt. Smrt je posledica ene ali več bolezni. V primerih, ko je smrt posledica več bolezni, se v statističnih obdelavah upošteva le osnovni vzrok smrti.
Osnovni vzrok smrti je
-	obolenje ali poškodba, ki je povzročila vrsto morbidnih stanj, ki so neposredno povzročila smrt.
Takoimenovani Prilagojen seznam 9. revizije Mednarodne klasifikacije bolezni, poškodb in vzrokov smrti, ki je namenjen statistični obdelavi vzrokov smrti, vsebuje 57 vzrokov. Ker pa je za potrebe naše analize tudi ta klasifikacija preširoka smo uporabili skrajšano, ki vsebuje 17 skupin vzrokov smrti:
-	Infekcijske in nalezljive bolezni
-	Novotvorbe
-	Endokrine bolezni
-	Bolezni krvi in krvotvornih organov
-	Duševne motnje
-	Bolezni živčnega sistema In čutil
-	Bolezni obtočil
-	Bolezni dihal
-	Bolezni prebavil
-	Bolezni mokril in spolovil
-	Komplikacije nosečnosti, poroda in poporodne dobe
-	Bolezni kože in podkožja
-	Bolezni kosti in gibal
-	Prirojene nakaze
-	Perinatalna morbiditeta in mortaliteta
-	Simptomi in nezadostno opredeljena stanja
-	Poškodbe in zastrupitve
Za poslednjo (17.) skupino vzrokov smrti uporabljamo
še dodatno klasifikacijo in sicer glede na zunanji vzrok smrti. Zunanji vzrok smrti je okoliščina nesreče ali nasilja, ki je povzročila smrtno poškodbo. Delimo jih v tri osnovne skupine:	nesreče, samomori ter
usmrtitve in uboji.
Šolska izobrazba je izobrazba, ki si jo je oseba pridobila š končanjem ali obiskovanjem redne šole, šole, ki zamenjuje redno	šolo (šole	za odrasle),	polaganjem izpitov	na redni	šoli ali z	zaključkom tečaja
za skrajšano šolanje. Upoštevamo najvišjo končano šolo.
Za potrebe naše analize smo klasifikacijo, ki vsebuje 11 skupin, združili v 6, in sicer
-	Brez šolske	izobrazbe	(vsi, ki	niso končali	niti
enega razreda osnovne šole)
-	Nepopolna osnovna šola (1-7 razredov osnovne šole)
-	Osnovna šola (8 razredov osnovne šole)
-	Šole za KV in VKV delavce (šole za kvalificirane
delavce in	drug strokoven	kader, šole	za
visokokvalificirane delavce)
-	Srednje šole (gimnazije, šole za srednji strokovni kader)
-	Višje in visoke šole ( višje šole, visoke šole, fakultete in umetniške akademije)
Podatke o šolski izobrazbi smo povzeli po rezultatih popisov prebivalstva (zadnji je iz leta 1981), zato je število učencev, ki so končali srednje usmerjeno Izobraževanje, minimalno. Uvrščeni so v skupino "Srednje šole".
Poklic je delo, ki ga oseba opravlja zato, da si pridobi sredstva za preživljanje.
V	klasifikaciji poklicev (Uradni list SFRJ št. 28/72 in 36/77) so posamezni poklici združeni v skupine, podvrste, vrste in grupe poklicev. V analizi smo uporabljali samo podatke za grupe poklicev:
-	kmetovalci in podobni delavci
-	rudarji, industrijski in podobni delavci
-	trgovsko osebje
-	osebje družbenega varstva
-	upravni, administrativni in podobni delavci
-	vodilno osebje
-	strokovnjaki in umetniki
-	ostali poklici
-	delavci brez poklica
Socialno-poklicni položaj je mesto, ki ga ima oseba v družbi glede na svoj poklic, položaj v poklicu in kvalifikacijo. Klasifikacija socialno-poklicnega položaja ima 20 kategorij. Za potrebe naše analize smo jo skrčili na 5 skupin:
-	kmetje
-	rudarji, industrijski in obrtni delavci, obrtniki
-	delavci v trgovini, gostinstvu, uslugah, gostilničarji, osebje družbenega varstva
-	administrativni, finančni in podobni delavci
-	vodilno osebje, strokovnjaki in umetniki
1.4.	ANALITIČNI POKAZATELJI UPORABLJENI V ANALIZI IN NAČIN NJIHOVECA IZRAČUNAVANJA
V	analizi so uporabljeni različni demografski pokazatelji, vendar je poudarek na specifičnih in sintetičnih pokazateljih. Splošne mere oz koeficiente smo uporabljali le, kadar ni bilo na voljo podatkov za izračun kvalitetnejših pokazateljev.
Za izračunavanje splošnih mer potrebujemo poleg 2
podatka o številu dogodkov tudi podatke o srednjem številu prebivalstva. Dobimo ga iz Centralnega registra prebivalstva, stanje 30. junija. Za izračun starostno-specifičnih pokazateljev pa je potrebno, da poznamo srednje število prebivalstva po starosti, česar pa centralni register prebivalstva do nedavnega ni zagotavljal. Zaradi tega smo do vključno leta 1980 uporabljali ocene Zveznega zavoda za statistiko, ki ne upošteva selitvenega gibanja prebivalstva, od leta 1981 dalje pa uporabljamo ocene Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki upošteva tudi selitveno gibanje prebivalstva21 . Vse demografske mere, razen če ni drugače označeno, so računane na 1000 prebivalcev.
1.4.1.	Rodnost
Splošna mera natalitete (nataliteta) je razmerje med številom živorojenih otrok v enem koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu
N
n =---- . 1000
P
Splošna mera rodnosti je razmerje med številom Živorojenih otrok v enem koledarskem letu in srednjim številom žena v rodni dobi (15 do 49 let) v tem letu
N
f = ------------ 1000
Vf 15-49
Starostno-specifična mera rodnosti je razmerje med Številom živorojenih otrok, ki so jih rodile žene določene starosti in srednjim številom teh žena v istem letu
t* =-------1000
Vf.x
Povprečno	število	živorojenih	otrok	na	eno	ženo
(totalna mera rodnosti) Je seštevek starostno-specifičnih mer splošne rodnosti v enem koledarskem 'etu. Predstavlja povprečno število živorojenih otrok na eno ženo s predpostavko, da vse žene doživijo 49. leto starosti
Povprečno	število	živorojenih	otrok	na	eno	ženo
(končno potomstvo) fe seštevek starostno-specifičnih mer splošne rodnosti v eni generaciji ali skupini generacij.
T, = E '»	-V N‘
1000	2. Vf x
Bruto mera reprodukcije je vsota starostno-specifičnih mer rodnosti za deklice. Predstavlja povprečno število živorojenih deklic na eno ženo s predpostavko, da žena doživi 49. leto starosti.
Neto mera reprodukcije je vsota zmnožkov starostno-specifičnih koeficientov rodnosti za deklice in verjetnostmi doživetja za žene za ustrezno starost. Predstavlja povprečno število živorojenih deklic na eno ženo.
V,x	100 000
2)	Ocene Števila prebivalstva po starosti in spolu za leta 1981 do 1985, Rezultati raziskovanj št. 418, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, december 1987.
Za leti 1986 in 1987 ocene še niso objavljene.
Verjetnost povečanja družine je razmerje med številom žena, Pti so rodile vsaj n+1 živorojenih otrok, in ženami, ki so rodile vsaj n živorojenih otrok. Predstavlja verjetnost,	da bo žena z določenim
številom otrok (0, 1, 2, itd.) rodila še naslednjega.
V* (n+1)
a = ----------- . 1000
X V( (n)
1 .M,2, Umrljivost
Splošna mera umrljivosti (mortaliteta) je razmerje med številom umrlih v enem koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu
M
m =------ . 1000
P
Splošna mera odselitev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu E
e =------1000
P
Splošna mera neto selitev (selitvenega prirasta oz. padca) je razmerje med številom neto selitev ter srednjim	številom prebivalstva v	opazovanem
koledarskem letu
I - E
S =	------- . 1000
P
Splošna mera bruto selitev je razmerje med vsoto števila priseljenih In števila odseljenih v enem koledarskem letu ter srednjim številom prebivalstva v istem koledarskem letu
Starostno-specifična mera umrljivosti je razmerje med številom umrlih določene starosti v enem koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva enake starosti v istem koledarskem letu
m =------- . 1000
x VX
I + E
b = -------- . 1000
P
Starostno-specifične mere priselitev predstavljajo razmerje med številom priseljenih v določeni starosti in srednjim številom prebivalstva v isti starosti in Istem koledarskem letu
Srednje trajanje življenja je razmerje med vsoto preostalih let življenja oseb starih x let in številom teh oseb v starosti x let. Predstavlja srednje število let, ki bi jih doživela oseba stara x let, če bi umrljivost ostala enaka kot v letih, za katera so izdelane tablice umrljivosti
ex ~
r
x
Lx
lx
1.0.3. Prostorska gibljivost prebivalstva (Selivnost)
I =--------- .	1000
X vx
Starostno-specifične mere odselitev predstavljajo razmerje med številom odseljenih v določeni starosti in srednjim številom prebivalstva v isti starosti in istem koledarskem letu
e =--------1000
X vx
Splošna mera priselitev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu
Starostno-specifične mere neto selitev (selitvenega salda) predstavljajo razmerje med številom neto selitev v določeni starosti ter srednjim številom prebivalstva v isti starosti In istem koledarskem letu
I
i =-------. 1000
P
(I—E)x
s = ----------- . 1000
Vx
2. RODNOST
2.1.	UVOD
Padanje rodnosti kot posledica zavestnega množičnega omejevanja rojstev se je .začelo v Evropi v drugi polovici preteklega stoletja31 in postopoma zajelo vse evropske, pa tudi nekatere zunaj-evropske dežele. Hitrost upadanja je bila različna in v veliki meri povezana s splošnim družbenoekonomskim razvojem. Upadanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, čeprav so višje letne vrednosti pokazateljev rodnosti zaradi kompenzacije rojstev po vojni in kasnejših sprememb v časovnem razporedu rojstev za nekaj časa zabrisale osnovno (generacijsko) tendenco upadanja rodnosti. Tako je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v letu 1983 le še v štirih evropskih državah preseglo vrednost 2,15: Irska (2,58), Severna Irska (2,92), Poljska (2,80), SSSR (2,80) in Albanija (okrog 8)3 4 5» .
Medtem ko se razlike v rodnosti med posameznimi
evropskimi državami zmanjšujejo, pa še vedno ostajajo pomembne regionalne razlike. Te razlike se v okviru posameznih držav gibljejo med 0,6-1,0 otroka na ženo, razen v Jugoslaviji, kjer ta razlika preseže dva otroka na eno žensko (2,8 leta 1983) 51. Tako velike razlike so v Jugoslaviji pogojene z zelo nizko rodnostjo v Vojvodini, na Hrvaškem, Srbiji brez SAP, Bosni in Hercegovini in v Sloveniji, kjer je raven rodnosti podobna kot v večini evropskih držav, ter zelo visoko na Kosovu, ki se v evropskem merilu lahko primerja le še z rodnostjo v Albaniji. Republike in pokrajine z nizko rodnostjo so si podobne v tem, da so razlike v povprečnem številu živorojenih otrok na eno žensko zelo majhne (v letu 1983 se je gibalo med 1,8 in 1,9), različne pa po tem, kdaj se je rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije. Prvi sta bili Srbija brez SAP in Vojvodina, sledila je Hrvaška in nato še Slovenija.
Analizo rodnosti za potrebe projekcije bomo razdelili na tri dele. V prvem bomo predstavili osnovne tendence razvoja rodnosti, v drugem povezavo med
3)	D. Vogelnik: Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih 200 let z jugoslovanske in evropske perspektive, Ljubljana
1965
4)	C. Blayo: La fecondite en Europe depuis 1960i convergence ou divergence, European Population Conference 1987,
Jyvaskyla 1987
5)	Demografska statistika 1983, Zvezni zavod za statistiko, Beograd.
TABELA 1. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v Evropi
Država	1960	1970	1983	1985
Anglija	2,67	2,38	1,76	1 ,78
Avstrija	2,69	2,32	1,56	1 ,98
Belqija	2,56	2,29	1 ,56	. . .
Bolgarija	2,30	2,17	2,00	. . .
Češkoslovaška	2,39	2,07	2,08	2,06
Danska	2,59	1 ,95	1,38	1,95
DR Nemčija	2,35	2,19	1 ,79	1 ,79
Finska	2,71	1 .83	1,79	. . •
Francija	2,73	2,97	1 ,79	1 ,82
Grčija	2,22	2,90	1,99	...
Irska	3,75	3.88	2,15	2,99
Severna Irska	. . •	• • .	2,92	. . .
Italija	2,37	2,37	1 ,51	. . .
Luksemburg	. . .	1,97	1 ,95	1 ,39
Madžarska	2,02	1,97	1 ,73	. . .
Nizozemska	3,12	2,58	1 ,97	. . •
Norveška	2,88	2,51	1 ,66	1 ,68
Portugalska	3,01	2,62	1,95	1 ,70
Poljska	2,98	2,20	2,90	. . .
Romunija	2,39	2,89	2,00	. . .
Španija	2,81	2,85	1 ,71	. . .
Švedska	2,19	1 ,92	1 ,61	1 ,79
Švica	2,99	2,09	1 ,51	1 ,51
ZR Nemčija	2,37	2,01	1,33	1 ,28
ZSSR	2,57	2,02	2,08	. . .
Jugoslavija	2,79	2,29	2,12	2,00
rodnostjo in nekaterimi socialno-ekonomskimi znaki prebivalstva, v tretjem pa bo zajet konjunkturni pregled rodnosti za povojno obdobje in še posebej za obdobje zanjih desetih let.
2.2.	RAZVOJ RODNOSTI NA OZEMLJU SR SLOVENIJE
Osnovna značilnost razvoja	rodnosti na	ozemlju
Slovenije je njeno upadanje, ki se je pričelo v drugi polovici	prejšnjega	stoletja. Najstarejša	skupina
generacij, za katero lahko izračunamo intenzivnost rodnosti (povprečno število živorojenih otrok na eno žensko oz. končno potomstvo) je bila rojena v letih 1873-1877. Žene teh generacij so v povprečju rodile il,7 otroka. Od takrat pa do najmlajših generacij, za katere še lahko Izračunamo njihovo končno rodnost, to so generacije, rojene tik po drugi svetovni vojni, se je povprečno število živorojenih otrok na eno ženo stalno zmanjševalo: od *1,7 je padlo na 1,8 do 1,9. Zniževanje je bilo najhitrejše v prvem obdobju (v 90 generacijah za 1,3 otroka), nato pa vedno počasnejše. Primerjava z Jugoslavijo kaže, da je bila v najstarejših generacijah intenzivnost rodnosti skoraj enaka (9,8 za Jugoslavijo in 9,7 za Slovenijo), nato so se razlike večale, dokler se niso v najmlajših generacijah ponovno zmanjšale. Rodnost je v Sloveniji upadala enakomerneje kot v Jugoslaviji, kjer se je pomembnejše zniževanje pričelo šele v generacijah, rojenih v prvih letih 20. stoletja.
Zadnja skupina generacij, ki si je še zagotovila enostavno reprodukcijo, je bila rojena v letih 1921-1925.	V mlajših generacijah	se neto mera
reprodukcije še naprej zmanjšuje (tabela 2).
Natančnejši vpogled v upadanje rodnosti nam omogoča analiza rodnosti po vrstnem redu rojstva. Vrednosti verjetnosti povečanja družine od ao do a. so prikazane na sliki 1. Upadajo vse vrednosti a , razen za a0 . Upadanje vrednosti a1 je skoraj linearno do generacij, rojenih med obema vojnama, nato se vrednosti rahlo dvignejo. Vse ostale vrednosti a (od a., do a.) za najstarejše skupine generacij upadajo z rangom. Njihove krivulje so skoraj vzporedne do 6 7 8
TABELA 2. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko (končno potomstvo) in delež žena brez živorojenih otrok v skupinah generacij od 1873-1877 do 1995-1959
Skupine generacij	Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko	Delež žensk brez živorojenih otrok
1873 - 1877	9,7	20,7
1878 - 1882	9,3	21,8
1883 - 1887	9,0	22,7
1888 - 1892	3,6	23,8
1893 - 1897	3,9	23,9
1898 - 1902	3,3	23,0
1903 - 1907	3,0	22,5
1906 - 1910	2,8	22,3
1911 - 1915	2,6	21 ,2
1916 - 1920	2,9	18,8
1921 - 1925	2,2	17,5
1926 - 1930	2.1	15,3
1931 - 1935	2,0	12,1
1936 - 1990	2.0	10,9
1991 - 1995	1 ,9	9.5
1990 - 1999		8,2
1995 - 1959		6,8
generacij, rojenih med prvo svetovno vojno, ko se njihove vrednosti zelo približajo in začnejo hitreje upadati.
Posebno pozornost moramo nameniti spremembam vrenosti ao in njenega razmerja do a^. Verjetnost rojstva prvega otroka je za celotno obdobje, z izjemo najmlajših generacij, izredno nizka. Do generacij rojenih v letih 1916 - 1920, je manj kot 800 od 1000 žensk rodilo prvega otroka (Jugoslavija skoraj 900). Najnižje vrednosti imajo generacije (rojene v letih 1888 - 1897 (okrog 760), torej tiste, ki bi imele najvišjo rodnost v letih prve svetovne vojne. Vojna in njene posledice (nesorazmerje med spoloma) so marsikateri ženski preprečile, da bi postala mati. Če ne bi bilo svetovne vojne, bi se vrednost ao od generacij 1873 -1877 do 1916-1920 verjetno gibale okrog vrednosti 800 (ne bi se bistveno spreminjale).
Visok delež žensk, ki ni sodeloval v reprodukciji, je vsaj za starejše generacije, glavni vzrok za to, da je bila rodnost v Sloveniji nižja kot na primer v Jugoslaviji. Če namreč namesto povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko izračunano povprečno število živorojenih otrok na eno žensko, ki je rodila vsaj enega živega otroka, se pokaže, da so bile te vrednosti za Slovenijo višje kot za Jugoslavijo za najstarejšo skupino generacij. Med mlajšo generacijo se razmerje obrne, ker se je število žensk s tremi in več otroki v Sloveniji zmanjševalo hitreje kot v Jugoslaviji. Visok odstotek žensk brez živorojenih otrok je bil v Sloveniji povezan z zelo visokim številom žensk, ki niso sklenile zakonske zveze do 50. leta starpsti (dokončno samskih). Med ženskami, rojenimi okrog leta 1900 (med 1893 in 1913), jih več kot 18% rti sklenilo zakona i in velika večina (80%) ni imela niti enega živorojenega otroka. Delež dokončno samskih je v istih generacijah na Kosovu znašal 0,6%81 .
Pri tako visokem deležu žensk, ki niso sodelovale v reprodukciji, seveda ni čudno, da so verjetnosti rojstva drugega otroka veliko večje od verjetnosti rojstva prvega. Višje vrednosti a. od a0 so sicer običajne za populacije, ki ne omejujejo rojstev oziroma omejujejo le rojstva višjih rangov, vendar le redko opazimo tako velike razlike. Celo verjetnost rojstva tretjega otroka je do skupine generacij 1903 - 1907 višja od 80. Verjetnost rojstva drugega otroka v najmlajših generacijah rahlo narašča in se približuje
6)	Izračun na podlagi podatkov povojnih popisov prebivalstva in demografske statistike.
7)	Skupini generacij 1940-1949 in 1945-1954 sta premladi, da bi lahko izračunali dokončno povprečno število živorojenih otrok na eno žensko.
8)	Popis prebivalstva 1953, knjiga IV, Beograd 1960.
SLIKA 1. Verjetnosti povečanja družine za skupine generacij 1873-1877 do 1941 — 1945
1000
900-
700-
600-
400-
200-
skupine generacij
SLIKA 2. Razporeditev 1000 žensk po številu živorojenih otrok v nekaterih skupinah generacij
1911-1915
10 in več otrok
500
1893-1897
10 in več otrok
SLIKA 2. Razporeditev 1000 žensk po številu živorojenih otrok v nekaterih skupinah generacij
x.
stavilo otrok
vrednosti 800.	80% žensk, ki so že rodile enega
živorojenega otroka, bo rodilo še drugega, le 30% še tretjega. Premalo za enostavno reprodukcijo.
Med ženskami, rojenimi v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, je bilo 20% takih, ki niso sodelovale v reprodukciji. V mlajših generacijah se ta delež zmanjšuje, tako da je za rojene med drugo svetovno vojno že padel pod 10% in lahko pričakujemo, da se bo po oceni za skupino generacij 1951-1955 še zmanjšal. Seveda ne moremo pričakovati, da bi vse ženske rodile vsaj enega živorojenega otroka, lahko pa predvidevamo, da se bo ta odstotek približal vredosti 95.
/
Spreminjanje velikosti družin, ki jo lahko posredno spremljamo s podatki o razporeditvi 1000 žensk glede na število živorojenih otrok v generacijah, je prikazano na sliki 2. Če izločimo ženske, ki niso imele živorojenih otrok, je obris stolpcev, ki prikazujejo deleže žensk z različnim številom otrok v skupini generacij 1873 - 1878, rahlo konveksen. Po tem lahko sklepamo, da se je že začelo širiti omejevanje rojstev.
Če tega ne bi bilo, bi bil obris stolpcev izrazito konveksen, kot na primer za Jugoslavijo za iste generacije. Delež žensk z določenim (od 1 do 11 in več) številom živorojenih otrok v najstarejši skupini generacij ne preseže 10%, razen tistih brez živorojenih otrok. V mlajših generacijah se začenja zmanjševati delež otrok višjih rangov in delež žensk brez otrok. V skupini generacij 1931 - 1935 ima že skoraj 40% žensk dva otroka, delež žensk z enim otrokom je že večji od deleža žensk s tremi otroki. Tako so v skupini generacij 1931-1935 ženske z enim, dvema in tremi otroki tvorile 75% vseh žensk, medtem ko je bil njihov delež v skupini generacij 1873-1978 le 22%. Družina z dvema otrokoma je najpogostejša, sledijo družine z enim otrokom, ki jih bo verjetno vse več.
Poleg tega, da je družina vedno manjša, se krajša tudi časovni interval, v katerem se dokončno formira velikost družine. Za to sta dva razloga: manjše število otrok in koncentracija rojstev v ženskina mlajša leta (grafikon 3). Časovne spremembe v formiranju družine bi bilo najlažje opazovati, če bi poznali povprečno starost mater ob rojstvu prvega, drugega in vseh	naslednjih otrok za vsako	opazovano
generacijo. Ker pa teh podatkov nimamo, sl bomo pomagali posredno. Če na primer primerjamo generaciji žensk, rojenih leta 1934 in 1944, katerih povprečno število živorojenih otrok na eno žensko ni bistveno različno (2,0 in 1,9), opazimo, da je v generaciji 1944 starostno specifična mera splošne rodnosti neznatno presegla vrednost 150% le v starosti 24 in 25 let, deset let mlajša generacija pa je to vrednost znatno presegla, in sicer v starosti 21, 22 in 23 let. Poleg tega ima generacija 1944 znatno višje vrednosti starostno specifičnih mer rodnosti v najstniških letih in znatno nižje po 23. letu starosti. V mlajših generacijah se ta tendenca pomlajevanja nadaljuje (npr. generacija 1954) do generacij, rojenih v začetku 60. let. Takrat pride ponovno do preobrata. Rodnost
SLIKA 3. Starostno specifične mere splošne rodnosti za generacije 1924, 1934, 1944, 1954 in 1964
X.
15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44
starost
v mladih (najstniških) letih se spet znižuje. Ker so te generacije še mlade, je težko reči, ali gre za nov model razporejanja rojstev (premik v starejša leta), ali pa morda za bistveno znižanje rodnosti, kar bi pomenilo nižjo vrednost končnega povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko.
2.3.	DIFERENCIALNA RODNOST
Povezanost med rodnostjo in različnimi karakteristikami žensk (demografskimi, ekonomskimi, socialnimi) je bila že velikokrat potrjena. Intenzivnost teh povezav je različna glede na družbeno okolje in se s časom spreminja. Podatki jugoslovanske statistike nam omogočajo, da analiziramo razmerja med rodnostjo in zakonskim stanom, aktivnostjo, poklicno skupino, šolsko izobrazbo in avtohtonostjo.
2.3.1.	Zakonski stan
Razlike med rodnostjo glede na različen zakonski stan so velike, vendar se zmanjšujejo, predvsem zaradi upadanja rodnosti poročenih in vdov (tabela 3). Najvišjo rodnost imajo poročene in vdove, ki v mlajših generacijah predstavljajo že skoraj 90% žensk v starosti 95-99 let. Upada tudi rodnost razvezanih (počasneje). Razlika med rodnostjo poročenih in razvezanih se manjša, kar je povezano s tendenco koncentriranja rojstev v prvih letih po poroki (verjetnost rojstva prvega otroka je za poročene in razvezane praktično enaka, verjetnost rojstva drugega otroka pa je za razvezane manjša kot za poročene). Edina skupina žensk, ki povečuje rodnost, so samske; med rojenimi v letih 1931-1990 je vsaka druga rodila živorojenega otroka. Ta tendenca se bo verjetno nadaljevala, vendar ne bo mogla bistveno prispevati k morebitnemu povečanju rodnosti, ker delež samskih stalno upada. V generacijah, rojenih tik pred drugo svetovno vojno, delež dokončno samskih ni presegel 8%.
TABELA 3. Povprečno število živorojenih otrok na 1 žensko (končno potomstvo) glede na zakonski stan
Skupine generacij		Povprečno število živorojenih na 1 žensko				otrok
		vse	samske	poro- čene	razve- zane	vdove
1906 -	1910	2,75	0,38	3,36	2,18	3,28
1911 -	1915	2,56	0,90	3,12	2,00	2,89
1916 -	1920	2,93	0,93	2,80	2,02	2,72
1921 -	1925	2,22	0,92	2,52	1,88	2,60
1926 -	1930	2,06	0,99	2,27	1,86	2,39
1931 -	1935	2,09	0,52	2,22	1 ,82	2,90
1936 -	1990	1,98	0,53	2,16	1,72	2,16
TABELA 9. Povprečno število živorojenih otrok na družine po aktivnosti žensk9'
Razmerje med vrstami zakonskega stanu se bo v prihodnje zelo verjetno še spreminjalo (znižanje deleža samskih, deloma tudi vdov, povečanje deleža razvezanih), vendar pa ne moremo pričakovati, da bi te spremembe lahko vplivale na nadaljnji razvoj rodnosti, kar za skupni delež poročenih in vdov ne moremo pričakovati bistvenih sprememb. Intenzivnost njihove rodnosti bo še vedno odločujoča za obnavljanje prebivalstva. Določene spremembe lahko prinese naraščanje števila zunaj zakonskih skupnosti, vendar je težko karkoli predvideti, ker zaenkrat poznamo le njihovo število v letu 1981 (10395 ali 1,9% vseh družin ob popisu 31.3.1981) in njihovo povprečno velikost. Le-ta je znašala 2,9 osebe, kar pomeni, da ima povprečna zunaj zakonska skupnost manj kot enega otroka (v povprečni zakonski skupnosti je 1,9 otroka).
2.3.2.	Aktivnost
Rodnost aktivnih žensk se je v starejših generacijah bistveno razlikovala od rodnosti vzdrževanih. V mlajših se razlike zmanjšujejo. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko upada pri obeh
skupinah, vendar hitreje v skupini vzdrževanih, tako da so vzdrževane, rojene v letih 1931-1935, v povprečju rodile le 0,6 otroka več kot aktivne. Bistvena razlika med rodnostjo aktivnih in vzdrževanih	se	pokaže	šele z	analizo rodnosti	po
vrstnem redu rojstva (Tabela 9). V starejših generacijah je med aktivnimi zelo velik delež žensk brez otrok (30%). V mlajših generacijah pa je razlika med aktivnimi in vzdrževanimi glede verjetnosti rojstva prvega otroka Že zelo majhna, večja je za rojstvo drugega, največ ja pa pri tretjem otroku. Veliko večja je verjetnost, da bo tretjega otroka rodila vzdrževana kot pa aktivna ženska. V mlajših generacijah	se	bodo	razlike med aktivnimi	in
vzdrževanimi verjetno še naprej zmanjševale. Pa tudi v primeru, da se proces ne bi nadaljeval v smer Izenačevanja rodnosti vzdrževanih In aktivnih, to ne bo moglo bistveno vplivati na skupno rodnost, ker je delež vzdrževanih Iz generacije v generacijo manjši: v starosti 95-99 let je bilo v generacijah, rojenih v letih 1911-1915, 96% vzdrževanih, v generacijah 1931-1935 20%, v najmlajših, 1991-1995, pa le 10%.
2.3.3.	Socialno-poklicnl položaj10^
Analiza rodnosti glede na socialno-poklicni položaj žensk potrdi znano dejstvo, da ženska rodi manj otrok, čim višje je na socialni lestvici. V generacijah, rojenih po prvi svetovni vojni, samo kmečke ženske še zagotavljajo biološko reprodukcijo socialno-poklicne skupine. Vendar se razlike med posameznimi skupinami počasi zmanjšujejo, tako da razlika, (brez kmečkega prebivalstva), v skupini generacij 1931-1935 ne doseže 0,5 otroka na eno žensko (tabela 5). Zmanjšanje razlik v rodnosti med posameznimi soclalno-poklicnimi skupinami povzročata dva nasprotna procesa;
žensko (končno potomstvo) in verjetnosti povečanja
Skupine generacij	Aktivnost	Povprečno število . živorojenih otrok na eno žensko	ao	a1	a2	a3	a9	a5	a6	a7
1911 - 1915	Aktivne	2,21	709	752	676	697	695	622	632	615
	Vzdrževane	3,18	893	869	711	651	633	690	637	693
1921 - 1925	Aktivne	1,99	782	790	530	508	511	507	526	510
	Vzdrževane	2,67	918	856	595	520	508	509	529	512
1931 - 1935	Aktivne	1,95	875	750	386	382	389	912	937	916
	Vzdrževane	2,56	933	873	539	957	991	972	996	
9) Iz analize smo izločili osebe z lastnimi dohodki in tiste, katerim ni mogoče določiti socialno-poklicne pripadnosti
10) Socialno-poklicna klasifikacija je izdelana s kombinacijo podatkov o poklicu in položaju v poklicu. Vzdrževane so razporejene glede na socialno-poklicni položaj moža.
zniževanje rodnosti v prvih dveh skupinah in zviševanje v zadnjih dveh skupinah. Ta tendenca postane še bolj očitno, če k že obravnavanim generacijam dodamo še skupino, ki je bila ob popisu 1981 stara 35-39 let. Kljub temu, da te generacije še niso zaključile rodnosti, je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v skupinah IV in V večje od deset let starejših generacij. Verjetno gre za začetek procesa, ki ga poznajo nekatere razvite dežele”11 12 13 14, zaradi katerega dobi krivulja, ki ponazarja intenzivnost rodnosti po socialno-poklicnih skupinah, obliko črke 1). To pomeni, da imajo najvišjo rodnost najnižji in najvišji socialni razredi, najnižjo pa takoimenovani srednji sloj. Če se bo pri nas tak proces nadaljeval, bo vedno večje izenačevanje rodnosti, vendar na ravni, ki ne zagotavlja enostavne reprodukcije. Izjema bo verjetno še vedno kmečko prebivalstvo, ki pa ne bo moglo močneje vplivati na raven skupne rodnosti zaradi nizkega deleža kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu (v generacijah 1931	- 35 je bilo v starosti 85-99 let med vsemi
ženskami 17,7% kmečkih žensk).
TABELA 5. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko (končno potomstvo) glede na soci-alno-poklicni položaj ženske
	Skupine generacij			
Socialno-poklicne skupine I	1911- 1915	1921 -1925	1931- 1953	1981- 1985
1. Kmetje	3,18	2,78	2,67	2,55
II. Rudarji,industrijski in obrtni delavci,obrtniki	2,56	2,18	2,08	2,03
lil. Delavci v trgovini,gostinstvu, uslugah .gostilničarji .osebje družbenega varstva	2,07	1,91	2,01	1 ,95
IV. Administrativni,finančni in podobni delavci	1,62	1 ,55	1,67	1,70
V. Vodilno osebje, strokovnjaki in umetniki	1,57	1,88	1 ,62	1,66
Poseben položaj kmečkega prebivalstva se pokaže tudi pri analizi rodnosti glede na vrstni red rojstva. Kmečke ženske imajo sicer nižjo verjetnost rojstva prvega otroka (večja sterilnost)121 od vseh ostalih socialno-poklicnih skupin, zato pa so verjetnosti rojstva drugega, tretjega in četrtega znatno višje od ostalih.Pri kmečkih ženskah tudi skoraj ni razlik v rodnosti aktivnih in vzdrževanih, kar je nedvomno odvisno od narave dela kmečkih žensk, ki se ne razlikuje bistveno, če je ženska uvrščena med aktivne ali med vzdrževane. Jugoslovanska statistika namreč opredeljuje aktivnost glede na pretežnost porabljenega časa za kmečka oziroma gospodinjska dela.
2.3.9.	Šolska izobrazba
Analiza rodnosti žensk glede na njihovo šolsko izobrazbo samo še potrdi, kar smo že ugotovili v zvezi s socialno-poklicnim položajem žensk, čeprav se razlike zmanjšujejo, še vedno velja, da bolj ko je ženska izobražena, manj ima otrok. V skupinah, v katerih se rodnost žensk še vedno zmanjšuje, gre izključno za zniževanje števila otrok višjih rangov, pri ženskah s srednjo, zlasti pa višjo in visoko izobrazbo pa je zviševanje rodnosti posledica vedno manjšega deleža samskih oziroma povečane verjetnosti rojstva prvega otroka.
Posebno skupino predstavljajo ženske brez šolske izobrazbe (končajo največ 3 razrede osnovne šole).
Njihova rodnost je nizka, saj vsaka druga ne rodi niti enega živega otroka. Tako nizka rodnost in visoka sterilnost sta gotovo v zvezi z njihovimi nizkimi intelektualnimi sposobnostmi, zaradi česar imajo manjše možnosti za sklenitev zakonske zveze in rojevanje otrok (tabela 6).
TABELA 6. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko (končno potomstvo) v izbranih skupinah generacij
šolska izobrazba	Skupine generacij			
	1911- 1915	1921- 1925	1931- 1935	1985 3
Brez šolske izobrazbe	2,88	1 ,88	2,07	1,56
Nepopolna osnovna šola	2,88	2,89	2,29	2,15
Osnovna šola	2,86	2,30	2,09	2,03
šole za KV in VKV delavce	1.72	1,72	1 ,76	1 ,83
Srednje šole	1 ,50	1 ,87	1 ,57	1 ,66
Višje in visoke šole	1,29	1,19	1.83	1,56
2.3.5.	Priseljevanje
SR Slovenija je postala območje priseljevanja že v petdesetih letih. Odtlej je njen selitveni prirast vedno pozitiven in znatno prispeva k naraščanju števila njenega prebivalstva; povečuje se številomladihin število rojstev. Toda, če opazujemo rodnost priseljenih po generacijah, vidimo, da je intenzivnost njihove rodnosti prav takšna kot ostalih prebivalcev Slovenije'4 . Zato tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi priseljevanje vplivalo na spremembe v intenzivnosti rodnosti v Sloveniji, razen če bi se bistveno spremenila struktura priseljenih. Večino priseljencev dobiva Slovenija namreč iz BiH in Hrvaške, kjer rodnost močno upada (BiH) oziroma je že dlje časa nižja kot v Sloveniji (Hrvaška). Delež priseljencev iz tistih republik In pokrajin SFRJ, ki še Imajo visoko rodnost (Kosovo, Makedonija, Črna gora) je zelo nizek in zaenkrat ne vidimo možnosti, da bi njihov delež postal prevladujoč med priseljenimi v SR Sloveniji.
2.8. PREČNA ANALIZA RODNOSTI PO DRUCI SVETOVNI VOJNI
2.9.1.	Število rojstev in nataliteta
število rojstev (živorojenih otrok) se je po višku leta 1950 (36.000 rojstev) močno zmanjšalo, (na 28.000 leta 1960). Po tem letu se je število rojstev gibalo med 26.000 in 30.000 (slika 8). Splošna mera natalitete, ki izraža razmerje med številom živorojenih in skupnim številom prebivalstva in je zato nekoliko boljši pokazatelj kot samo število rojstev, sledi gibanju števila rojstev le do zaključka kompenzacijskega obdobja, to je nekako do leta 1958. Od tega leta dalje pa je potek krivulje števila živorojenih in koeficienta natalitete precej različen. Koeficienti natalitete se v vsem povojnem obdobju znižujejo, razen v letih 1960-1966 in 1970-1978, ko stagnirajo. V tem času, sc je najizraziteje povečalo število rojstev. Tako različen potek krivulj, ki predstavljata število rojstev in koeficiente natalitete, pa je možen le pri bistveni spremembi strukture prebivalstva, zlasti starostne. Tolikšna sprememba v tako kratkem času pa seveda ne more biti posledica naravnega, temveč le selitvenega gibanja prebivalstva. Če pogledamo sliko 13, ki prikazuje priselitve in izselitve iz Slovenije, in jo primerjamo s sliko 8, opazimo, da je oblika krivulje, ki prikazuje število živorojenih skoraj identična s krivuljo, ki prikazuje število priseljenih v SR
11)	R. Androka: Determinants of fertility in advanced countries, London 1978
12)	Mislimo tako na biološko sterilnost kot tudi na verjetno večji delež neporočenih žensk med kmečkim prebivalstvom in na njihovo nižjo rodnost v primerjavi z nekmečkimi ženami.
13)	Sene, stare 35-39 let, ob popisu 1981
14)	Vpliv priseljevanja na rodnost v SR Sloveniji, Populaciona politika v jugoslovenskom socijalističkom društvu, Savetovanje održano u Beogradu 5. i 6. juna 1984 godine, Savezna konferencija SSRNJ, Beograd 1986
SLIKA 4. Število rojstev in splošna mera natalitete, 1950-1986
število rojstev	nataliteto X .
37000
— število rojstev
— splošno mero natalitete
35000-
33000-
31000-
29000-
27000-
25000
50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86
leta
Slovenijo od leta 1960 dalje. Iz tega sklepamo, da je priseljevanje močneje vplivalo na število rojstev kot pa na koeficient natalitete. Vemo, da se priseljujejo predvsem mladi, spolna struktura priseljenih je precej uravnotežena, večina otrok pa je rojenih materam med 20. in 30. letom starosti. Zato so se koeficienti natalitete v letih močnega priseljevanja povečevali oziroma se je zaustavilo njihovo upadanje v letih 1958-1966 in 1971-1976. Upadanje priseljevanja po letu 1979 in naraščanje odseljevanja od 1975. leta dalje, (povzročila sta, da se je selitveni saldo v prvih letih osemdesetih let prepolovil nasproti drugi polovici sedemdesetih let) sta razlaga za močno upadanje koeficienta natalitete po letu 1976.
2.4.2.	Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko
števila rojstev in splošne mere natalitete dajo prvo sliko o rodnosti na nekem območju, vendar za proučevanje rodnosti nista dovolj, sta preveč groba pokazatelja, preveč pod vplivom starostnospolne strukture prebivalstva. Zato si bomo ogledali še vsote starostno specifičnih mer rodnosti, ki izključuje starostnospolno strukturo. Če vsoto starostnospecifičnih mer splošne rodnosti reduciramo na eno žensko, dobimo povprečno število živorojenih otrok na eno žensko za posamezno koledarsko leto. Za SR Slovenijo so te vrednosti prikazane na sliki 5. Leta 1953 je bilo povprečno število živorojenih otrok na eno žensko še sorazmerno visoko (2,7), nato je močno upadlo do konca kompenzacijskega obdobja, ko je doseglo vrednost 2,2 oz. R = 0,98. Upadanje se je zaustavilo in okrog leta 196*> 15
celo znatno poraslo (leta 1965 = 2,4), nato je ponovno padlo na vrednosti med 2,1 in 2,2 in po letu 1979 ponovno izrazito padlo, tako da je leta 1984 vrednost povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko le še 1,7, kar je bila za Slovenijo doslej najnižja vrednost. Razlogi za tolikšna nihanja so bili različni:
-	spremembe intenzivnosti rodnosti
-	spremembe časovnega razporeda rojstev (koledar)
-	metodologija izračunavanja starostnospecifičnih mer rodnosti.
Na vprašanje, ali gre pri nihanju vrednosti starostnospecifičnih mer rodnosti za spremembe intenzivnosti rodnosti ali za spremembe v časovnem razporedu rojstev, odgovorimo lahko le s primerjavo prečne in vzdolžne analize.
2.4.2.1.	Starostnospecifične mere rodnosti izraču-navamo tako, da primerjamo število Živorojenih otrok, ki so jih rodile ženske določene starosti s številom teh žensk. Števila živorojenih otrok po starosti matere dobimo iz rednih statističnih raziskovanj (DEM-1). Število žensk po starosti pa ocenjuje Zvezni zavod za statistiko na osnovi podatkov zadnjega popisa prebivalstva in naravnega gibanja od popisa do ustreznega koledarskega leta. V teh ocenah ni upoštevano selitveno gibanje prebivalstva. To pomeni, da so starostno-speclfični koeficienti rodnosti v republikah z močnim negativnim selitvenim saldom prenizki, v republikah z znatnim presežkom preselitev nad odselltvenimi pa previsoki'51 . Razlika med tako izračunanimi koeficienti in dejanskimi vrednostmi je odvisna od intenzivnosti
15)	Na to je opozorila že g. Todorovič v delu:
Projekcije stanovništva i zapošljavanje, Centar za demografska istraživanja, Inštitut društvenih nauka, Beograd 1984
SLIKA 5. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko in neto mere reprodukcije (R^), 1953-1987
povprečno število
SLIKA 6. Starostno-specifične mere splošne rodnosti v SR Sloveniji , 1953-1985
X.
53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85
leta
— 15-19	-— 20-24	-- 25-29	- 30-34	--35-39	•* 40-44 Izračun Zveznega zavoda za statistiko
•• 15-19a	-- 20-24a	— 25-29a	-- 30-34a	- — 35-39a	— 40-44a Izrocun Zavoda SR Slovenije za statistiko
TABELA 7. Primerjava starostno-specifičnih mer rodnosti, izračunanih brez (ZZS) in z (RZS) upoštevanja selitev
Starost	1980			1981			1982		
	ZZS	RZS	razlika	ZZS	RZS	razlika	ZZS	RZS	razlika
15-19	56,3	55,9	0,8	50,8	50,3	0,1	86,8	86,8	0,2
20-28	176,8	162,6	18,2	159,7	159,2	0,5	163,2	160,6	2.6
25-29	112,6	108,2		106,7	106,6	0,1	106,7	106,3	0,8
30-38	51,3	51,3	0,0	51 ,1	51 ,1	0,0	88,5	88,5	0,0
35-39	19,7	20,0	-0,3	18,6	18,6	0.0	19,0	19,0	0,0
80-88	5,3	5,8	-0,1	5,6	5,6	0,0	8,6	8,6	0,0
85-89	0,5	0,5	0,0	0,3	0,3	0,0	0,3	0.3	0,0
Starost	1983			1988			1985		
	ZZS	RZS	razlika	ZZS	RZS	razlika	ZZS	RZS	razlika
15-19	86,8	85,7	0,7	88,6	83,8	0,8	82,0	81,3	0,7
20-28	157,2	153,2	8,0	153,8	187,1	6,3	151,9	188,1	7,8
25-29	98,5	97,8	0,7	98,7	97,8	1,3	99,5	97,5	2,0
30-38	85,0	88,9	0,1	82,2	82,1	0,1	81,5	81,8	0,1
35-39	17,2	17,2	0,0	15,0	15,0	0,0	16,5	16,5	0,0
80-88	8,1	8,1	0,0	3,9	3,9	0,0	3,5	3,8	0.0
85-89	0,3	0,3	0,0	0,3	0,3	0,0	0,3	0,3	0,0
priseljevanja oziroma velikosti selitvenega salda in od časovne oddaljenosti od popisa tistega leta, za katerega računamo koeficiente. Kolikšna je ta razlika, l^hko ugotovimo tako, da starostno specifične mere rodnosti, ki jih izračunava Zvezni zavod za statistiko, primerjamo s starostno specifičnimi merami, izračunanimi z oceno števila prebivalstva, ki upošteva tudi selitve. Taka. primerjava je možna za leta 1980, 1981 , 1988 in 1985,6) .
Iz tabele 7 se vidi, da se razlike večajo s časovno oddaljenostjo od popisa in z intenzivnostjo selitev. Poleg tega je očitno, da so razlike največje v starosti 20-28 let, to je v obdobju najvišje rodnosti (to velja za vse republike in pokrajini, razen Kosova in Črne gore) in najintenzivnejšega priseljevanja. Iz slike 6 razberemo, da so se vrednosti starostnospecifičnih mer rodnosti v sedemdesetih letih izrazito povečale le v starostni skupini 20-28 let, v starosti 25-29 let so stagnirale, pri najstarejših pa kontinuirano upadle. Na osnovi rezultatov v tabeli 7 lahko torej sklepamo, da je bil dvig starostnospecifičnih mer rodnosti v starosti 20-28 let v sedemdesetih letih posledica metodologije izračunavanja teh koeficientov in da rodnost ni naraščala, temveč verjetno stagnirala. V starostni skupini 15-19 let so bile razlike minimalne zaradi majhnega števila rojstev'71 . Zato menimo, da izračuni Zveznega zavoda za statistiko dokaj dobro prikazujejo dejansko gibanje rodnosti v tej starostni skupini. Razlike so bile nekoliko večje za starostno skupino 25-29 let, tako da lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da vrednosti koeficientov splošne rodnosti v tej starosti v sedemdesetih letih niso stagnirale, temveč so se že rahlo zniževale.
TABELA 8. Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v letih 1975 - 1980
Leto	Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko	
	izračun Zveznega zavoda za statistiko	izračun s popravljenimi vrednostmi za število ženskega prebivalstva po starosti
1975	2,16	2,08
1976	2,20	2,12
1977	2,16	2,08
1978	2,20	2,12
1979	2,22	2,18
1980	2,12	2,08
S tem ko smo ugotovili, da je bil dvig starostno specifičnih mer rodnosti v starosti 20-28 let in stagniranje v starosti 25-29 let v letih 1975-1980 posledica slabih podatkov o številu in starostno spolni strukturi prebivalstva, se pojavlja vprašanje, ali je bil tudi dvig povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko v letih 1961-1966 posledica načina izračunavanja starostno specifičnih koeficientov rodnosti. Slovenija je namreč v 60. letih doživela prvi doselitveni val, ki pa je bil skoraj za polovico šibkejši od tistega v 70. letih (slika 13). Selitveni saldo je dosegel višek v letu 1965 (8 827), leto pred uvedbo gospodarske reforme, v letu 1966 je stagniral, nato upadal.
Posledica precenjenih vrednosti starostno specifičnih mer	rodnosti so	tudi precenjene vrednosti
povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko. Ob predpostavki, da so se vrednosti fx, 20-28 gibale okrog 160%o, za ostale starostne skupine pa so bile enake kot jih je Izračunal Zvezni zavod za statistiko, bi bilo povprečno število živorojenih otrok na eno žensko od leta 1975 do 1980 naslednje:
To pomeni, da že od leta 1970 dalje neto mera reprodukcije ni dosegla vrednosti 1. Z letom 1982 pa se je pričel izrazit padec. 16 17
Okrog leta 1965 so se povečale starostno specifične mere splošne rodnosti za starostne skupine od 20-38 let, s tem da je bilo povečanje tem večje, čim mlajša je bila starostna skupina (slika 6). Del tega zvišanja lahko brez dvoma pripišemo napačnemu izračunavanju koeficienta, saj je bil način izračunavanja takrat enak, kot je še zdaj. Kolikšen je bil delež metodološke nepravilnosti v dejanskem dvigu vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti, ker ni ustreznih podatkov. Lahko le sklepamo, da je bil manjši kot v 70. letih, ker je bil tudi selitveni saldo SR Slovenije z drugimi republikami znatno manjši. To pomeni, da višjih	vrednosti
16)	Ocene smo izdelali na Zavodu SR Slovenije za statistiko. Podatek o priseljenih in odseljenih dobimo z rednim republiškim statističnim raziskovanjem SEL-1. Za leto 1980 je ocena izdelana z nekoliko prilagojenimi podatki: poznamo število priseljenih in odseljenih moških in žensk, ne pa tudi njihove starostne strukture. Zato smo jih ocenili na osnovi podatkov za leta 1982-1984.
17)	V letu 1980 so rojstva mater starih 15-19 let predstavljala 13% vseh rojstev, priseljeni iste starosti pa so predstavljali 32% vseh priseljenih.
fx 20-34 ne moremo pripisati	samo metodologiji
izračunavanja koeficientov. Šlo je za dejanski dvig letnih vrednosti, čeprav ne moremo natančno ugotoviti, kolikšen je bil. Dejanski (opazovani) dvig starostno specifičnih mer splošne rodnosti je bil lahko posledica povečane intenzivnosti rodnosti ali pa sprememb v časovnem razporedju rojstev. Vogelnik meni, da v tem primeru ni šlo za spremembo časovnega razporeda rojstev (prenašanje rojstev na mlajša leta), kajti dvig koeficientov rodnosti smo opaziUp.v treh starostnih skupinam 20-24, 25-29 in 30-34	. Naše mnenje je, da je dvig starostno
specifičnih mer splošne rodnosti tem večji in zajema daljše časovno obdobje, čim mlajša je starostna skupina. V starostni skupini 30-34 let smo opazili dvig le v letih 1965 in 196G (leti največjega selitvenega prirasta), prav tako v starostni skupini 25-29 let, le da je bil dvig bolj izrazit. Precenjenost koeficientov, za katere smo za obdobje 1970-1980 ugotovili, da je najvčje v starostni skupini 20-24 let, je bila v 60. letih verjetno bolj kot v 70. opazna tudi v višjih starostnih skupinah, kajti, starostno spolna sestava priseljenih v SR Sloveniji je bila takrat drugačna, starejša18 19' . Tudi povprečna starost mater ob otrokovem rojstvu je bila za dve leti višja.
2.4.2.2.	Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko in končno potomstvo
Najboljši odgovor na vprašanje, ali gre za povečano intenzivnost ali pa za spremembe v časovnem razporedu rojstev (koledar), dobimo, če primerjamo
prečno in vzdolžno analizo. Podatke za generacije dobimo iz popisov prebivalstva. Na sliki 7 so vrisane vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko za leta od 1953 do 1985 in končno potomstvo za skupine generacij od 1911-1915 do 1941-1945. Vrednosti za generacije so vnešene v tista koledarska leta, v katerih so imele te generacije najvišjo rodnost (izračunano na osnovi podatka o povprečni starosti mater ob otrokovem rojstvu).
Primerjava krivulj pokaže, da končno potomstvo neprestano upada, torej je rodnost iz generacije v generacijo nižja. To zniževanje je bilo v starejših generacijah intenzivnejše kot v mlajših. Rodnost je bila v SR Sloveniji že od generacij, rojenih okrog leta 1930, nižja od 2,2 otroka na eno žensko, torej nižja od vrednosti, ki ob dani umrljivosti še zadošča za enostavno reprodukcijo prebivalstva (R =1). Dvig povpečnega števila živorojenih otrok na eno žensko v letih 1965 - 1968 se ni pokazal v generacijah. Opazili smo le rahel zastoj upadanja končnega potomstva. To pomeni, da dvig povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko v 60. letih ni predstavljal dviga intenzivnosti rodnosti, temveč je bil posledica spremenjenega koledarja rojstev. Ženske so pričele rojevati mlajše, povprečna starost mater ob rojstvu otrok se je znižala. Do leta 1958 so imele najvišje vrednosti starostno specifičnih mer rodnosti ženske stare 25-29 let, nato pa se največje vrednosti prestavijo v starostno skupino 20-24 let.
Leta 1981 se je povprečno število živorojenih otrok na
SLIKA 7. Končno potomstvo(generacije)in povprečno število živorojenih otrok na eno žensko (koledarska leta) (pikčasta krivulja predstavlja projekcijo)
povprečno število živorojenih na eno žensko
podatki ZZS
podatki RZS
končno potomstvo
♦0 45 50 53 54 55 56 57 58 59 80 61 62 63 64 65 86 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 8B 89 90 91 92 93 94 95
leta
18)	D. Vogelniki Slovenski demografski trenutek 1750-2000, Ekonomska revija št. 3-4/1982
19)	S. Kuhar: Selitveno gibanje prebivalstva. Družbeni razvoj SR Slovenije, letnik XIV, št. 7, Ljubljana, julij
1979
M. Natek: Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani, Geografski zbornik XI, Ljubljana, 1969. Starostno sestavo je avtor opazoval le za priseljene v Ljubljano, v letu 1966, vendar menimo, da ni razlogov, da ne bi mogli te strukture prenesti na vse priseljene. Uradnih statističnih podatkov o starostni sestavi priseljenih za takratno obdobje ni.
eno žensko znižalo pod ustrezne vrednosti za generacije; letne vrednosti so nižje od generacijskih. Ta situacija spominja na vojvodinsko pred skoraj 20. leti. Letne vrednosti so se spustile pod generacijske, ker so pari pričeli odlagati rojstva. To odlaganje rojstev v višje starosti se izrazi tudi v povišanih vrednostih povprečne starosti mater ob otrokovem rojstvu. Predvidevamo, da se bo izredno nagel padec vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko v SR Sloveniji v 1980-1988 zaustavil, verjetno že v letu 1985 (vrednost *„ ocenjena na 1,7), nato se bo povprečno število živorojenih otrok na eno ženo pričelo ponovno dvigati. Vprašanje je, do katere vrednosti. Kolikšen del rojstev, ki jih v zadnjih letih pari (ženske) odlagajo na poznejši (boljši) čas, bo dejansko realiziran.
Preden poskusimo odgovoriti na to vprašanje, nas zanima dvoje: a) kakšno je bilo gibanje povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko v Vojvodini; b) kakšen razvoj nakazujejo generacijski pokazatelji.
a)	Vojvodino smo izbrali zato, ker je območje nizke rodnosti in ker je v 60. letih doživela podoben demografski razvoj, kot ga zdaj opazujemo v Sloveniji. V vojvodini so po letu 1960 vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko začele naglo upadati, tako da so bile po letu 1965 že znatno nižje od ustreznih vrednosti v generacijah. Ta sprememba je nakazala, da so
^mlajše generacije žensk prestavile rojstva svojih otrok na starejša leta, zaradi česar se je vsota starostno specifičnih mer splošne rodnosti v letih 1970-1972 Izredno znižala in je Rc dosegla vrednost 0,75 do 0,77. Že v drugi polovici 70. let so se vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko dvignile in se odtlej gibljejo med 1,8 in
1,9.	Letne in generacijske vrednosti so približno enake. Ta sprememba koledarja rojstev se je seveda poznala tudi v seriji podatkov povprečne starosti mater ob otrokovem rojstvu. Od leta 1972 do 1982 se je dvignila za 0,6 leta; za prvorojence za eno leto, za drugorojence pa za 0,9 leta. Vzrokov za spremembo koledarja rojstev vojvodinskih žensk ne bomo obravnavali.
b)	Pri predvidevanju prihodnjega demografskega razvoja moramo v določeni meri upoštevati tudi dosedanji razvoj. So za te namene primernejši generacijski ali letni pokazatelji? Generacijski pokazatelji rodnosti nam omogočijo vpogled v osnovne tendence razvoja njene intenzivnosti, brez vplivov časovne razporeditve dogodkov. Zato vrednosti teh pokazateljev ne poznajo večjih nihanj. Za dolgoročne projekcije moramo nujno upoštevati generacijske oziroma kohortne podatke in pokazatelje. Za kratkoročne projekcije pa je zelo koristna kombinacija prečne in vzdolžne analize.
2.5.	BODOČI RAZVOJ RODNOSTI
Projekcijo rodnosti za obdobje 1986-2006 smo razdelili na dve obdobji:
1.	1986-1995
2.	1996-2005
2.5.1.	Obdobje 1986-1995
Na podlagi dosedanje analize rodnosti v SR Sloveniji lahko v letih 1986-1995 pričakujemo:
a) zaustavitev upadanja rodnosti v prvih letih tega obdobja
b)	dvig povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko od sredine druge polovice osemdesetih let dalje
c)	ustalitev vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko okrog vrednosti 1,9 z letom 1995.
Utemeljitev:
a)	V obdobju 1979-1988 so se vsote starostno specifičnih mer rodnosti tako znižale (z 2,1 na 1,7), da ne moremo pričakovati še nadaljnjega zniževanja. To seveda ne pomeni, da nadaljnje zniževanje ni možno, vendar prvi podatki o številu in strukturi žlvorojeni|i v letu 1985 kažejo da se je upadanje zaustavilo201 . Ocenjena vsota starostno specifičnih mer splošne rodnosti je bila za leto 1985 enaka vrednosti v letu 1988, to je 1,72,,!.
b)	V prejšnjem poglavju smo ugotovili, da je hitro upadanje rodnosti v zadnjih letih posledica odlaganja rojstev, saj so letne vrednosti precej nižje od generacijskih. Zato Lahko pričakujemo, da se bodo vsote starostno specifičnih mer rodnosti dvignile, vendar ne več na raven pred začetkom upadanja (leta 1979), temveč na vrednosti med 1,8 in 1,9. Torej na raven ki jo pričakujemo za generacije, ki so bile rojene v letih 1955-1960.
c)	Ustalitev vrednosti povprečnega števila živorojenih otrok na eno žensko okrog vrednosti 1,9 smo predvideli na podlagi dosedanjega gibanja ustreznih generacijskih vrednosti In ob predpostavki, da se časovni razpored rojstev ne bo več bistveno menjal.
2.5.2.	Obdobje 1996-2005 * 1 2 3 * * * * * * * *
Za drugo desetletje projekcije hipotez o rodnosti ne moremo več utemeljevati na podlagi razvoja v zadnjih letih opazovanja, temveč bolj s poznavanjem razvoja v drugih deželah oziroma spoznavanjem povezanosti med rodnostjo in raznimi socialnoekonomskimi dejavniki oziroma stopnjo družbenoekonomskega razvoja območja, za katerega želimo izdelati projekcijo. Ker pa je tudi dolgoročno predvidevanje družbenoekonomskega razvoja zelo težavno, dolgoročne demografske projekcije bolj nakazujejo stanje, kakršno bi bilo, če bi se predvidena hipoteza uresničila, kot pa dejansko predvidevanje razvoja.
Zaradi tega se običajno izdela več hipotez221 . Za SR Slovenijo menimo, da bi bile primerne naslednje tri variante:
1.	Konstantna rodnost:	rodnost ostaja na ravni,
kakršno je dosegla ob koncu 1 . desetletja naše projekcije, to je povprečno 1,85 otroka na 1 žensko;
2.	Visoka rodnost: rodnost se bo do leta 2005 dvignila na raven enostavne reprodukcije, kar pa bi bilo po našem mnenju možno doseči le s pravočasnim sprejetjem In izvajanjem ustrezne stimulativne demografske politike;
3.	Nizka rodnost: dolgoročno upadanje rodnosti se bo
nadaljevalo, tako da bo ob koncu obdobja, za
katero izdelujemo projekcijo, povprečno število
otrok na eno žensko doseglo vrednost 1,75. Če
upoštevamo, da je bilo upadanje rodnosti v letih
1979-1988 verjetno povezano tudi z gospodarsko
krizo in ker ni znakov, da bi se le-ta kmalu
končala, menimo, da je varianta nizke rodnosti še
najbolj realna. O (verjetni) povezavi med padanjem
20)	V ZRN je leta 1977 vsota starostno specifičnih mer splošne rodnosti padla na vrednost 1,4.
21)	Za oceno smo uporabili prve podatke o živorojenih po starosti matere in starostno strukturo ženskega prebivalstva iz leta 1984.
22)	Projekcije OZN iz leta 1985 so izdelane v treh variantah, projekcije Inštituta društvenih nauka - Center za demografska istraživanja v Beogradu iz leta 1973 so izdelane v štirih variantah.
rodnosti in gospodarsko recesijo sklepamo na osnovi dosedanjih domafih in tujih izkušenj. Poleg tega nam je raziskovanje Slovensko javno mnenje pokazalo, da je vedno več ljudi, ki mislijo, da "je vedno manj možnosti imeti in preživljati otroke" (leta 1978 = 8,7%, 1989 = 73,8%, 1986 = 68,2%231 .
2,5.3.	Projekcija rodnosti po starostnih skupinah
Za dosedanji razvoj rodnosti v generacijah, rojenih v letih 1934-1935 in mlajših (slika 3), je bila značilna koncentracija rojstev v vedno krajše časovno oziroma starostno obdobje. Rodnost se je zniževala v vseh starostnih skupinah nad 25 let. V starostni skupini 20-24 let so se vrednosti starostno specifičnih mer rodnosti dvigale vse do generacij, rojenih okrog leta 1965. V mlajših je rodnost žensk, starih 15-19 let pričela ponovno upadati.
Za časovno obdobje naše projekcije predvidevamo, da se časovni razpored rojstev ne bo bistveno menjal, še naprej bo večina otrok rojena materam v starosti 20-24 let. Odstopanje od tega "modela" smo predvideli le za generacije, rojene v letih 1960-1970, za katere
3.	x UMRLJIVOST 3.1 . UVOD
Umrljivost se je v svetu v zadnjih 100 letih zelo zmanjšala In mnogi demografi menijo, da je znižanje umrljivosti	oziroma podaljšanje življenja najbolj
oprijemljiv	znak napredka moderne dobe. To
zniževanje umrljivosti je bilo v razvitih deželah sveta tolikšno, da v 80. letih srednje trajanje življenja med 70. in 80. leti ni bila več nikakršna posebnost. Istočasno z zniževanjem umrljivosti so se večale razlike med spoloma: umrljivost žensk se je zniževala hitreje od umrljivosti moških, tako da je v začetku 80. let srednje trajanje življenja žensk za 6 do 8 let daljše od srednjega trajanja življenja moških.
Čeprav je umrljivost v razvitih deželah nizka, pa obstajajo še vedno velike razlike med posameznimi starostnimi skupinami. Nevarnost smrti je največja pri najmlajših (dojenčkih) in pri starih, če starostno specifične koeficiente predstavimo grafično (na pollogaritemskl mreži), ima krivulja obliko črke J (v deželah v razvoju oziroma tam, kjer je umrljivost še visoka, ima taka krivulja obliko črke U). Vrednosti koeficientov se hitro znižujejo v prvih letih življenja, dosežejo minimum med 10. In 12. letom, nato postopoma naraščajo, zlasti za moške. Enake vrednosti starostno specifičnih mer umrljivosti kot v prvem letu življenja najdemo za moške v starosti med 55. in 59. letom, pri ženskah pa med 60. in 64. letom starosti ali celo kasneje241 .
V obdobju po	drugi svetovni	vojni opažamo
izenačevanje srednjega trajanja življenja v različnih deželah razvitega sveta, ker se je v deželah z višjo 23 24 25 26 27 * * * * * * *
predvidevamo, da bodo "izostala rojstva" v letih 1979-1987 nadoknadile v starosti nad 25 let.
Za drugo obdobje naše projekcije, to je od 1996-2005 smo predvideli tri variante:	konstantno, nizko in
visoko. Pri konstantni varianti ostane razpored rojstev enak kot ob koncu prvega obdobja.
Za visoko varianto, ki bi jo lahko dosegli s pomočjo vzpodbudne demografske politike, smo predvideli tudi dvig starostno specifičnih mer splošne rodnosti v višjih starostih, kajti dvig rodnosti bi lahko omogočila le druga in tretja rojstva (verjetnost rojstva prvega otroka je že zdaj zelo velika In ni mogoče računati na bistveno povečanje), ki pa se nujno veže na višje starostne skupine.
Za nizko varianto smo predvideli znižanje vrednosti starostno specifičnih mer rodnosti nad 25. letom starosti, medtem ko smo v starostni skupini 20-24 let ohranili isto vrednost kot v konstantni varianti. Na podlagi dosedanje analize namreč predvidevamo, da bo večina rojstev še vedno koncentrirana v prvih letih zakonske zveze in da bo verjetnost prvega rojstva še naprej zelo visoka.
umrljivostjo le-ta zniževala hitreje kot v tistih z relativno nizko. Za predvidevanje ravni umrljivosti v prihodnje je zato potrebno odgovoriti na dve poglavitni vprašanji: ali se bo proces izenačevanja ravni umrljivosti med posameznimi deželami nadaljeval in ali se bo še naprej povečevala razlika med umrljivostjo moških in umrljivostjo žensk.
Pri Izdelavi hipotez o bodočem razvoju umrljivosti smo upoštevali le predpostavke o umrljivosti po starosti in spolu. Kljub temu smo v to poglavje vključili tudi kratko analizo umrljivosti po vzrokih smrti in po socialno poklicni sestavi. S temi raziskovanji nameravamo nadaljevati in izsledke vključiti v naslednje projekcije.
3.2.	DOSEDANJI RAZVOJ UMRLJIVOSTI NA OZEMLJU SR SLOVENIJE
Po ocenah prof. Zwittra in prof. Vogelnika261 je bila splošna mera umrljivosti do srede 19. stoletja višja od 30%o, v drugi polovici 19. stoletja se je znižala na 25 do 30	, naglo pa je začela upadati po prvi svetovni
vojni. Po letu 1951 se je splošna mera umrljivosti gibala med 9%0 in 11%o. Ta sorazmerno visoka mera (na Kosovu se je npr. gibala med 6%» in 7%° v obdobju 1975-1982) je bolj posledica starostne strukture prebivalstva kot pa visoke umrljivosti. O tem se lahko prepričamo z analizo vrednosti srednjega trajanja življenja (povprečne dobe doživetja), e^.
3.2.1.	Srednje trajanje življenja ob rojstvu271
Na ozemlju SR Slovenije se je srednje trajanje življenja ob rojstvu v obdobju od 1931-1933 do 1980-1982 podaljšalo za več kot tretjino; 17,4 leta za moške in
23)	Z. Mlinar: Kako ljudje doživljajo družbeno krizo, TIP let. 23, št. 7-8, Ljubljana, 1986, str. 721.
24)	Effets de 1'evolution de la mortality et des diffžrentiels de mortalite, Nations Unies, New York, 1986.
25)	Demographic Yearbook, UN, New York
26)	P. Zwitter: Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana, 1936
D. Vogelnik: razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih 200 let z jugoslovanske in evropske perspektive, Ljubljana 1965
27)	Analiza srednjega trajanja življenja in drugih biometrijskih funkcij je zasnovana predvsem na popolnih
tablicah umrljivosti, ki se izdelujejo za leta okrog popisov prebivalstva. Prve popolne tablice umrljivosti
je za Slovenijo oziroma Dravsko banovino izdelal dr. Ivo Lah za leta 1931-1933. Po drugi svetovni vojni jih
izdaja Zvezni zavod za statistiko. Izšle so za leta 1952-1954, 1960-1962, 1970-1972, 1980-1982. Ker v času
priprave naše analize zadnje še niso izšle, smo jih izdelali na Zavodu SR Slovenije za statistiko. Kasnejša
primerjava je pokazala, da so razlike zanemarljive.
Za obdobje po letu 1981 smo uporabljali rezultate skrajšanih tablic umrljivosti, ki smo jih izdelali na
Zavodu SR Slovenije za statistiko.
21 let za ženske. Najhitreje se je podaljševalo v prvem obdobju, ko je bila umrljivost še sorazmerno visoka, nato pa vedno počasneje. V šestdesetih letih opazimo zastoj v podaljšanju srednjega trajanja življenja ob rojstvu, pri moških celo padec (tabela 10). Stagnacijo ali padec srednjega trajanja življenja ob rojstvu poznajo.v tem obdobju skoraj vse razvite evropske države281 . Vzroki so različni glede na državo (večja pogostnost prometnih nesreč, bolezni srca in ožilja, alkoholizem itd.); za SR Slovenijo so neraziskani.
V prvi polovici 80. let smo ponovno opazili zastoj v zniževanju umrljivosti v SR Sloveniji, ki je močnejši za moške kot za ženske. Sele v letih 1985-1986 so vrednosti e ponovno dosegle tiste iz let 1980-1981 . Podoben je0 bil v teh letih razvoj v skoraj vseh vzhodnoevropskih državah, medtem ko v zahodno-in severnoevropskih srednje trajanje življenja ob rojstvu še vedno počasi narašča.
Hitrejše zniževanje umrljivosti žensk v primerjavi z moškimi vodi do vedno večjih razlik v srednjem trajanju življenja ob rojstvu med moškimi in ženskami. Na ozemlju SR Slovenije se je v 50. letih (od 1931-1933 do 1980-1982) povečala od 8 na 7,6 leta. To je največja razlika v Jugoslaviji in tudi med največjimi v Evropi (tabeli 9 in 10).
V	Jugoslaviji je umrljivost žensk v Sloveniji med najnižjimi, umrljivost moških pa med najvišjimi.
V	zadnjih 20. letih se je ta razkorak povečeval predvsem zaradi stagnacije oz. občasnega upadanja srednjega trajanja življenja moških. Če se bo ta tendenca nadaljevala, bo čez 20 let razlika med srednjim trajanjem življenja moških in žensk v SR Sloveniji že skoraj 10 let. Zaskrbljujoče je, da je bila umrljivost moških v SR Sloveniji na začetku 60. let najnižja v Jugoslaviji, dvajset let kasneje pa skoraj najvišja. (Slika 8). Razlike so največje v starostni skupini 0 let (nižje vrednosti v SRS) in 15-39 let (nižje vrednosti v drugih federalnih enotah).
3.2.2.	Umrljivost po starosti
Istočasno z zniževanjem splošne umrljivosti se spreminjajo tudi	vrednosti starostno	specifičnih
koeficientov umrljivosti. Zaradi zniževanja umrljivosti dojenčkov postaja oblika krivulje, ki	predstavlja
verjetnosti smrti po starosti, vedno bolj podobna črki J namesto U, kakršno je imela še v letih 1931-1933.
V	obdobju med leti 1931-1933 In 1980-1982 so se verjetnosti smrti znižale za vse starosti in za oba spola, vendar je bilo to znižanje največje za mlade (96% za deklice od 1.-13. leta in za dečke od 1.do 8.
TABELA 9. Srednje trajanje življenja ob rojstvu v nekaterih evropskih državah v obdobju 1970-198525'
Država	Srednje trajanje življenja ob rojstvu				Podaljšanje srednjega trajanja življenja ob rojstvu		Razlika med srednjim trajanjem življenja ob rojstvu moških in žensk		Srednje trajanje življenja ob rojstvu okrog leta 1985	
	1970		1980		od 1970	do 1980				
	M	Ž	M	Ž	M	Z	1970	1980	M	Ž
Norveška	71 ,1	77,2	72,3	79,0	1 ,2	1.8	6.1	6,7	72,8	79,5
Nizozemska	70.7	76,5	72,8	79,2	1.7	2.7	5,8	6,8	72,9	79,7
Švedska	71 ,9	77,0	72,8	78,8	0,9	1,8	5,1	6,0	73,8	79,7
Danska	70,7	75,9	71 ,8	77,8	0,7	1 ,5	5.2	6.0	71,6	77,5
Francija	68,8	75,9	70,2	78,8	1.8	2,5	7,5	8.2	71,0	79,2
Vel.Britanija	68,7	75,0	70,2	76,2	1,5	1.2	6,3	6,0	71,8	77,7
Italija	68,8	78,7	70,6	77,8	1,8	2.7	5.9	6,8	• • .	...
Crči ja	70,1	73,6	72,1	76,3	2.0	2,7	3.5	8,2	• • •	...
Španija	69,7	75,0	72,5	78,6	2,8	3.6	5,3	6.1	...	. . .
ZR Nemčija	67,8	73,8	69,9	76,6	2,5	2.8	6,8	6.7	71 ,2	77,8
DR Nemčija	68,8	78,2	69,1	75,1	0,3	0,9	5.8	6,0	69,5	75,8
ČSSR	66,2	72,9	67,0	78,3	0.8	1,8	6,7	7,3	67,1	78,3
Madžarska	66,3	72,0	66,1	73,7	-0,2	1,7	5.7	7,6	65,6	73,6
Poljska .	66,8	73,8	67,2	75,2	<M	1,8	7.0	8,0	66,5	78,8
Romunija''	66,3	70,8	67,8	72,2	i,i	1,8	8,5	8,8	. . .	• • •
Jugoslavija	65,8	70,2	67,7	73,2	2,3	3,0	8,8	5.5		
Slovenija	65,6	72,9	67,5	75,1	1.9	2,2	7.3	7,6	67,8	75,5
1) Zadnji podatek je za leta 1976-1978
TABELA 10. Srednje trajanje življenja ob rojstvu v SR Sloveniji
Obdobje	Moški			Ženske		
	eo	indeks	povprečna letna stopnja rasti %	eo	indeks	povprečna letna stopnja rasti %
1931-1933	50,08	100		58,15	100	
1952-1958	63,00	126	1 .1	68,10	126	1,1
1960-1962	66,25	132	0,6	71,87	133	0.6
1970-1972	65,35	130	-0,8	72,92	135	0,2
1980-1982	67,52	135	0,3	75,06	139	0,3
1985-1986	67,85	136	0,1	75,89	180	0,2
28)	Jean-Claude Chesnaiss Evolutin r6cente de la mortalit! en Europe, dans les Pay3 anglo-saxons et en Union Sovietique 1960-70, Population juillet-oct. 1974
SLIKA 8. Srednje trajanje življenja ob rojstvu za socialistične republike in socialistični avtonomni pokrajini, 1960-1961 do 1982-1983
starost	moSki	starost	ženske
jr'
r-	o>	*-	m	m
to	<o	r-	r-	n-
«-	to	to
to	to	to
I I	I
(O	C3	CS
I	I	I I I
(O	00	O	£N	'J
I	I	I
O	<N	■*
*-	to	m	r.	oj
to	to	to	to	<o
I I I I I O CM t*- to OO
SR Bosna	-—SR črna	-- SR	♦ SR
in Herce-	gora	Hrvotska	Makedonija
govina SR	•- SR Srbija	♦ SAP	SAP
Slovenija	brez SAP	Kosovo	Vojvodina
SR Bosna	-—SR Črna	-- SR	'K SR
in Herce-	gora	Hrvatska	Makedonija
govina SR	•- SR Srbija	♦ SAP	-- SAP
Slovenija	brez SAP	Kosovo	Vojvodina
leta starosti) in za dojenčke (za 90%). V ostalih starostnih skupinah je bilo znižanje znatno manjše.
Dinamika zniževanja verjetnosti smrti ni enakomerna. Hitrejša je bila v prvem obdobju (1931-1933, 1952-1959). Poleg tega pri moških opažamo, da so se med leti 1960-1962 in 1970-1972 verjetnosti umiranja povečale za večino starosti in da tudi v naslednjem desetletju, razen za dojenčke in mladino, ni bilo bistvenega znižanja vrednosti 9* V nekaterih starostih se je verjetnost smrti celo povečala. Tolikšne vrednosti qx za moške v "srednjih letih" najdemo le še v nekaterih vzhodnoevropskih državah (Tabela 11).
Spremembe v verjetnostih smrti se neposredno kažejo tudi v srednjem trajanju	življenja v posamezni
starosti. Analiza teh vrednosti je pokazala, da je bilo podaljšanje srednjega trajanja življenja v povojnem obdobju predvsem posledica zniževanja umrljivosti dojenčkov, manj pa zniževanja umrljivosti v višjih starostnih skupinah. To še zlasti velja za moške. V razvitih evropskih državah je zniževanje umrljivosti drugačno; srednje trajanje življenja se podaljšuje predvsem zaradi zniževanja umrljivosti starejših in starih. Umrljivost dojenčkov je tam že tako nizka (6-7%), da se le še zelo počasi znižuje. Zunanji vzroki smrti so namreč že znižani na minimum, zniževanje umrljivosti dojenčkov zaradi notranjih vzrokov pa je zelo težavno (Tabela 12).
Kadar je umrljivost dojenčkov nizka, vrednosti srednjega trajanja življenja upadajo s starostjo; najvišjo vrednost imajo novorojeni. V populacijah z
visoko umrljivostjo dojenčkov pa so vrednosti e. višje od eo. V Sloveniji je bila ta razlika v letih 1931-1933 skoraj 8 let za moške in 6,5 leta za ženske. To pomeni, da so tisti, ki so doživeli prvi rojstni dan, lahko pričakovali precej daljše življenje kot ob rojstvu. Ta razlika se je z leti zmanjševala in je v letih 1980-1982 praktično ni bilo več: vrednosti ec in e., sta bili enaki (mera umrljivosti dojenčkov 15 oz 13%o). To velja tako za moške kot za ženske. Z nadaljnjim upadanjem umrljivosti dojenčkov se bodo razlike med eo in e povečevale, vendar v obratni smeri (višje vrednosti eo od e1); vrednosti srednjega trajanja življenja bodo upadale s starostjo.	To
tendenco že lahko opazimo v Sloveniji v obdobju od 1980-82 do 1985-1986, vendar le za ženske.
Poleg srednjega trajanja življenja ob prvem rojstnem dnevu so imele v letih 1931-1933 večje vrednosti od eo tudi vse vrednosti ex za starosti od 2 do 13 let za moške in 2 do 11 let za ženske. To kaže, da je bila pred drugo svetovno vojno tudi umrljivost mladine še zelo visoka. Iz prvih povojnih tablic umrljivosti razberemo, da so bile vrednosti e višje od eo le še za starosti 1-5 oz. 1-8 leta.
Absolutno podaljšanje srednjega trajanja življenja v določeni starosti je v obravnavanem obdobju (od 1931-1933 do 1980-1982) s starostjo upadalo. Relativno podaljšanje pri moških je upadalo do 50. leta starosti, nato naraščalo, pri ženskah pa upadalo le do 20 leta, nato naraščalo do najvišje starosti. Srednje trajanje življenja se je, če izvzamemo dojenčke, relativno najbolj podaljšalo ženskam, starejšim od 50 let.
TABELA 11. Verjetnosti smrti po spolu za nekatere starosti v obdobju od 1931-33 do 1980-82
Starost
Moški
1931-1933
1952-1958
1960-1962
1970-1972
1980-1982
indeks
1980-82
T53T-33
1980-82
1952-54
0	0,14939	0,07129	0,03587	0,02645	0,01502	10,0	21,1
5	0,00*490	0,00123	0,00070	0,00082	0,00046	9,4	37,4
10	0,00264	0.00090	0,00055	0,00036	0.00036	13,6	40,0
20	0,00480	0,00192	0,00163	0,00171	0,00179	37,3	93,2
30	0,00588	0,00276	0,00215	0,00270	0,00196	33,3	71,0
40	0,00818	0,00396	0,00360	0,00491	0,00410	50,1	103,8
50	0,01357	0,00877	0,00695	0,01039	0,01075	79,2	122,6
60	0,02485	0,02081	0,01984	0,02308	0,02255	90,7	108,4
70	0,05890	0,04637	0,05180	0,05841	0,04947	84,0	106,7
TABELA 11. V	erjetnosti smrti	po spolu za	nekatere starosti	v obdobju od	1931-33 dc	1980-82 (nadaljevanje)	
Starost	Ženske						
	1931-1933	1952-1954	1960-1962	1970-1972	1980-1982	indeks	
						1980-82 1931-33	1980-82 1952-54
0	0,12127	0,05498	0,02667	0,02169	0,01332	11,0	24,2
5	0,00478	0,00095	0,00047	0,00044	0,00023	4,8	24,2
10	0,00230	0,00056	0,00037	0,00029	0,00022	9,6	39,3
20	0,00363	0,00104	0,00063	0,00059	0,00061	16,8	58,7
30	0.00491	0,00140	0,00093	0,00084	0,00071	14,5	50,7
40	0,00705	0,00243	0,00186	0,00188	0,00185	26,2	76,1
50	0,00917	0,00535	0,00441	0,00463	0,00461	50,3	86,2
60	0,02161	0,01323	0,01024	0,01065	0,00992	45,9	75,0
70	0,05729	0,04229	0,03678	0.02935	0,02689	46,9	63,6
TABELA 12. Podaljšanje srednjega trajanja življenja za nekatere starosti v obdobju od 1931—33 do 1980-82
Starost	Podaljšanje srednjega trajanja			življenja
	absolutno		relativno (%)	
	moški	ženske	moški	ženske
0	17,44	20,91	34,8	38,6
1	9,76	14,50	16,9	23,9
5	6,92	11,80	12,2	19,9
10	6,03	10,88	11,4	19,6
20	5,13	9,88	11,6	21,2
30	3,64	8,39	10,0	21,8
40	2,42	6,83	8,4	22,4
50	1,62	5,72	7,6	25,4
60	1,48	4,74	10,3	31,7
70	1,31	3,28	15,4	37,2
3.2.3. Umrljivost po spolu
Razlike v umrljivosti moških in žensk so velike. Ker so se v obravnavanem obdobju verjetnosti smrti za ženske zniževale znatno hitreje od verjetnosti smrti moških, so se razlike večale, zlasti po 20. letu starosti.
Umrljivost žensk po starosti v Sloveniji v glavnem sledi razvoju umrljivosti v najrazvitejših evropskih državah, čeprav s precejšnjim časovnim zamikom (za Švedsko npr. zaostajamo za približno 20 let). Umrljivost moških je bistveno drugačna; ne sledi tendencam razvoja v razvitih evropskih državah. Razlike so največje pri srednjem in starem prebivalstvu. Slovenski "model" moške umrljivosti je še najbolj podoben umrljivosti moških v nekaterih vzhodnoevropskih državah (npr. Poljska, Romunija). 29
Natančnejši pregled srednjega trajanja življenja moških po starosti za povojno obdobje pokaže:
-	da se je med leti 1952-1954 in 1960-1962 srednje trajanje življenja znatno podaljšalo le otrokom, nekoliko tudi mlajšim od 40 let, za starejše od 40 let pa so že v tem obdobju vrednosti ex upadale;
-	da se je v šestdesetih letih umrljivost povečala v vseh starostnih skupinah, razen za najmlajše, tako da se je srednje trajanje življenja znižalo za vse starosti;
TABELA 13. Srednje trajanje življenja (e^) prebivalcev Slovenije po starosti in spolu po letu 1980 29)
Starost	Moški				
	1981- 82	1982- 83	1983- 84	1984- 85	1985- 86
0 let	67,23	66,86	67,01	67,42	67,85
1 -	4	67,24	66,89	67,04	67,49	67,86
5-9	63,42	63,04	63,21	63,65	64,02
10 - 14	58,56	58,19	58,32	58,75	59,11
15 - 19	53,69	53,28	53,40	53,85	54,21
20 - 24	48,99	48,57	48,64	49,09	49,49
25 - 29	44,45	43,96	44,03	44,50	4H,89
30 - 34	39,85	39,35	39,42	39.90	40.27
35 - 39	35,29	34,77	34,86	35,34	35,69
40 - 44	30,87	30,34	30,40	30,84	31,15
45 - 49	26,60	26,09	26.12	26,51	26,80
50 - 54	22,67	22,18	22,15	22,50	22,72
55 - 59	19,11	18,67	18,59	18,88	19,00
60 - 64	15,71	15,34	15,30	15,58	15,70
65 - 69	12,60	12,25	12,19	12,52	12,62
70 - 74	9,86	9,57	9,50	9,77	9,79
75 - 79	7,56	7,30	7,20	7,34	7,41
80 - 84	5,84	5,64	5,56	5,57	5,57
85 let in					
več ,	4,07	4,02	4,01	4,04	4,05
29)	Skrajšane približne tablice umrljivosti SR Slovenije, Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1987, interno gradivo.
TABELA 13. Srednje trajanje življenja (e ) prebivalcev Slovenije po starosti in ^polu po letu 1980 '(nadaljevanje)
Starost	Ženske				
	1981- 82	1982- 83	1983- 89	1988- 85	, 1985-86
0 let	75,18	78,99	75,06	75,55	75,89
1 - 8	75,07	78,95	75,02	75,39	75,67
5-9	71,22	71 ,18	71,20	71,50	71,79
10 - 18	66,30	66,22	66,26	66,59	66,87
15 - 19	61,37	61,27	61,32	61 ,68	61,91
20 - 28	56,53	56,80	56,88	56,76	57,02
25 - 29	51,70	51,59	51,56	51.89	52,16
30 - 38	86,87	86,70	86,68	87,00	87,31
35 - 39	82,08	81 ,88	91,85	82,15	82,86
80 - 88	37,37	37,13	37,07	37,39	37,67
85 - 89	32,78	32,89	32,85	32,73	33,00
50 - 58	28,30	28,03	27,98	28,22	28,89
55 - 59	23.98	23,72	23,67	23,88	28,0.8
60 - 69	19,82	19,59	19,55	19,69	19,87
65 - 69	15,87	15,68	15,58	15,72	15,86
70 - 78	12,25	12,05	12,02	12,13	12,19
75 - 79	9,13	8,99	8,92	8,97	9,00
80 - 88	6,66	6,56	6,86	6,86	6,82
85 let in					
več	8,88	8,82	8,91	8,82	8,83
-'da so se v sedemdesetih letih vrednosti e sicer dvignile v vseh starostnih skupinah, ’Vendar nekatere starosti še vedno niso dosegle vrednosti iz začetka 50. let.
Tako podaljšanje srednjega trajanja življenja moških ob rojstvu za 1,27 leta v obdobju zadnjih 20. let (1960-1962, 1980-1982) ni posledica znižanja umrljivosti v vseh starostnih skupinah (kot to velja za ženske).
temveč le znižane umrljivosti dojenčkov in starejših od 60 let. Za moške mlajših in srednjih let umrljivost stagnira ali celo narašča.
Po letu 1981 smo opazili ponovno znižanje srednjega trajanja življenja moških ob rojstvu, in sice zato, ker je bilo povečanje umrljivosti dojenčkov in starejših od 90 let večje od znižanja koeficientov umrljivosti v ostalih starostnih skupinah. Srednje trajanje življenja moških ob rojstvu je šele v letih 1988-1985 doseglo vrednost iz let 1980-1981 , to je 67,82 leta (Tabela 13).
Tudi pri ženskah smo opazili v začetku 80. let znižanje srednjega trajanja življenja ob rojstvu. Vendar je bilo to znižanje občutno manjše (za 0,22 leta) kot pri moških in tudi kratkotrajnejše. V letih 1988-1985 je dosegla vrednost srednjega trajanja življenja ob rojstvu doslej najvišjo vrednost - 75,55 leta.
Zakaj so tako velike razlike med umrljivostjo moških in žensk, še ne vemo. Na to vprašanje bi lahko odgovorila le poglobljena interdisciplinarna raziskava. V naši analizi bomo skušali odgovoriti le na vprašanje, katere so bolezni, zaradi katerih moških umirajo pogosteje kot ženske in katere poklicne skupine so bolj izpostavljene smrti v aktivni dobi življenja.
3,2.9.	Umrljivost po vzrokih smrti
Razmerje med posameznimi vzroki smrti se sčasoma spreminja, glede na raven umrljivosti, teritorialno območje, starostno sestavo itd. V povojnem obdobju, zlasti še v sedemdesetih letih, bi lahko koncentracijo vzrokov smrti tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji razdelili na tri skupine: bolezni obtočil, novotvorbe, poškodbe. V letu 1976 je 59% moških in 70% žensk iz SR Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil in
SLIKA 9. Starostne specifične mere najpogostejših vzrokov (0 1980-1982)
100000
-* novotvorbe
— bolezni obtočil
10000 :
— bolezni dihal
-* bolezni prebavil
bolezni mokril in spolovil
1000 :
— poškodbe
100 :
|	|«-*-<N(N»'OrOv-*inif)<O<or^rs'00 5>
•—IOlllllllllllllll> oinoinomoinoinoinotno c
r-r-(N<NK)K)^^inin«£)(ONN(D-
m
00
smrti po spolu in starosti na 100000 prebivalcev
Ženske
TABELA 14. Starostno specifične mere umrljivosti na 100000 prebivalcev po spolu in vzrokih smrti za obdobje 1980-1982 (povprečje)
Vzroki smrti	Spol	Starost									
		skupaj	0 let	1-4	5-9	10-14	15-19	20-24	25-29	30-34	35-39
SKUPAJ	m	1085,2	1529,5	72,4	38,9	44,9	120,4	196,6	191 ,9	227,2	349,2
	ž	930,3	1282,2	51,9	23,1	18,0	49,4	61 ,6	63,7	88,1	139,8
Infekcijske in parazitske bolezni	m	11,2	41 ,5	4,8	1 ,3	0,4	1 ,o	1,7	3,2	1,3	2,8
	ž	6,4	23,1	2,9		-	1 ,8	0,4	0,8	1 ,8	0,5
Novotvorbe	m	219,1	4,6	6,9	6.6	7,0	9,1	9,8	11 .4	18,4	38,4
	ž	167,7	9,1	4,7	3,8	3,4	*5,2	9,3	13,4	20,4	45,7
Endokrine bolezni	m	5,9	21 ,8	2,1	0,4	1,8	1 ,o	0,8	2,0	1 ,3	2,1
	ž	9,2	28,0	2,9	1.0	0,4	1 ,o		1,2	0,4	2.9
Bolezni krvi in krvotvornih organov	m	0,9	-	-	_	_	_		-	0,4	_
	ž	1 ,7	2,1		-			0,8			0,5
Duševne motnje	m	11,0	-	-	-	-	-	0,8	1 .2	2.6	9,2
	ž	7,2	-			-			0,4	0,4	0,5
Bolezni živčevja in čutil	m	9,9	41,5	4,3	3,1	2,4	9,1	2,3	3,2	3,0	8,5
	ž	6.9	35,0	2,2	1.0	0,4	1 ,o	3,6	1,2	2,4	2,9
Bolezni obtočil	m	432,4	6,6	1,6	0,9	1 ,o	3,7	6,3	9,1	20,2	48,6
	ž	509,9	14,0	1,7			1 ,o	2,3	3,7	9,3	15,9
Bolezni dihal	m	92,2	120,6	5,9	1 ,2	1 ,9	3,1	8,9	5,1	7,3	8,1
	ž	48,3	93,0	5,7	1,4	0,4	3,8	2,3	2,9	8,2	3,4
Bolezni prebavil	m	85,2	19,8	1 .6	0,4	0,4	1 ,8	3,6	7,9	21 ,5	45,8
	ž	54,7	9,1	0,5			1 ,o	0,9	8,1	6,0	15,4
Bolezni mokril in spolovil	m	14,9	2,0	0,5	_	_	_	1 .3	1,2	2,2	3.2
	ž	18,8	“		-			1 ,3	1,6	1 ,8	2,2
Komplikacije nosečnosti, poroda in	m	-	-	_	_	_	_	_	_	_	_
porodne dobe	. ž	0,3	-		“	“	0,8	0,9	2,1	0,4	
Bolezni kože in podkožja	m	0,1	_	_	_	_	_	-	_	-	_
	ž	0,2	2,1							-	“
Bolezni kosti in gibal	m	0,8	_	_	0,4	-	_	0,8	_	0,4	0,5
	ž	2,3	“			-	0,4	0,8		0,8	0,5
Prirojene nakaze	m	8,2	375,8	11,2	2,2	1 .8	1,8	8,0	1 ,2	_	0,5
	ž	6,6	300,8	10,9	3,2	1 ,9	1,8	0,8	0,9	1 ,o	1,2
Perinatalna morbiditeta in	m	12,4	751,6	_	_	-	-	-	-	-	-
mortaliteta	ž	9,4	643,5	“	“	“	“			“	
Nezadostno opredeljena stanja	m	17,1	74,5	2,1	1 .3	1 ,o	3,7	5,3	6,2	12,5	11.3
	ž	13,8	58,1	0,5	“	0,4	0,4	2,3	0,4	6,0	4,6
Poškodbe	m	163,8	67,9	32,0	20,3	28,2	86,8	157,8	139,7	136,6	170,5
	ž	66,8	63,0	19,6	12,8	10,7	32,2	36,8	31 ,2	34,4	43,3
novotvorb, leta 1985 pa že 65 oz. 76%. Delež smrti zaradi bolezni obtočil in novotvorb je torej večji za ženske kot za moške. Deleža pa se skoraj izenačita, če k tema dvema vzrokoma prištejemo še poškodbe, ker so le-te 2-do 3-krat pogostejši vzrok smrti med moškimi kot med ženskami. To pomeni, da 80% vseh umrlih iz SRS umre zaradi bolezni obtočil, novotborb in poškodb.
Delež določenega vzroka smrti pa seveda ni odvisen samo od povečanega ali zmanjšanega števila umrlih zaradi opazovanega vzroka, temveč tudi od sprememb v številu umrlih zaradi drugih vzrokov. Poleg tega na pogostnost posameznih vzrokov smrti vplivata starostna, spolna, poklicna in druge strukture prebivalstva, razvitost in učinkovitost zdravstvene službe itd. Zelo pomemben dejavnik je tudi kakovost ugotavljanja (diagnosticiranja) vzrokov smrti. V zadnjih letih v SR Sloveniji zdravnik določi vzrok smrti za skoraj vse umrle (99,6%), pred 30 leti pa je
vsakemu 6. umrlemu vzrok smrti določil laik. Tudi delež umrlih, za katere ni bilo mogoče določiti vzroka smrti, je iz leta v leto manjši: leto 1986 le še 1%, pred 15 leti pa 4,6%. Zaradi tega bi bilo za izčrpen prikaz povezanosti posameznih vzrokov smrti z vsemi omenjenimi dejavniki, potrebno izdelati več analiz. Vendar bomo zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov obravnavali le povezanost med starostjo, spolom in vzrokom smrti (Tabela 14).
3.2.4.1.	Vzroki smrti po starosti in spolu
Krivulje, ki na sliki 9 prikazujejo starostno specifične mere umrljivosti po spolu za 6 najbolj pogostih vzrokov smrti (povprečje 1980-1982), imajo obliko črke J (oblika, ki je značilna tudi za starostno specifične koeficiente splošne umrljivosti), le da je "pisava" za vsak vzrok smrti nekoliko drugačna. Potem ko umrljivost doseže minimum v starosti 10-14 let, se s starostjo najhitreje povečuje umrljivost zaradi bolezni
TABELA 14. Starostno specifične mere umrljivosti na 100000 prebivalcev po spolu in vzrokih smrti za obdobje 1980-1902 (povprečje) (nadaljevanje)
Vzroki smrti	Spol	Starost									
		40-44	45-49	50-54	55-59	60-64	65-69	70-74	75-79	80-84	85 let 1 in več
SKUPAJ	m	523,9	868,9	1350,0	1823,3	2627,4	3968,7	6273,7	9822,1	13127,0	24303,4
	ž	204,4	375,6	509,8	771 ,2	1180,8	1930,2	3522,1	6451 ,1	10133,1	20649,7
Infekcijske in parazitske bolezni	m	*1.3	12,6	14,3	25,8	15,4	36,5	70,8	87,3	91 ,1	143,2
	ž	1,2	4,3	2,7	8,6	5,7	20,5	27,7	41 ,6	54,2	52,9
Novotvorbe	m	76,3	177,0	369,2	557,0	794,9	1064,1	1472,3	1792,0	2030,2	2140,0
	ž	65,5	127,0	199,7	282,3	378,7	517,3	750,2	992,0	1013,5	1249,3
Endokrine bolezni	m	2,1	3,3	4,1	9,3	22,1	30,8	53,9	78 ,8	62,4	50,3
	ž	1,2	2,1	4,3	10,3	23,6	26,4	49,3	71 ,1	54,2	38,6
Bolezni krvi in krvotvornih	m	1 ,6	0,5	1 ,2	1 ,8	1 ,2	6,0	9,1	8.5	16,2	11 ,6
organov	ž	1,7	0,5	1 ,1	1 ,7	3,7	5,7	9,6	9,9	7,8	14,3	
Duševne motnje	m	11 ,1	19,6	24,5	21 ,8	7,1	23,7	31 ,5	78,8	153,5	425,7
	ž	1,2	1,1	5,3	3,4	4,8	11,6	25,2	45,3	106,6	233,2
Bolezni živčevja in čutil	m	7,5	8,7	14,3	10,8	33,3	27,3	42,1	44,0	25,6	77,4
	ž	2,8	6,4	10,1	10,8	8,5	17,3	23,3	34,2	24,1	18,6
Bolezni obtočil	m	91 ,1	206,4	338,8	577,0	962,9	1684,2	2923,7	5262,5	8019,7 16281,0	
	ž	32,8	78,8	114,2	231 ,9	434,8	882,3	1937,8	4155,2	7222,C	15598,2
Bolezni dihal	m	14,3	32,7	64,4	110,2	178,0	372,1	699,5	1245,2	1388,8	2643,2	
	ž	3,3	9,6	13,3	27,0	54,1	103,8	179,7	386,8	564,2	1154,8
Bolezni prebavil	m	92,6	140,5	198,6	213,7	273,9	310,8	413,3	510,0	428,C	530,2
	ž	37,8	66,4	77,4	83,8	116,7	147,5	220,4	277,4	361 ,:	457,9
Bolezni mokril in spolovil	m	4,3	10,9	13,8	12,5	33,3	61 ,3	123,2	188,4	187,2	336,7
	ž	3,3	10,1	7,5	24,6	37,0	58,6	98,5	142,6	138,5	210,4
Komplikacije nosečnosti, poroda in	m	-	-	-	-	-	-	-	-	1	
porodne dobe	ž	“	“	“	“	“	"	“	“		
Bolezni kože in podkožja	m	-	0,5	-	-	-	1 ,1	1,2			
	ž					“	0,7	2,6	1,1		4,3
Bolezni kosti in gibal	m	_	0,5	0,5	1 ,8	2,9	8,2	5,1	2,0	12,	11,6
	ž	0,5	1,1	2,7	4,6	3,7	4,2	13,7	11 ,1	18,	14,3
Prirojene nakaze	m	1 ,6	1 ,1	0,5	1 ,8	2,9	1,1	-		3,	
	ž	1,7	1,6	2.7	4,0	2,0	“	0,8			
Perinatalna morbiditeta in	m	_	_	-	-	-	-	-			
mortaliteta	ž		“								
Nezadostno opredeljena stanja	m	12,2	15,2	21,5	33,3	29,2	30,8	52,4	83,	153,	696,6
	ž	5,0	7,6	7,5	10,3	17,1	16,6	14,8	60,C	128,	3	605,3
Poškodbe	m	205,5	228,3	277,9	243,0	261 ,4	308,3	400,3	485,8	632,		6	1277,1
	ž	46,7	59,0	61,3	67,6	90,3	117,9	167,8	222,1	439,	6	997,4
obtočil (eksponencialna rast) in	lolezni	prebavil, le		'35	leta	za ženske in		45. za	moške	Po 45	. letu za
da se ta po 45. letu upočasni, medtem k<		smrti	zaradi	ženske in		50. za	moške	pa poškodbe		padejo	na četrto
bolezni obtočil obdržijo enako eksponencialno rast do najvišje starosti. Po 40. letu starosti zelo hitro naraščajo (podobno kot smrti zaradi bolezni obtočil) tudi smrti zaradi bolezni dihal ter bolezni mokril in spolovil. Smrti zaradi novotvorb naraščajo enako hitro kot bolezni obtočil za moške, stare 30 do 60 let, za ženske pa je naraščanje počasnejše. Najpočasneje pa za oba spola s starostjo naraščajo smrti zaradi poškodb, ki so tudi edini vzrok smrti, ki v veliko večji meri prizadene mlade kot pa stare.
mesto pri ženskah, pri moških pa najprej na tretje in šele po 65. letu na četrto mesto. Po petinštiridesetem oz. petdesetem letu starosti za moške so najpogostejši vzroki smrti bolezni obtočil in novotvorbe; za ženske slede bolezni prebavil in poškodbe, pri moških pa so poškodbe pred boleznimi prebavil. Šele po 75. letu za ženske In 65. za moške postanejo bolezni dihal pogostejši vzrok smrti kot nesreče ali bolezni prebavil.
Razlike med moškimi in ženskami so za večino vzrokov
Zaradi navedenega se vrstni red pogostnosti posameznega vzroka smrti spreminja s starostjo: pri dojenčkih sta najpogostejša vzroka smrti perinatalna mortaliteta in morbiditeta ter prirojene nakaze, med otroki in mladino so daleč najpogostejše smrti zaradi poškodb (sledijo novotvorbe, obolenja dihal itd.). Poškodbe ostanejo najpogostejši vzrok smrti vse do
smrti velike, zlasti za nekatere starostne skupine. Med sedmimi najpogostejšimi vzroki smrti so razlike v intenzivnosti umiranja največje za bolezni dihal in poškodbe. Krivulji, ki prikazujeta starostno specifične mere umrljivosti za bolezni dihal, sta za moške In ženske zelo podobni, le da moška krivulja poteka na znatno višji ravni. Izjema je le starostna skupina
15-19 let. Razlogov za tolikšne razlike je gotovo več in se razlikujejo glede na starost. Večja umrljivost otrok moškega spola zaradi bolezni dihal je verjetno biološko pogojena, medtem ko je pri starejših od 20 let zelo pomemben tudi vpliv okolja. Onesnaženo okolje (zrak, voda itd.) sicer vpliva na oba spola, toda delež kadilcev je še vedno približno enkrat večji med moškimi kot med ženskami301 in tudi dela, škodljiva dihalom, pogosteje opravljajo moški. Umrljivost zaradi bolezni dihal se poveča zlasti po 90. letu starosti.
Razlike v umrljivosti moških in žensk so največje pri poškodbah. V nekaterih starostnih skupinah so starostno specifične mere umrljivosti zaradi poškodb tudi 5-krat večje za moške kot za ženske. Največje razlike so med 20. in 50. letom starosti, po 80. letu pa razlik ni več. Za moške predstavljajo poškodbe 13-16% vseh umrlih in ta delež se v zadnjih trinajstih letih ni bistveno spremenil. Za ženske so poškodbe veliko manj pomemben vzrok smrti, čeprav so po pogostosti tudi na 3. mestu (6-8%).
Novotvorbe so med 25. in 99. letom starosti enako pogoste za oba spola, med mlajšimi od 25 let in starejšimi od 88 let pa so novotvorbe pogostejši vzrok smrti za moške kot za ženske.
Oblike krivulj, ki na sliki 9 prikazujejo mere umrljivosti po starosti za 7 najpogostejših vzrokov smrti, so za bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni dihal, bolezni prebavil in duševne motnje približno enake za oba spola, le da za moške na nekoliko višji ravni. Med prikazanimi vzroki smrti na tej sliki ne najdemo večjih razlik med moškimi in ženskami le za bolezni mokril in spolovil.
3.2.8.2.	Spremembe v pogostnosti posameznih vzrokov smrti v obdobju 1972-1982
V obdobju desetih let (1972-1982) se je srednje trajanje življenja za moške in ženske, stare 20 let, podaljšalo za 1,3 leta; zanima nas, koliko je upadanje smrtnosti po posameznih vzrokih smrti prispevalo k podaljšanju življenja. Ker velika večina ljudi umre zaradi bolezni obtočil, novotvorb in poškodb, se bomo na tem mestu omejili ie na kratko analizo sprememb za te tri vzroke (slika 10.1.-10.8).
Pogostost smrti zaradi bolezni obtočil se je zmanjšala za ženske vseh starosti, medtem ko se je za moške zmanjšala le v starostnih skupinah 15 do 39 let in 65 do 88 let, za starostni razred 50 do 68 let pa se je celo povečala, tako da je splošna mera umrljivosti zaradi bolezni obtočil ostala praktično nespremenjena.
Umrljivost zaradi novotvorb se je zmanjšala pri ženskah, starejših od 50 let,pri moških pa občutno povečala v starostni skupini 85-68 let.
Pogostnost in struktura poškodb glede na zunanji vzrok smrti (nesreče, uboji, samomori) se v desetih letih nista bistveno spremenili. Spremenila pa se je struktura nesreč:	zmanjšal se je delež prometnih
nesreč na račun ostalih vrst nesreč (zastrupitve, padci itd.), zaradi česar se je pogostnost nesreč med mladimi (večinoma prometne) nekoliko znižala, med starejšimi pa povečala (padci itd.).
Prav prometnim nesrečam pogosto pripisujemo zelo velik pomen, posebno v zvezi z umrljivostjo mladih moških. Vendar se je pogostnost prometnih nesreč (število prometnih nesreč na 100 000 prebivalcev) po letih 1978-1979, ko je dosegla višek, do leta 1985 skoraj prepolovila tako za moške kot za ženske.
Tudi delež prometnih nesreč med vsemi nesrečami s smrtnim izidom ni več tako velik; v 70 letih se je ta delež gibal med 50 in 60% za moške in 30-90% za ženske. V letih 1980-1985 pa se je znižal za moške na 30
30-80%, za ženske pa na 20-30%. Seveda obstajajo velike razlike glede na starost. Delež prometnih nesreč med vsemi nesrečami je najvišji v starostnih skupinah 15-29 let in 5-9 let; za ženske presega 70%, za moške po 60%.
S starostjo se delež prometnih nesreč manjša, veča pa se delež poškodb zaradi padcev, samomorov itd. Od leta 1980 v SR Sloveniji več ljudi umre zaradi samomora kot pa zaradi prometne nesreče (Slika 11).
O samomorih na Slovenskem je bilo že veliko napisanega, zato bomo omenili le to, da se je mera samomorilnosti (na 100.000 prebivalcev) od leta 1973 do 1985 rahlo dvignila (od 85 na 51) zaradi večjega števila samomorov med starejšim prebivalstvom, da je med samomorilci trikrat več moških kot žensk ter da pogostnost samomorov narašča s starostjo. Tabela 15.
Posebno skupino vzrokov smrti tvorijo nezadostno definirane bolezni. Njihov delež zaradi boljše diagnostike upada tako za moške kot za ženske.
Iz slik 10 a do 10 h lahko razberemo, da je za večino vzrokov smrti zniževanje umrljivosti žensk bolj enakomerno, medtem ko so za moške velike razlike po posameznih starostnih skupinah. Zvišale so se mere umrljivosti moških v letu 1982 v primerjavi z letom 1972 v starosti 50 do 59 let za skoraj vse vzroke smrti (poškodbe, novotvorbe, bolezni obtočil, bolezni dihal, bolezni prebavil). Na osnovi razpoložljivih podatkov ne moremo ugotoviti, ali je to zgolj naključje ali pa so morda visoke vrednosti v letu 1972 povezane s pripadnostjo določenim generacijam (generacije, ki so v mladih letih, 9 do 23 let, preživljale drugo svetovno vojno, generacije, v katerih je prevladoval določen poklic ipd.).
TABELA 15. Splošne mere (na 100000 prebivalcev) umrljivosti zaradi poškodb (nesreče, samomori, uboji) za obdobje 1973-1985
Leto	Nesreče				Samomori	
	vse		prometne			
	M	ž	M	2	M	2
1973	110	40	61	18	82	12
1974	99	93	51	15	35	12
1975	110	37	57	15	47	12
1976	110	83	56	15	52	15
1977	123	49	64	18	50	16
1978	123	50	67	17	47	14
1979	122	51	60	19	50	14
1980	108	46	46	13	50	16
1981	109	50	50	18	49	15
1982	116	53	49	17	51	16
1983	104	46	41	11	51	13
1984	108	45	39	10	50	13
1985	94	43	37	10	53	15
SLIKA 11. Starostno specifične mere umrljivosti zaradi prometnih nesreč po spolu za obdobje _	1973-1975 in 1983-1985
moški
1973-75
moški
1983-85
ženske
1983-85
30)	B. PortiC: Prevalenca kadilcev cigaret v Sloveniji (rezultati pilotskih študij)
SLIKA 10.1. Umrli zaradi bolezni obtočil po spolu in starosti 1972, 1982
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
100000 q
10000 :
1000 :
100 :
— moški 1972
— moški 1982
-- zenske 1972
- — ženske 1982
*-»-cNCNfOKi'^-VkOir)<x3<i>r'-r''-co *>
I I I I I I I I I I I I I I I > oinoinoinpmomoinoino c
SLIKA 10.2. Umrli zaradi novotvorb po spolu in starosti 1972, 1982
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
10000
10 :-
-moški 1972
— moški 1982
•- ženske 1972
-- ženske 1982
cNCNroro^^mmiDior^r^co «
I I I I I I I I I I I I I omomoinoinoinomo
m
00
SLIKA 10.3. Umrli zaradi poškodb po spolu in starosti
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
10000
- moški 1972
— moški 1982
•- ženske 1972
ženske 1982
»-^(NMnnv^-iflioioior^Nco u iiiiiiiiiiiiiii* omoinoinpinomoinomo c
starost
SLIKA 10.H. Umrli zaradi bolezni dihal po spolu in starosti 1972, 1982
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
10000
— moški 1972
— moški 1982
•“ Ženske 1972
ženske 1982
SSSU5SSSSSSSI 1111111111111» oinoinomoioomomo c n n n n v ^ininioior^r^oo —
SLIKA 10.5. Umrli zaradi duševnih motenj po spolu in SLIKA 10.7. Umrli zaradi bolezni mokril in spolovil po starosti 1972, 1982	spolu in starosti 1972, 1982
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
-moški 1972
— moški 1982
-- Ženske 1972
■— ženske 1982
/ 'IvJi
•+<n'4-Oi'+at'+cn'4-oi'+ot'+oi'+* o cn (n ro »o ■v- v-inmto(Dr>.r^oo « I I I I I I I I I I I I I I I > otnoinoinoinomoioomo c
m
starost	®
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
1000
— moški 1972
— moški 1982
— ženske 1972
*— ženske 1982
k-otkfflkfflkekfflk-okmkiu
^ tN CN f-n r'i -k ■>! Lf) K) ID ID	n w o
I I I I I I I I I I I I I I I *
oinoinoinptnotnoinomo o
starost
SLIKA 10.6. Umrli zaradi bolezni prebavil po spolu in starosti 1972, 1982
SLIKA 10.8. Umrli zaradi nezadostno definiranih bolezni po spolu in starosti 1972, 1982
(specifične mere na 100 000 prebivalcev)
10000
— moški 1972
— moški 1982
•-ženske 1972
— ženske 1982
1000 :
100 ;
i\J! \
3.2.5.	Umrljivost glede na socialno-poklicni status (Neenakost pred smrtjo)
Ko govorimo o neenakosti pred smrtjo, mislimo na neenakost v nevarnosti smrti glede na posamezne socialne razrede. Tovrstna neenakost je gotovo ena najbolj bolečih in pri nas tudi najmanj raziskanih. Raziskave, ki so bile doslej opravljene v nekaterih evropskih državah,	so pokazale, da obstajajo
pomembne razlike v nevarnosti smrti glede na socialno pripadnost3" . Umrljivost odraslih moških je večja med ročnimi, še posebno med nekvalificiranimi delavci, kot med neročnimi delavci. Pri ženskah so te razlike manjše. Velikost razlik med omenjenima skupinama (ročnimi in neročnimi delavci) kakor tudi med podrobneje opredeljenimi socialnimi skupinami je težko meriti, ker so metodologije raziskav in klasifikacije po posameznih državah zelo različne. Za opredelitev socialne pripadnosti	uporabljamo običajno poklic,
položaj v poklicu, šolsko izobrazbo, dohodek itd. oz. kombinacijo dveh ali več omenjenih znakov. Jugoslovanska statistika nam načeloma omogoča analizo umrljivosti po poklicu in šolski izobrazbi. Žal smo se zaradi slabih podatkov (velik delež neznanih) morali v naši analizi omejiti le na podatek o poklicu. Primerjali bomo mere umrljivosti za posamezne poklicne skupine v letih 1-971 in 1981. Izbiro let za primerjavo nam narekujejo leta popisa prebivalstva, ker so le takrat na voljo podatki o poklicni sestavi prebivalstva.
Splošne mere smo izračunali najprej za posamezne pčklicne skupine ločeno po spolu, nato pa še za štiri desetletne starostne skupine (15-28,	25-38,	35-88,
85-58). V analizo smo vključili samo aktivne, ker za neaktivne nimamo podatkov o vrsti dela, ki so ga (umrli) oz. ga opravljajo (živi). Ker se s starostjo povečuje število umrlih z lastnimi dohodki (invalidski upokojenci, itd.), smo analizo zaključili s starostno skupino 85-58 let. V višjih starostnih skupinah je njihov delež že prevladujoč.
S tem da smo v analizo umrljivosti po poklicnih skupinah vključili samo aktivne, smo predpostavili, da je delež upokojencev (to so predvsem invalidski upokojenci, v najmlajši starostni skupini pa tudi družinski) v vseh poklicnih skupinah vsaj približno enak. Ta predpostavka pa seveda ni nujno pravilna. Če je sprejemljiva za druge poklicne skupine, za kmete gotovo ni. Zaradi tega so mere umrljivosti kmetov nasproti drugim poklicnim skupinam precenjene. Da bi se ognili tej napaki, smo v tabeli 18 prikazali starostno-specifične mere umrljivosti samo za dve skupini, za kmete (1. kmetovalci in podobni delavci) in za nekmete (2.-10. vse ostale poklicne skupine). 31
TABELA 16. Specialne mere umrljivosti po poklicnih skupinah in spolu, 1971 in 1981
Poklicne skupine	1971		1981	
	moški	ženske	moški	ženske
1. Kmetovalci in podobni delavci	23,82	11,93	30,89	17,60!
2. Rudarji .industrijski in podobni delavci	2,91	0,52	2,89	0,55
3. Trgovsko osebje	2,03	1,12	2,86	0,92
8. Storitveno osebje	2,79	1,83	2,85	1,01
5. Osebje družbenega varstva	2,86	.	5,23	_
6. Upravni.administrativn in podobni delavci	2,87	0,60	3,18	1,06
7. Vodilno osebje	0,60	0,66	0,37	0,73
8. Strokovnjaki in umetniki	3,92	1,05	3,06	1,21
9. Ostali poklici	17,09	20,83	8,79	29,63
10. Delavci brez poklica	157,99	76,61	161,02	102,59
V tabeli 16 so prikazane mere umrljivosti po posameznih poklicnih skupinah za leti 1971 in 1981. Razlike med posameznimi poklicnimi skupinami so zelo velike, v desetletju pa so se še povečale. Izstopajo zlasti delavci brez poklica in kmetje. Na visoke splošne mere umrljivosti za kmete gotovo vplivata tako starostna struktura (velik delež starih) kot tudi že omenjena precenitev zaradi specifičnosti v opredeljevanju aktivnosti (ni upokojitev). Vzrok za zelo visoke vrednosti splošnih mer med delavci brez poklica pa moramo iskati v metodologiji opredeljevanja poklica. Iz klasifikacije poklicev je razvidno, da so v skupino delavcev brez poklica uvrščeni vsi tisti, ki nimajo stalnega poklica in tisti, za katere ni znan natančen poklic oz. je bil kot odgovor na vprašanje o poklicu vpisan naziv "delavec", "nekvalificiran delavec" ali "uslužbenec". Ker pa vemo, da so tako "neopredeljeni" predvsem poklici s spodnjega dela socialne lestvice, je jasno, da ta kategorija predstavlja najbolj defavorizirano skupino. Seveda je tudi mogoče, da so tako visoke mere tudi posledica neenake uporabe klasifikacije poklicev v popisu prebivalstva in v statistiki umrlih, vendar ta razlog ne more biti prevladujoč, še posebej ne, ker so rezultati zelo podobni za obe opazovani leti. Seveda pa ostajajo velike razlike- med poklicnimi skupinami, tudi če izločimo zadnjo, deseto skupino. Te razlike so večje za moške kot za ženske. Izjemi sta skupina vodstvenih in vodilnih delavcev ter skupina ostalih poklicev (strokovno-pedagoško osebje na	področju telesne
vzgoje, profesionalni športniki in profesionalni verski delavci), v katerih je umrljivost žensk večja od umrljivosti moških v obeh opazovanih letih. Vendar moramo upoštevati, da je število umrlih v teh skupinah zelo majhno in je velika možnost vpliva naključnih faktorjev.
Boljši vpogled v razlike med poklicnimi skupinami dobimo, če upoštevamo tudi starost (Tabela 17). Starostno specifične mere umrljivosti se s starostjo povečujejo, vendar ne enako za vse poklicne skupine: razlike med njimi se s starostjo večajo. Še vedno močno izstopa skupina delavcev brez poklica. Tudi kmetje imajo 2-3 krat manjšo možnost preživetja, kot napr. rudarji, industrijski	in	podobni delavci.
Posebno skupino predstavlja "osebje zaščite", ki ima, verjetno zaradi narave dela, večje koeficiente umrljivosti. To je tudi edina poklicna skupina, v kateri ni žensk.
Največjo možnost preživetja v "zrelih letih" imajo vodstveni in vodilni delavci, znatno večjo tudi od strokovnjakov in umetnikov. Ker se delavec do vodstvenega oz. vodilnega položaja lahko dokoplje šele po nekaj letih dela, v tabeli ni koeficientov za mlajše od 35 let. Ali je njihova nižja umrljivost posledica njihovega položaja (lažja dostopnost zdravstvenih uslug, večja zdravstvena prosvetljenost itd.), ali pa so se do tega položaja prebili, ker so bili zdravstveno In psihično močnejši, seveda ne moremo ugotoviti. Skoraj gotovo pa je, da je delež invalidskih upokojitev med njimi nižji kot v ostalih skupinah. Ta poklicna skupina je zanimiva še z drugega vidika:	za vse
starostne in poklicne skupine velja, da je umrljivost žensk nižja, razen za vodstvene In vodilne delavce. Žal se na tem mestu ne moremo spuščati v analizo vzrokov, mislimo pa, da bi jih lahko iskali tako v delovnem kot v družinskem okolju oz. v povezavi med njima.
Razlike v	umrljivosti	med	posameznimi	poklicnimi
skupinami se sčasoma spreminjajo. V svetu najdemo za 70. leta tako primere stagnacije (npr. Norveška, Danska, Finska) kot tudi povečevanja razlik (npr. Francija,	Madžarska,	Velika	Britanija)3	. V SR
Sloveniji	so se v	obdobju 1971-1981	vrednosti
starostno specifičnih mer po poklicnih skupinah v glavnem povečale za moške, za ženske pa spremembe niso tako	enosmerne,	zato	ni mogoče	govoriti o
splošnem povečevanju ali zmanjševanju razlike.
31)	Tapani Valkonen, Social Inequality in the Face of Death, European Population Conference 1987, Plenaries.
TABELA 17. Starostno specifične mere umrljivosti po poklicnih skupinah In spolu v SR Sloveniji, 1971 in 19811 ^
2) Poklicna skupina	Moški				Ženske			
	15-2*1 let	25-34	35-44	*15-54 let	15-24 let	25-34	35-44	45-54 let
1971								
1. Kmetovalci in podobni delavci	1,93	4,41	5,24	7,10	0,44	0,49	1,51	3,50
2. Rudarji, industrijski in podobni delavci	1,09	1,46	2,58	4,66	0,13	0,22	0,35	0,87
3. Trgovsko osebje	1,48	0,64	1,10	3,85	0,28	1,05	1,36	0,95
4. Storitveno osebje	0,41	1,04	2,49	3,84	0,21	0,75	0,41	2,24
5. Osebje družbenega varstva	0,74	2,03	3,00	3,20				
6. Upravni,administrativni in podobni delavci	0,44	1,63	1,70	3.21	0,42	0,12	0,85	1,23
7. Vodilno osebje			0,52	1,06		-		2.74
8. Strokovnjaki in umetniki	1,29	2,13	3,15	4,24	0,12	0.89	1 ,00	1,21
10. Delavci brez poklica	30,99	120,94	245,12	441,60	8,22	47,29	77,97	132,53
1981								
1. Kmetovalci in podobni delavci	2,44	4,08	8,01	11.62	0,75	0,47	2,31	2,34
2. Rudarji, industrijski in podobni delavci	1,67	1,44	2,58	4,79	0,24	0,12	0.65	0,83
3. Trgovsko osebje	1,01	1 ,01	2,07	3,33	0,33	1,07	0,54	2,30
4. Storitveno osebje	2,08	1,07	1,25	3,85	0,54	0,59	0,79	1,35
5. Osebje družbenega varstva	4,46	2,81	3,34	8,04				-
6. Upravni,administrativni in podobni delavci	1,12	1,08	1,71	5,70	0,35	0,70	0,55	2,68
7. Vodilno osebje	-	-	0,34	0,43		-	0,69	1,18
8. Strokovnjaki in umetniki	2,55	1,13	1.59	5,72	0,40	0,51	1,20	3,04
10. Delavci brez poklica	38,66	63,68	160,78	315,37	12,86	25,48	58,16	118,77
1)	Napaka zaradi neupoštevanja upokojencev poruši razmerje med umrljivostjo kmetov in nekmetov, pokaže pa pravilno razmerje' med ostalimi poklicnimi skupinami, seveda ob predpostavki, da je delež upokojencev enak v
t vseh poklicnih skupinah od 2. do 10.
2)	Zaradi majhnega števila primerov smo 9. poklicno skupino izločili.
Kot smo že omenili, je znatno višja vrednost starostno-speciflčnih mer umrljivosti kmetov povezana z dejstvom, da kmetje ostajajo aktivni praktično do smrti, med tem ko v drugih poklicnih skupinah določen del oseb prihaja z leti v skupino oseb z lastnimi dohodki (to so predvsem različne vrste upokojencev). Da bi se temu izognili, smo v tabeli 18 prikazali starostno specifične mere umrljivosti za kmete in za nekmete (vsi aktivni iz poklicnih skupin 2 do 10 in vse osebe z lastnimi dohodki). Tako dobljeni rezultati pokažejo, da je umrljivost kmetov dejansko višja od nekmetov, vendar razlika ni tako velika kot v tabeli 17. Predvsem velja poudariti, da je umrljivost kmetov v starostnem razredu 25-40 let enkrat večja od nekmetov, da pa so razlike med kmeticami in nekmetlcami manjše in zelo različne glede na starostni razred.
Analiza umrljivosti po poklicnih skupinah bi veliko pridobila, če bi lahko istočasno upoštevali tudi vzroke smrti. Nekatere tuje raziskave namreč kažejo, da so vzroki smrti nižjih socialnih razredov v veliki meri pogojeni z alkoholom3 . Za tovrstno analizo pri nas žal še nimamo ustreznih podatkov. Za predvidevanje razvoja umrljivosti v prihodnje bi bilo pomembno vedeti, ali se bodo razlike v intenzivnosti umiranja med	posameznimi sloji povečevale, ostale
nespremenjene ali pa se bodo zmanjševale. Izenačevanja bi sl želeli, vendar na podlagi dosedanje analize ni realnih možnosti da bi to dosegli, če se za to ne bomo potrudili. Gospodarska recesija sama po osebi gotovo ne bo pozitivno vplivala na izenačevanje razlik, prej nasprotno. Ker pa predvidevamo, da bodo 32 33
TABELA 18. Starostno specifične mere umrljivosti kmeJ tov in nekmetov po spolu 1981
Starost	Kmetje		Nekmetje	
	moški	ženske	moški	ženske
15 - 24 let 25 - 34 35 - 44 45 - 54 let	2,44 0,75 2,58 0,54 4^08 0,47 2,22 0,87 8,01 2,31 4,25 1,68 11,62 2,34 10,83 4,59			
te spremembe vendarle počasne, jih zaenkrat nismo posebej vgradili v projekcijo umrljivosti prebivalstva SR Slovenije.
3.3.	BODOČI RAZVOJ UMRLJIVOSTI V SR SLOVENIJI
Za bodoči razvoj umrljivosti v SRS sta bistveni dve vprašanji:
-	ali se bo srednje trajanje življenja podaljševalo in kako hitro,
-	ali lahko pričakujemo, da se bodo razlike med umrljivostjo moških in žensk manjšale ali večale.
TABELA 19. Pro|ekclje srednjega trajanja življenja ob rojstvu za leto 2006	.
Hipoteze	Moški	Ženske	Razlika
Model OZN	70,97	77,78	6,81
Linearni trend 1961/1963 - 1981/1982	70,70	80,60	9,90
Linearni trend 1973/1974 - 1981/1982	68,60	79,30	10,70
3,3.1.	Srednje trajanje življenja
Hitrost podaljševanja srednjega trajanja življenja je v tesni zvezi z že doseženimi vrednostmi; podaljševanje je počasnejše, kadar je srednje trajanje življenja že sorazmerno dolgo. Tako so strokovnjaki OZN izdelali model, v katerem so predvideli, kolikšno bo letno podaljšanje srednjega trajanja življenja glede na že dosežene vrednosti*51 . Za moške, katerih srednje trajanje življenja je med 67,5 in 70,0 leta, se bo podaljšalo v povprečju za 0,15 leta in za 0,09, če v izhodiščnem letu projekcije živijo v povprečju med 70,0 in 72,5 leta. Ženskam predvidevajo, da bodo letno pridobile 0,14 leta, če je njihovo srednje trajanje življenja med 75,0 in 77,5 leta In 0,09 leta, če vrednost ec preide 77,5 leta. Na podlagi tega modela bi se srednje trajanje življenja do leta 2006 v Sloveniji podaljšalo moškim za 3,45 leta, ženskam pa za 2,72
32)	R. Pressat: Dčmographie sociale, Paris 1971
M.H. Bouvier-Cole: Mortality et activite professionnelle chez les femmes. Population 1983 no 1, Paris 1983
33)	United nations population projections: Problems and solutions, Budapest, march 1980.
leta. Razlika med umrljivostjo moških in žensk bi se tako nekoliko zmanjšala, in sicer zaradi relativno (za naše razmere) hitrega podaljševanja srednjega trajanja življenja moških.
Precej drugačen rezultat dobimo, če predpostavimo, da se bo srednje trajanje življenja ob rojstvu v naslednjih 20 letih spreminjalo z enako intenzivnostjo kot med leti 1962-1963 in 1981-1982:	vrednosti so
znatno višje za ženske (podaljšanje za 5,58 leta), za moške pa dobimo praktično enak rezultat kot po modelu OZN. Če pa nam kot osnova za Izračun linearnega trenda služi le novejše (krajše) obdobje, od 1973-1974 do 1981-1982, so vrednosti srednjega trajanja življenja ob rojstvu v letu 2005 znatno nižje (68,60' za moške in 79,3 za ženske) saj je zviševanje eo v tem obdobju počasno. Clede na gibanje srednjega trajanja življenja v Sloveniji po letu 1982 menimo, da je verjetnejša zadnja varianta341	. Po tej zadnji
varianti bi se srednje trajanje življenja ob rojstvu podaljševalo letno povprečno za 0,04 leta za moške in za 0,17 za ženske. S tem bi se razlika med e0 za moške in e0 za ženske povečala za tretjino. Povečal pa bi se tudi naš zaostanek za razvitimi evropskimi državami. Če naj bi zaostanek ostal vsaj enak, kot je bil na začetku 80. let, bi morala biti vrednost srednjega, trajanja življenja moških ob rojstvu v letu 2005 okrog 73 let.
3.3.2.	Umrljivost po starosti
Za predvidevanje bodoče umrljivosti po starosti in spolu sta nam na voljo dva načina:
1)	uporaba modelnih tablic umrljivosti
2)	predvidevanje vrednosti starostno specifičnih mer umrljivosti po spolu
1)	Iz literature je poznanih več vrst modelnih tablic umrljivosti (OZN, Cole-Demeny, Ledermann, le Bras). V računalniški program OZN, ki smo ga uporabljali za izračun projekcije, so vgrajene Cole - Demenyjeve modelne tablice in tablice OZN. Cole in Demeny sta modelne tablice izdelala leta 1966 na podlagi 198 regionalnih tablic umrljivosti, od tega jih je bilo 176 Iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi tega v teh tablicah prevladujejo izkušnje zahodne civilizacije. Modelne tablice so razdeljene na 4 skupine: Vzhodni, Severni, Južni in Zahodni model. Ustrezno skupino modelnih tablic izberemo glede na predvideno vrednost srednjega trajanja življenja ob rojstvu, ali pa s kombinacijo e0 in e, za posamezni spol361 . Primerjava teh tablic z dejanskimi tablicami umrljivosti za prebivalce SRS je pokazala, da se umrljivosti v Sloveniji najbolje prilagaja Zahodni model. Razlike med verjetnostmi preživetja (P,.)361 Zahodnega modela in P za SRS so za ženske do starostne skupine 70-74xlet minimalne, za moške pa so razlike velike, zlasti za umrljivost dojenčkov in v starostih nad 55 let. Zaradi tega smo se odločili, da za moške ne bomo uporabljali modelnih tablic umrljivosti.
2)	Hipotezo o umrljivosti po starosti in spolu smo oblikovali na podlagi analize dosedanjega razvoja v SRS .in razvoja v drugih evropskih državah. Predvideli smo vrednosti koeficientov umrljivosti za petletne starostne skupine za leto 2005, za vmesna leta pa smo vrednosti linearno interpolirali (za linearno interpolacijo smo se odločili zato, ker nismo imeli dovolj tehtnih elementov za Izbiro kake druge funkcije). 34 35 36
3.3.2.1.	Umrljivost žensk:
-	V analizi umrljivosti po starosti in spolu smo
ugotovili, da starostno-specifične mere za ženske v SRS v letih 1982-1985 ustrezajo vrednostim mer ženskega prebivalstva Švedske pred dvajsetimi leti. Zaradi	tega smo prvo hipotezo o umrljivosti v
naslednjih 20 letih oblikovali tako, da	smo
predvideli razvoj, kakršnega je doživela Švedska v zadnjih 20 letih. To pomeni, da smo predvideli hitrejše zniževanje umrljivosti, kot smo jo opazovali v Sloveniji zadnjih 20 let. Izjema je umrljivost dojenčkov, za katero je predvideno 30-odstotno zniževanje, znatno počasnejše od dosedanjega. Umrljivost v 1. letu življenja se namreč lahko sorazmerno hitro znižuje, dokler prevladujejo zunanji vzroki smrti (nesreče, nalezljive bolezni itd.). Ko pa zaradi znižanja le-teh prevladajo notranji vzroki smrti (dednost, nosečnost), je zniževanje umrljivosti dojenčkov znatno težje in počasnejše.
Po tej hipotezi bi se umrljivost relativno najbolj znižala mladini do 14 let (povprečno za približno 50%) in starejšim od 35 let (30-40%). Za starostno skupino 20-29 let nismo predvideli bistvenega znižanja umrljivosti, ker smo mnenja, da ni mogoče pričakovati večjega znižanja umrljivosti zaradi nesreč, ki so v tej starosti poglavitni vzrok smrti.
Opisano hipotezo smo imenovali hipotezo nizke umrljivosti. Po njej bo srednje trajanje življenja žensk ob rojstvu v letu 2005 79,19 leta, kar ustreza vrednosti, dobljeni z ekstrapolacijo linearnega trenda za obdobje od 1973-74 do 1981-82.
-	Drugo varianto bodoče umrljivosti žensk smo poimenovali varianta tendenčne umrljivosti. Ta varianta je manj optimistična, ker smo jo zasnovali predvsem na osnovi tendenc v 70. in začetku 80. let (umrljivosti dojenčkov iz že omenjenih razlogov nismo znižali sorazmerno z zniževanjem v referenčnem obdobju). Razlika med varianto nizke in tendenčne umrljivosti se pokaže predvsem v starosti nad 35 let. Srednje trajanje življenja ob rojstvu v letu 2005 je po tej varianti krajše za 1,29 leta; e0 je 77,90 leta kar se ujema s predvidevanji OZN, da se bo srednje trajanje življenja ob rojstvu podaljševalo povprečno letno za 0,14 leta, če je izhodiščna vrednost med 75,0 in 77,5 leta.
-	Poleg variante nizke in tendenčne umrljivosti smo uporabili tudi Zahodni model, In sicer za vrednost srednjega trajanja življenja ob rojstvu 77,90 leta v letu 2005.
3.3.2.2.	Umrljivost moških
Za bodočo umrljivost moških smo predvideli tri
variante: nizko, tendenčno in konstantno.
-	Varianta nizke umrljivosti Je glede na dosedanji
razvoj zelo optimistična. Zasnovali smo jo podobno kot za ženske, s pomočjo primerjave z drugimi evropskimi državami. Taka primerjava je za moške veliko težja kot za ženske, saj so zelo redke države, ki bi	imele tako visoke koeficiente
umrljivosti za moške, starejše od 20 let, ob istočasno sorazmerno nizki umrljivosti dojenčkov. Umrljivosti moških po starosti v SRS v letih 1983-1985 se najbolj približajo koeficienti umrljivosti moških na Finskem sredi 70. let (1976). V osmih
34)	SkrajSane približne tablice umrljivosti SR Slovenije 1983/1984, 1984/1985, 1985/1986, 1986/1987, Ljubljana 1988 interno gradivo RZS.
35)	Podrobnosti o modelnih tablicah glej v: Mannual X,Indirect Techniques for Demographic Estimation, UN, New York 1983
36)	P^ imenuje prof. Breznik “stopa doživljenja", prof. Vogelnik pa "koeficient doživetja".
letih se je umrljivost moškega prebivalstva Finske tako znižala, da se je vrednost e0 povečala od 67,8 leta (1975) na 70,2 leta (1983), vendar so vrednosti koeficientov umrljivosti v "srednjih" letih še vedno zelo visoke v primerjavi z razvitimi evropskimi državami. Clede na dosedanje počasno zniževanje umrljivosti moških v Sloveniji smo menili da bi znižanje moške umrljivosti na raven Finske iz srede 80. let pomenilo velik napredek. Vrednosti starostno-specifičnih mer umrljivosti bi se relativno najbolj znižale otrokom (20—30%) in starim od 20-89 let (20-30%). Takšna hipoteza se po našem mnenju lahko uresniči le, če bi uspeli znatno znižati umrljivost zaradi nesreč.
Srednje trajanje življenja ob rojstvu bi po tej varianti znašalo leta 2005 70,17 leta. To pomeni povprečno letno podaljšanje za 0,27 leta. Vrednost 70,17 je najbližja vrednosti,	dobljeni z
ekstrapolacijo linearnega trenda,	iz obdobja
1961-81, ki znaša 70,70 leta.
\
Vdrugl varianti (varianta tendenčne umrljivosti) smo
8. SELIVNOST
8*1. SELITVENI TOKOVI
V celotnem porastu prebivalstva Slovenije je selitvena komponenta zelo pomembna. V obdobju 1961-1971 je selitveni porast predstavljal 16% vsega porasta, v drugi polovici 70. let že 38%, nato je nekoliko upadel, a od leta 1982 dalje še vedno predstavlja nad 30% (36% leta 1986,	39% leta 1987) skupnega porasta
prebivalstva SRS v enem letu.
Slovenija je postala priselltveno območje po II. svetovni vojni in to skoraj izključno za prebivalce Iz drugih jugoslovanskih republik. Le-ti predstavljajo 96,97% priseljenih v SR Slovenijo v enem letu. Priseljeni po drugi svetovni vojni, ki so bili ob popisu 1981 še vedno stalni prebivalci SR Slovenije, so predstavljali 5,2% stalnih prebivalcev SR Slovenije.
Številno priseljenih in odseljenih se je z leti zelo spreminjalo, vendar je bil selitveni prirast od leta 1957 stalno pozitiven. Največji selitveni prirast smo v Sloveniji zabeležili v obdobju 1975-1979, ko je bila njegova povprečna vrednost 7682 (ko se je povprečno letno v SR Slovenijo priselilo 7682 oseb več, kot se jih je odselilo). Linije na sliki 13 nas navajajo na misel, da	obstoja	povezanost med	priselitvami in
ekonomskimi gibanji. Vendar stopnja korelacije med migracijskim	saldom in investicijami	v osnovna
sredstva v gospodarstvo v SR Sloveniji v stalnih cenah za	obdobje	1961-1985	ni značilna vrednost
korelacijskega koeficienta je 0,70. Nekoliko večja je za priselitve,	manjša	za odselitve.	Izgleda, da je
priseljevanje pod večjim vplivom ekonomskih gibanj kot odseljevanje. To kažejo tudi podatki o gibanju deleža novozaposienih iz drugih delov Jugoslavije v celotnem številu novozaposienih v SR Sloveniji v enem letu. Odstotek se giblje	med 20 in	30.	Večji je v letih
gospodarske prosperitete in manjši v letih recesije. Ta večja povezanost priseljevanja z ekonomskimi gibanji je povezana z monopolnim razpolaganjem z delovnim mestom, zaradi česar ekonomska recesija, vsaj do sedaj, ni bistveno vplivala na zmanjševanje števila delovnih mest in s tem na odseljevanje, temveč le na počasnejše odpiranje novih delovnih mest In s tem na manjše število priseljenih.
Opozarjamo, da statistika upošteva samo stalne prebivalce. To pomeni, da je priselitev evidentirana takrat, ko so Izpolnjeni pogoji za prijavo stalnega
upoštevali predvsem tendence gibanja koeficientov umrljivosti po starosti v 70. In začetku 80. let. Tega načela pa nismo upoštevali pri predvidevanju umrljivosti dojenčkov (iz enakih razlogov kot za ženske) in starejših od 89 let. Pri slednjih namreč proti koncu sedemdesetih in v začetku 80. let opažamo močan	dvig koeficientov umrljivosti.
Vendar menimo, da je to le začasen dvig in da se bo umrljivost v naslednjih letih vendarle spet počasi zniževala. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo le	stagnacijo ali celo upadanje
srednjega trajanja življenja moških.
Po tej varianti bo srednje trajanje življenja moških ob rojstvu leta 2005. 69,21 leta, kar je le eno leto manj kot po varianti nizke umrljivosti.
- Tretja varianta je pesimistična. Ne predvideva podaljšanja srednjega trajanja življenja ob rojstvu v primerjavi z leti 1981-1982 ali 1988-1985, pač pa le nekaj sprememb v okviru posameznih starostnih skupin.
prebivališča. To pomeni, da prihod v Slovenijo in prijava stalnega prebivališča pogosto nista časovno usklajena. Ce priseljenec, tudi če ima stalno zaposlitev, ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega prebivališča (to je odjava prejšnjega „stalnega prebivališča, urejeno stanovanjsko vprašanje371), se prijavi začasno. Teh prijav pa statistika ne spremlja. Zaradi tega podatek o številu priseljenih v SR Slovenijo v enem letu ne odraža stvarnega priliva v republiko, temveč število prijav stalnih prebivališč.
SLIKA 12. Splošne mere naravnega, selitvenega in skupnega prirasta prebivalstva SR Slovenije, 1960-1987
•elitvenl prirast
— naravni prirast na — skupni prirast na 1000 prebivalcev	1000 prebivalcev
Za del priseljenih, za tiste, ki se v SR Sloveniji zaposlijo,	zbira podatke	Zveza	skupnosti	za
zaposlovanje (letni priliv v zaposlitev iz drugih republik SR Slovenije). Podatki statistike in Zveze skupnosti	za zaposlovanje	se za določen	del
priseljencev prekrivajo, nikakor pa se ne dopolnjujejo.
Odselltvenl tokovi, ki se končujejo v Sloveniji, se počasi preusmerjajo. V 60. letih so bili najštevilnejši priseljenci iz Hrvaške, na drugem mestu pa priseljenci iz Bosne in Hercegovine. Delež le-teh se je z leti povečeval in tako v zadnjih letih predstavljajo že več kot polovico vseh priseljenih (Tabela št. 20).
37)	Samski domovi, barake in vikendi se ne štejejo med objekte stalnega prebivanja.
SLIKA 13. Priselitve v SR Slovenijo in odselitve iz SR Slovenije 1960-1987
Število
14000
12000
10000
8000
6000
2000
— priselitve	— prleelltve	odselitve	-- odselitve
Iz drugih	Iz tujine	v druge	v tujino
republik	republike
SFRJ	SFRJ
Določeno Število priseljencev se po nekaj letih vrne. Kolikšen je ta odliv, lahko le ocenimo. Od priseljenih v, obdobju 1961-1971 , jih je leta 1981 živela v SR Sloveniji le še polovica. Najnižja intenzivnost vračanja je za priseljene Iz Vojvodine In Hrvaške, torej iz območij, ki sta kulturno In gospodarsko najbližji Sloveniji in zaradi tega priseljenci verjetno nimajo večjih težav s prilagajanjem novemu okolju'381 .
V zvezi	s priseljevanjem iz	Hrvaške moramo
upoštevati, da se v medrepubliške selitve vštejejo tudi lokalne (medobčinske). Če bi jih izločili, bi bil delež priseljenih Iz Hrvaške manjši. Kolikšen je ta delež, ne vemo, ker podatki niso ustrezno urejeni.
4.2.	STRUKTURE SELIVCEV
Clavna	vira podatkov o	selitvah	sta popisi
prebivalstva in tekoča selitvena statistika.
Selitveno statistiko je Slovenija uvedla leta 1953, prvi uporabni podatki pa se nanašajo na leto 1957. Prvih dvajset let spremljanja	selitev so bili podatki
maloštevilni. Poznali smo le število priseljenih in odseljenih za različne teritorialne enote. Šele za leto 1977 imamo podatke o zakonskem stanu, spolu, starosti In šolski Izobrazbi priseljenih ter vzroku priselitve.
Prvič smo podatke o strukturi priseljenih In odseljenih dobili za leto 1977, drugič pa za obdobje 1982-1986. S tem sta nam omogočeni analiza sprememb v strukturi v
desetletju 1977-1986 in tendenca razvoja zadnjih pet let. Podatki v celoti še niso bili objavljeni. Nahajajo se v dokumentaciji Zavoda SR Slovenije za statistiko.
4,2.1.	Spol
Med priseljenimi še vedno prevladujejo moški, čeprav je razlika med deležem moških in žensk vedno manjša; leta 1977 je bilo moških 55%, leta 1986 pa še 53% (tabela 21). Med odseljenimi je večji delež moških; v obdobju 1982-1986 se je gibal med 58,5 in 59,3%. Zakaj je več moških med odseljenimi kot priseljenimi, lahko ugibamo, ker nimamo ustreznih raziskav. Možna sta dva razloga: priseljenci ostanejo določeno število let v Sloveniji (kolikšno je povprečno trajanje bivanja, ne vemo, ker bi za to morali izvajati posebno anketo ali pa imeti zelo bogat In ažuren centralni register prebivalstva), nato se vrnejo. Ker je bil pred leti delež moških med priseljenimi večji, je tudi njihov delež med odseljenimi sedaj večji. Seveda je možen tudi sklep, da ženske v večji meri prihajajo z namenom trajnega bivanja kot moški, o čemer lahko sklepamo tudi Iz podatkov o razlogih priselitve. Splošne mere selitvenega prirasta za moške in ženske prikazuje slika 14.
SLIKA 14. Splošne mere medrepubliškega selitvenega x	prirasta po spolu, 1967-1986
67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86
— molki — ženske
TABELA 21. Koeficienti maskulinitete priseljenih iz drugih delov Jugoslavije v SRS in odseljenih iz SRS v druge dele Jugoslavije
	Priseljeni	Odseljeni
1977	122,9	
1982	116,8	140,9
1983	116,1	145,7
1984	118,4	141,0
1985	107,2	140,8
1986	111,2	143,7
TABELA 20. Doseljevanje v SR Slovenijo iz drugih republik SFR Jugoslavije, 1975-1986
	1975	1976	1977	1978	1979	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986
SKUPAJ.	10392	11430	12035	12076		13314	11988	10310	9452	8972	8602	8803
SR Bosna in Hercegovina	3463	4266	5047	5036		5581	5036	5091	4754	4566	4488	4746
SR Črna gora	208	229	248	250		289	219	201	213	231	265	255
SR Hrvaška	3532	3652	3434	3537		3364	3008	2695	2336	2142	2055	1992
SR Makedonija	287	286	357	332	• • •	363	340	305	317	302	347	330
Območje SR Srbije												
brez območij SAP	2031	2185	1987	1816		2710	2381	1183	1057	1003	898	856
SAP Vojvodina	558	545	549	487		556	482	400	343	297	242	261
SAP Kosovo	313	267	413	482		443	465	424	428	429	307	350
Neznano	-	-	-	136		8	57	11	*1	2	-	13
38) Pogostnost vračanja smo ocenili na podlagi podatkov popisa prebivalstva. Pri tem smo zanemarili umrljivost in ponovne selitve, ker smo predpostavili, da sta oba pojava približno enako pogosta za vse priseljence, ne glede na to iz katere republike ali pokrajine so prišli.
4.2.2.	Starost
Starostna struktura selivcev je, razen v izjemnih okoliščinah (vojne, prisilne selitve itd.), povsod zelo podobna. Selijo se večinoma mladi.
Priseljeni v Slovenijo v obdobju 1982-1986 so bili v povprečju stari 23,4 leta (povprečna starost stalnih prebivalcev Slovenije je bila v tem času okrog 34 let). V starostno skupino 15-29 let smo lahko uvrstili 66% priseljenih, v starostno skupino 0-29 let pa kar 82%. Modalna starostna skupina v vseh opazovanih letih je 20-24 let, vendar se v obdobju 1982-1986 njen delež zmanjšuje (33,4% leta 1982 in 30,1% leta 1986), in sicer na račun povečanja deleža starostnih skupin 30-34 in 35-39 let. Razloge za to lahko iščemo tako v povezavi z odgovori o vzroku priselitve, (večajo se deleži selitev zaradi sklenjene zakonske zveze in izboljšanja stanovanja - daljša čakalna doba), zakonskem stanu (delež ločenih se med priseljenimi povečuje) kot tudi v višji šolski izobrazbi. Starostna struktura priseljenih se nekoliko razlikuje za moške in ženske. Ženske so nekoliko mlajše. Modalni starostni razred je sicer isti (20-24 let) za oba spola, toda v višjih starostnih skupinah je delež moških višji. Za priseljene v Slovenijo je značilno, da se v starosti 0-54 let, z izjemo starostne skupine 15-19 let, priseli več moških kot žensk, od 55. leta starosti dalje pa prevladujejo ženske (tabela št. 22).
TABELA 22. Koeficienti maskuiinitete po starosti za priseljene v SRS iz drugih	delov
Jugoslavije, povprečje 1982-1986
Starost	Koeficient maskuiinitete	Starost	Koeficient maskuiinitete
0- 9 leta	109,7	95-99 let	150,0
5- 9	103,6	50-59	106,8
10-19	102,0	55-59	81,5
15-19	93,7	60-69	66,7
20-29	115,7	65-69	59,2
25-29	192,3	70-79	50,0
30-39	212,6	75-79	95,0
35-39	185,6	80-89	33,3
90-99 let	176,7	85 let in več	90,0	
TABELA 23. Priseljeni, odseljeni in selitveni prirast po starosti in spolu, povprečje 1982-1986
Starost	Prise- ljeni	Odse- Ijenl	Selitveni prirast		
			skupaj	moški ■	ženske
Skupaj	9 228	5239	3 994	1842	2152
0-9 leta	831	435	396	198	198
5-9	952	268	184	100	84
10 - 19	208	108	100	52	48
15 - 19	1 362	455	907	255	651
20 - 29	2 977	1,241	1 736	938	798
25 - 29	1 742	1 126	616	405	211
30 - 39	697	688	9	-9	18
35 - 39	298	334	-36	-54	19
90 - 99	166	181	-15	-30	15
95 - 99	120	127	-7	-21	14
50 - 59	91	93	-2	-16	13
55 - 59	97	73	24	5	19
60 - 69	65	42	23	3	20
65 - 69	37	21	16	4	12
70 - 79	35	19	16	4	12
75 - 79	28	13	15	4	11
80 - 85	16	7	9	2	7
85 let in več	6	3	3	2	2
Tisti, ki odhajajo iz Slovenije, so v povprečju za skoraj tri leta starejši (povprečna starost 26,0 let) od priseljencev in tudi njihova starostna struktura je drugačna: modalni razred je širši, od 20-29 let in ne tako izrazit kot pri priselitvah (tabela 23). Slaba polovica odseljenih (45% v obdobju 1982-86) je starih 20-29 let. Delež te starostne skupine se znižuje na
račun starejših starostnih skupin, zlasti tiste od 30-39 let. Ta tendenca je še posebej izrazita za moške. Zviševanje deleža višjih starostnih skupin med odseljenci povezujemo z enakim procesom kot med priseljenci. Ob predpostavki, da je povprečna doba bivanja v Sloveniji v opazovanih letih ostala enaka, bi bila višja starost odseljencev posledica višje starosti priseljencev, vendar pa iz tabele 24 razberemo, da se je povprečna starost priseljenih v leta 1982-1986 povečala za približno eno leto (1,1 za moške in 0,7 za ženske), povprečna starost odseljenih za moške za skoraj 3 leta, za ženske pa le za eno leto. Iz tega lahko sklepamo, da se je povprečna doba bivanja v Sloveniji podaljšala zlasti za moške.
TABELA 24. Povprečna starost priseljenih v SRS In odseljenih iz SRS po spolu
	Priseljeni		Odseljeni	
Leto				
	moški	ženske ,	moški	ženske
				
1982	23,2	22,1	26,2	23,5
1986	24,3	22,8	29,1	25,5
»1982-1986,vsi	23	,4	26	.0
SLIKA 15. Struktura priseljenih v SR Slovenijo in odseljenih iz SR Slovenije po starosti in spolu, povprečje 1982-86
(skupno število priseljenih ■* 1000)
starost
ženske
80-84
75-79
70-74
65-69
60-64
55-59
50-54
45-49
40-44
35-39
30-34
25-29
20-24
15-19
10-14
5-9
0-4
moški
150	100
Sliko 15 A. Odseljeni
(skupno število odseljenih = 1000)
moški
200	150	100
starost BO—84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4
ženske

I
0	50	100
150	200
Celotni selitveni prirast je bil v obdobju 1982-1986 pozitiven. Če pa ga razčlenimo po starosti, vidimo, da je izrazito pozitiven le v starostni skupini 0-29 let (99% celotnega selitvenega prirasta) v starostni skupini 35-59 let je negativen, v starejših starostih
pa spet rahlo pozitiven. Negativen selitveni prirast v starosti 35-5*1 let je posledica presežka odseljevanja nad priseljevanjem moških:	za ženske je selitveni
prirast v vseh starostnih skupinah pozitiven.
Na osnovi podatkov ni mogoče ugotoviti ali se priseljenci po določenem številu let vračajo ali pa se Slovenci v tej starosti odseljujejo Iz SR Slovenije. Morali bi poznati vsaj distribucijo odseljenih po vzroku odselitve, starosti in narodnosti.
Starostna struktura priseljenih je izrazito mlada (slika 14), zato se njen vpliv pozna zlasti pri mlajših starostnih skupinah, (specifična mera selitvenega prirasta je v letih 1982-1986 presegla 11%o), nad 35. letom starosti pa je zanemarljiv.
9.2,3.	Zakonski stan
Proučevanje selitev po zakonskem stanu je pomembno zlasti s sociološkega In psihološkega vidika. Razlogi za odselitev niso samo ekonomski temveč tudi osebni, zlasti pomembne so družinska razmerja. Podatek o formalnem zakonskem stanu sicer ne more odgovoriti na vprašanje o vzroku selitve, lahko pa opozori na nekatere probleme.
Struktura priseljenih v SR Slovenijo je naslednja: največ je poročenih, sledijo samski, otroci (samski do 15 let), razvezani in ovdoveli. Moški prevladujejo med sgmskimi in poročenimi, ženske pa med ovdovelimi in razvezanimi. Delež razvezanih priseljencev se iz leta v leto veča, ker se v republikah, odseljevanja povečuje delež razvezanih, zlasti žensk . V letih 1982-1986 se veča tudi delež otrok, zmanjšuje pa delež samskih, starejših od 15 let.
Podobno zaporedje pogostosti posameznega zakonskega stanu kot med priseljenci je tudi v celotni populaciji, zato nam sama struktura priseljenih po zakonskem stanu ne pove veliko. Da bi ugotovili, katere kategorije (glede na zakonski stan) se pogosteje odseljujejo, da bi se priselile v SR Slovenijo, smo izračunali specifične mere pogostosti, in sicer tako, da smo število priseljenih v letu 1982 za vsak zakonski stan primerjali s številom prebivalcev istega zakonskega stanu v Bosni in Hercegovini ob popisu leta 1981. Ker prihaja v Slovenijo le polovica priseljenih Iz Bosne In Hercegovine in ker ne vemo, ali je struktura priseljencev po zakonskem stanu iz različnih republik enaka, nam dobljeni rezultati ne morejo služiti kot pokazatelj absolutne pogostosti, temveč le kot pokazatelj razmerja v pogostosti med posameznimi oblikami zakonskega stanu. Najpogosteje se v Slovenijo odselijo razvezani moški, sledijo samski
nad 15 let obeh spolov in nato razvezane ženske. Približno polovico manjša od samskih je pogostost priselitve poročenih in zelo majhna za ovdovele obeh spolov. Torej je pogostost odselitve približno enaka za oba spola, razen pri razvezanih, ko je pogostost odselitve razvezanega moža dvakrat večja od razvezane žene, čeprav je delež razvezanih žensk v republikah odseljevanja najmanj dvakrat večji od deleža moških. Praksa dodeljevanja otrok razvezanih staršev materi verjetno v veliki meri pojasnjuje tolikšno razliko.
Sestava odseljenih iz Slovenije po zakonskem stanu se razlikuje od sestave priseljenih. Tako je koeficient maskulinltete med odseljenimi samskimi nad 15 let višji kot pri priseljenih, za ovdovele in razvezane pa je položaj obraten: med priseljenimi ovdovelimi in zlasti razvezanimi prevladujejo ženske v znatno večji meri kot med odseljenimi. To si lahko razlagamo z drugačno motiviranostjo žensk za selitev.
0 tem, da so vzroki za priselitev v SR Slovenijo različni za moške in ženske, kažejo tudi podatki o vzroku priselitve. Med tistimi, ki so kot vzrok priselitve navedli sklenitev zakonske zveze, je 2/3 žensk. Tudi selitev vzdrževalca je nekoliko pogostejši razlog priselitve med ženskami kot med moškimi, čeprav njihovo absolutno število ni veliko.
Z navedenimi ugotovitvami se skladajo tudi podatki o številu sklenjenih zakonskih zvez v SR Sloveniji v letih 1981-1987 glede na narodnost ženina In narodnost neveste (tabela 26). Neslovenke (upoštevali smo Hrvatice, Črnogorke, Srbkinje, Muslimanke, Albanke In Makedonke) se pogosteje poročajo s Slovenci kot pa Neslovenci s Slovenkami.	Dejstvo, da oseba ni
slovenske narodnosti, seveda še ne pomeni, da je priseljenec, toda ob pomanjkanju podatkov o narodnosti priseljencev ter selivnosti ženinov in nevest smo si pomagali z narodnostjo zaročencev. Zato naša ugotovitev lahko služi le kot opozorilo za morebitne podrobnejše raziskave.
Tako kot na spolno In starostno strukturo, vplivajo priseljenci tudi na strukturo prebivalcev SR Slovenije po zakonskem stanu, če ga merimo z mero selitvenega prirasta za posamezno vrsto zakonskega stanu, ugotovimo, da selitve vplivajo zlasti na povečanje števila neporočenih žensk,	torej	tistih, ki	so
potencialne kandidatke za sklenitev zakonske zveze (samske, ločene in deloma vdove). Če se bo nadaljeval trend iz let 1982-1986, bo starostno spolna struktura prebivalcev Slovenije ob popisu 1991 v mlajših starostnih skupinah bolj uravnotežena, kot je bila leta 1981.
TABELA 25. Struktura prebivalcev SR Slovenije in SR Bosne in Hercegovine po zakonskem stanu leta 1981 in struktura priseljenih in odseljenih iz SR Slovenije po zakonskem stanu	„
			Prebivalci , do 15 let ,				
		Skupaj		(15 let in več)	Poročeni	Ovdoveli	Razvezani
SR Slovenija 1981							
(brez zdomcev)	m	100	28,8	22,6	89,1	1.5	2,0
	ž	100	21 ,8	17,9	86,5	2,6	11,2
Bosna in Hercegovina 1981							
(brez zdomcev)	m	100	29,1	28,5	88,1	1,6	0,7
	ž	100	26,8	17,8	95,0	8,5	1,8
Priseljeni v SR Slovenijo							
0 1982-1986	m	100	16,3	82,5	38,8	0,8	2,0
	ž	100	18,6	38,3	81,8	2,8	3,2
Odseljeni iz SR Slovenije							
0 1982-1986	m	100	13,8	82,8	80,3	0,5	3,0
	ž	100	19,8	31 ,1	83,5	2,3	3,7
39) Znano je, da razvezani moški pogosteje in hitreje sklenejo novo zakonsko zvezo kot ženske, zato je delež razvezanih žena v populaciji običajno večji od deleža razvezanih moških.
TABELA 26. Število sklenjenih zakonskih zvez v SR Sloveniji, po narodnosti ženina in neveste, 1981-1987
Leto	Sklenjene zakonske zveze			
	Slovenec- Slovenka	Slovenec Neslovenka	Neslovenec Slovenka	Neslovenec Neslovenka
1981	10 326	960	389	590
1982	9 993	501	373	508
1983	10 098	962	399	999
1989	9 899	395	329	990
1985	9.197	361	323	385
1986	9,129	379	319	530
1987	8 905	368	302	978
9,2,9.	Vzrok selitve
Preden bomo analizirali vzroke selitev, moramo pregledati klasifikacijo vzrokov selitev, ki jo uporablja statistika. Možni vzroki selitev so: prva zaposlitev, sprememba zaposlitve, sklenitev zakonske zveze, komunalno - urbanistični razlog, izboljšanje stanovanja, selitev vzdrževalca in drugi vzroki. Najpogostejša vzroka sta "drugi vzroki" in "sprememba zaposlitve"; več kot polovica sellvcev se opredeli zanju. Med vsemi odseljenimi in priseljenimi moškimi je "drugi vzrok" sploh najpogostejši (tabela 27), Iz tega sklepamo, da sedanja klasifikacija ni ustrezna. Druga skrajnost je "komunalno-urbanističnl" razlog, na katerega odpade le 0,3% odgovorov. Ta razlog je morda ustrezen za mednaseljske in medobčinske selitve, ne pa tudi za medrepubliške. Na tretjem in četrtem mestu po pogostosti pa je izboljšanje stanovanja in selitev vzdrževalca.
Izboljšanje stanovanja je približno enako pogost razlog za priselitve in za odselitve za moške in za ženske (okrog 19%). Vendar je vsaj za priseljence njegova vrednost dvomljiva. Oseba namreč lahko dobi stalno prebivališče v Sloveniji (se priseli) šele, ko ima urejene stanovanjske razmere. Torej je velika možnost, da vprašani odgovarjajo glede na stanje v času prijave stalnega prebivališča, ne pa v času dejanskega prihoda v Slovenijo.
Tudi razmejitev med posameznimi vzroki je lahko vprašljiva. Tako se sklenitev zakonske zveze in sprememba zaposlitve lahko prepletata, prav tako izboljšanje stanovanja	s prvo zaposlitvijo	ali
spremembo zaposlitve. Selivec pa se mora opredeliti le za en razlog.
Za odseljene taka časovna primerjava ni mogoča, ker ni za leto 1977 podatkov. Analiziramo lahko le petletno obdobje 1982-1986. Spremembe so za odseljene manjše kot za priseljene, vendar tudi med odseljenimi vedno bolj prevladuje razlog "izboljšanje stanovanja". Ali to pomeni, da se priseljenci vračajo v domači kraj, ko si tam zgradijo hišo, lahko le ugibamo. Vsekakor pa je ta ugotovitev lahko osnova za hipotezo, ki bi jo bilo treba preveriti z anketnim raziskovanjem.
V obdobju 1982-1986 se je približno petina vseh priselila zaradi selitve vzdrževalca. To so lahko otroci ali pa nezaposlene ženske oz. gospodinje. Kolikšen je delež nezaposlenih žensk, lahko ocenimo, in sicer tako, da od vzdrževanih odštejemo samske, mlajše od 15 let, posebej moške, posebej ženske. Dobimo število vzdrževanih, starejših od 19 let. Ob predpostavki, da so med moškimi, starejšimi od 19 let pretežno le učenci In študentje, da je koeficient šolanja enak za moške in ženske in dejstvu, da je razmerje med spoloma v letih šolanja nekoliko v korist moških, smo od števila vzdrževanih žensk, starejših od 15 let, odšteli še toliko vzdrževanih žensk kot moških. Razlika, ki ostane predstavlja število žensk-gospodinj, ki so se priselile v SR Slovenijo zaradi "selitve vzdrževalca". Tako smo ocenili, da se je v petih letih v Slovenijo priselilo 726 vzdrževanih žena, kar predstavlja le 9% vseh priseljenih žena v obdobju 1982-86. Leta 1977 so žene-gospodinje na podlagi enakega izračuna predstavljale 17% priseljenih žena. Ta rezultat ponovno kaže na Izredno selektivnost selitev, saj je delež gospodinj med odraslimi ženami v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, pa tudi v Slovenij, ki Ima med vsemi tremi republikami najnižji delež kmečkega prebivalstva, znatno večji kot med odseljenimi.
9.2.5.	Šolska Izobrazba
Empirične raziskave v svetu in pri nas so pokazale, da se šolano prebivalstvo seli pogosteje in na daljše razdalje kot nešolano. S šolanim prebivalstvom označujemo vse prebivalce, ki so končali vsaj srednjo šolo (srednje, višje, visoke), med nešolane pa uvrstimo tiste, ki so končali največ osnovno šolo (brez šolske Izobrazbe, nedokončana osnovna šola, osnovna šola).
Intenzivnost povezave meu preseljevanjem šolanega prebivalstva In razvitostjo področja, na katerem živi to prebivalstvo, je po Rašoviču deloma odvisno od ravni izobrazbe vsega prebivalstva; če .je ta raven nižja, je zveza močnejša in obratno401 . Navedene ugotovitve veljajo tudi za medrepubliške selitve v Sloveniji.
Kljub navedenim pomanjkljivostim nam razpoložljivi podatki le nakazujejo razmerje med posameznimi "predvidenimi" vzroki in njihovo spreminjanje v teku let. Za prispllene lahUn nnHatlrp Ta lota 10R*)_10flk primerjamo z letom 1977. Največje so spremembe glede spremembe zaposlitve in izboljšanja stanovanja. Leta 1977 je bil delež priseljenih zaradi spremembe zaposlitve skoraj trikrat večji od deleža priseljenih zaradi izboljšanja stanovanja, leta 1986 pa je delež zadnjih za 6 točk višji od deleža priseljenih zaradi spremembe zaposlitve.
Primerjava podatkov o šolski izobrazbi med priseljenimi In stalnimi prebivalci Slovenije pokaže,	da je
struktura priseljenih	po šolski izobrazbi	bližja
strukturi v Sloveniji kot v republiki, iz katere izhajajo sellvcl. Razlika med šolsko izobrazbo vsega prebivalstva in šolsko izobrazbo odseljenih je tem večja, čim večja je razlika v razvitosti med republiko odselitve in republiko priselitve. Ker večina priseljencev	izvira iz Hrvaške	in Bosne in
Hercegovine, smo v tabeli prikazali podatke le za ti dve republiki (tabela 28).
TABELA 27. Struktura priseljenih v SR Slovenijo in odseljenih iz SR Slovenije po vzroku selitve,1977,#1982-1986 ^
	Spol	Skupaj	Prva zapos- litev	Sprememba zapos- litve	Sklenitev zakonske zveze	Komunalno urbanis- tični razlog	Izboljšanje stanovanja	Selitev vzdrže- valca	Drugi vzroki
1977 - priseljeni	m	100	7.5	35.3	2.6	0,2	10,9	12,1	31,9
	ž	100	9,5	20,7	7.5	0,1	10,2	19,3	32,7
0 1982-1986 priseljeni	m	100	6,8	27,6	9,1	0,0	20,6	16,8	29,1
	ž	100	8.3	16,9	8,5	0,1	19,5	22,6	29,6
0 1982-1986 odseljeni	m	100	1.5	31,1	1,7	0,6	17,6	15,1	32,9
	ž	100	1 .9	16,7	9,8	0.5	18,5	29,2	28,9
40) M. Rašovidt Migracije Skolovanog stanovništva v Migracije stanovništva Jugoslavije, Institut društvenih nauka, Beograd 1971
TABELA 28. Struktura priseljenih v SR Slovenijo po.
šolski izobrazbi in spolu ter stalnega prebivalstva SR Slovenije, SR Hrvaške in SR Bosne in Hercegovine po šolski izobrazbi in spolu
Priseljeni v SRS Leto	Moški			Ženske		
	vsi	So- lani	nešo- lani	vse	šo- lane	nešo- lane
1977	100	43,2	56,8	100	30,9	69,1
1982	100	50,6	49,4	100	34,7	65,3
1983	100	46,1	53,9	100	33,5	66,5
1984	100	52,0	48,0	100	37,1	62,9
1985	100	53,1	46,9	100	38,3	61,7
1986	100	55,2	44,8	100	36,8	63,2
Popis 1981						
SR Slovenija	100	49,7	50,3	100	32,1	67,9
SR Hrvaška	100	44,2	55,8	100	25,9	74,1
SR Bosna in						
Hercegovina	100	35,1	64,9	100	17,1	82,9
Med priseljenimi se iz leta v leto veča dele? šolanih, tako med moškimi kot med ženskami. Vendar je povečevanje deleža šolanih moških hitrejše od žensk, tako da se razlika med spoloma povečuje. Tak razvoj, povečan delež šolanih priseljencev, je lahko pogojen z zviševanjem šolske izobrazbe v okolju odselitve ali pa tudi z močnejšim povpraševanjem po šolanih delavcih v SR Sloveniji. Po podatkih popisov, ki dajejo sliko za celotno prebivalstvo republik in podatkov Zveze skupnosti za zaposlovanje o strukturi realiziranih potreb po delavcih glede na šolsko izobrazbo lahko sklepamo, da sta pomembna oba dejavnika4,1 . Delež realizacije potreb po delavcih glede na željeno šolsko izobrazbo je tem nižji, čim višja je šolska izobrazba. Vendar iz teh podatkov ni razvidno, koliko je bilo priseljenih in koliko stalnih prebivalcev SR Slovenije v posamezni stopnji šolske izobrazbe.
Vzrok za velike razlike med spoloma moramo iskati predvsem v okolju odseljevanja. Ženske imajo še vedno v povprečju nižjo izobrazbo od moških in tudi koeficienti zaposlenosti so nižji za ženske kot za moške. Ženska ima namreč tem maniSo možnost zaposlitve, čim	manj	je	izobražena421'. S to
ugotovitvijo se skladajo podatki o poklicni sestavi priseljenih:	v letih 1982-86 se je priselilo dobrih
dvakrat več vzdrževanih žensk kot moških. Vzdrževane pa imajo običajno nižjo izobrazbo od aktivnih.
Podrobnejša klasifikacija šolske izobrazbe priseljenih po spolu pokaže bistvene spremembe strukture priseljenih po	šolski	izobrazbi	v desetih letih
(1977-1986). Najpomembnejša sprememba je zniževanje deleža priseljenih brez šolske izobrazbe. To zniževanje je potekalo s približno enako intenzivnostjo za moške kot za ženske. Približno enaka intenzivnost sprememb za moške in ženske opazimo še med priseljenci z višjo In visoko izobrazbo, le da so v tej skupini spremembe zelo majhne. Če ločimo tiste z visoko izobrazbo od tistih z višjo, celo ugotovimo, da narašča le delež tistih z višjo	šolo,	verjetno	zaradi ekspanzije
tovrstnih šol v Jugoslaviji.
Deleža priseljencev s končano osnovno šolo in tistih s srednjo šolo se dvigata, vendar je intenzivnost sprememb bistveno drugačna za moške kot za ženske. Med moškimi se delež tistih s končano osnovno šolo še rahlo dviga, močan pa je porast deleža priseljencev s srednjo šolo in v sklopu teh s končano tehnično ali drugo strokovno šolo. Za ženske je proces drugačen: 41 42 *
močan dvig deleža priseljenih s končano osnovno šolo in počasno dviganje deleža žensk s končano srednjo strokovno šolo. Leta 1986 je skoraj polovica žensk imela končano osnovno šolo, enak delež moških pa (48%) je imel končano srednjo šolo. Lahko rečemo, da je šolska izobrazba priseljenk v povprečju za eno stopnjo (če šolsko izobrazbo razdelimo na 8 stopenj) nižja od priseljencev.
Strukture odseljenih iz Slovenije v druge predele Jugoslavije glede na to, ali so to odselitve priseljencev ali pa so to odselitve Slovencev ali v Sloveniji rojenih iz Slovenije, žal ne poznamo. Predpostavljamo le, da je zadnjih več v obmejnih predelih s Hrvaško, večino pa tvorijo vendar le odselitve priseljencev. V okviru obravnavanja šolske izobrazbe priseljenih in odseljenih bi radi ugotovili, ali bivanje v bolj razvitem okolju vzpodbuja priseljence, da bi si pridobili višjo šolsko izobrazbo. Zal je odgovor na to vprašanje skoraj nemogoč. Prva ovira je nepoznavanje dolžine bivanja v Sloveniji, ki bi nam omogočilo vsaj približno spremljanje kohort. Za grobo oceno sprememb bi si lahko pomagali tudi s primerjanjem strukture šolske izobrazbe priseljenih in odseljenih po posameznih letih. Vendar tudi te metode nismo mogli uporabiti, ker je bilo med odseljenimi v letih 1983-86 od 10-16% takih z neznano šolsko izobrazbo, to je 4-krat več kot med priseljenimi.
4.2.6.	Aktivnost in poklic
Podatki o aktivnosti in poklicu priseljenih In odseljenih so na voljo le za leta 1982-1986. V teh petih letih se struktura priseljencev glede na aktivnost in poklic skoraj ni spreminjala; opažamo le neznatno nihanje od leta do leta. Zato se bo analiza nanašala na povprečje petih let.
Med priseljenimi je 28% neaktivnih. To je znatno manj kot med "domačini". (Po popisu 1981 je imela SR Slovenija 50% neaktivnega prebivalstva). Ta razlika je po našem mnenju povezana z mlajšo starostno strukturo priseljenega prebivalstva, torej z manjšim številom oseb z lastnimi dohodki.
Neaktivno prebivalstvo sestavljata dve skupini: osebe z lastnimi dohodki in vzdrževani. Prav ti so med priseljenimi v veliki večini (77%). Tako med osebami z lastnimi dohodki kot vzdrževanimi prevladujejo ženske. Koeficient maskullnitete je za prve 79 in za druge 59. Večje število žensk med osebami z lastnimi dohodki je povezano s starostno in spolno strukturo priseljenih. Od 55. leta starosti dalje se namreč priseli znatno več žensk kot moških (tabela 22). Večje število žensk med vzdrževanimi povezujemo z dejstvom, da se določeno število odraslih žensk ne aktivira, temveč so gospodinje (glej točko 4.2.4.).
Če od vseh priseljenih izločimo neaktivne (28%) ter "delavce brez poklica in neznano", katerih delež je enak deležu neaktivnih, nam ostane za analizo poklicne sestave le še 1/3 priseljenih. Med njimi je polovica rudarjev. Industrijskih in podobnih delavcev, 18% strokovnjakov in umetnikov, 16% storitvenega osebja; deleži ostalih poklicnih skupin pa so neznatni. Razlike med spoloma so velike. Moški izrazito prevladujejo med rudarji, industrijskimi in podobnimi delavci (4:1), kmetijskimi in podobnimi delavci in osebjem družbenega varstva, ženske pa med storitvenim osebjem. Za moške je značilna večja koncentracija v eno samo poklicno skupino (rudarji, industrijski in podobni delavci), ženske pa so enakomerneje porazdeljene, in sicer v tri poklicne skupine: storitveno osebje; rudarji, industrijski in podobni delavci ter strokovnjaki In umetniki.
41)	Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije: Statistično poročilo za leta 1983-1987.
42)	Družbeni položaj žensk, SR Slovenija med VII. in VIII. kongresom ZKS, Zavod SR Slovenije za statistiko,
Ljubljana 1978
TABELA 29. Struktura priseljenih v SR Slovenijo iz drugih republik SFR Jugoslavije ter odseljenih iz SR Slovenije v druge republike SFR Jugoslavije po poklicnih skupinah in spolu	^
	Spol	Skupaj	Kmet. in podob. delav- ci	Rudarji industrijski in pod. del.	T rgov-sko osebje	Sto- ritve- no osebje	Osebje druž- benega vars- tva	Jprav-ni ad-mini-str.in podob, delavci	Vodil- no osebje	Stro- kov- njaki in umet- niki	Ostali pokli- ci	Osebe z last- nimi dohod- ki	Vzdr- ževane osebe	Delav- ci brez poklica in neznano
Priseljeni 8 1982-1986	m	100	1,0	34,6	1,4	3,8	4,0	1.5	0,1	6,9	0,1	1.7	18,3	26,6
	ž	100	0,4	8,0	1,7	10,2	0,0	2,0	0,0	8,7	0,1	2,5	35,3	31,1
Odseljeni 8 1982-1986	m	100	1 ,4	34,5	1,2	2,9	4,8	1,2	0,1	5,6	0,2	2,0	18,4	27,7
	ž	100	0,5	6,8	2,8	7J	0,0	3,9	0,0	9,4		2,8	37,9	28,4
Zelo podobna kot priseljenih je tudi struktura odseljenih. Večje razlike se pokažejo šele, ko poklicne skupine ločimo po spolu. Vendar glede na to, da sta populaciji priseljenih in odseljenih različni, menimo, da na podlagi majhnih razlik v strukturi (tabela 29) ni mogoče dajati kakršnih koli zaključkov glede morebitne poklicne mobilnosti priseljencev v času bivanja v SR Sloveniji oz. glede različne intenzivnosti vračanja glede na poklic. Ti podatki so lahko le vzpodbuda za nadaljnje raziskovanje. Prvi korak pri tem bi bilo tabeliranje podatkov o poklicu priseljenih in odseljenih po starosti in spolu.
Primerjava poklicne strukture selivcev s poklicno strukturo na področju odseljevanja in v republiki priseljevanja bi nam lahko veliko povedala o selektivnosti selitev, pa tudi o gospodarski situaciji, posebno, če bi te podatke lahko povezali še s tistimi o strukturi nezaposlenih. Vendar so podatki o poklicu priseljenih In odseljenih žal preslabi (za tretjino selivcev poklica ne poznamo), da bi opravičevali tovrstno primerjavo.
družin, podobno, kot se dogaja z našimi zdomci v Evropi.
Model starostno-spolne strukture selitvenega prirasta smo izdelali na osnovi povprečja let 1982-1986.
Za bodoči razvoj selivnosti prek slovensko-hrvaške meje smo predvideli eno samo hipotezo, čeprav je priseljevanje zelo pomembna komponenta tako rasti prebivalstva Slovenije kot tudi spreminjanja njegovih struktur (starostne, spolne, narodnostne, ekonomske in drugih). Razlog za tako odločitev je predvsem pomanjkanje ustreznih podatkov (v primerjavi z rodnostjo In umrljivostjo so Izredno skopi) ter dejstva, da različne spremembe v družbi, ki jih je zelo težko predvideti, veliko hitreje vplivajo na selitve kot pa na rodnost in umrljivost. Zaradi tega je hipoteza o selitvah veliko manj verjetna kot hipotezi o bodočem razvoju rodnosti in umrljivosti. Ker bo prav hipoteza o selitvah gotovo prva, ki jo bo potrebno revidirati, menimo, da bi bila projekcija selitev v več variantah nesmiselna.
4.3.	BODOČI RAZVOJ SELIVNOSTI
Dosedanje priseljevanje v SR Slovenijo in deloma tudi odseljevanje je bilo različno intenzivno, vendar le deloma povezano z gospodarskimi gibanji. Zaradi nejasnosti bodočih gospodarskih gibanj in tudi drugih faktorjev, ki pogojujejo prostorsko	gibljivost
prebivalstva, smo hipotezo o selitvah v prihodnjih 20. letih zasnovali na predpostavki, da bo Slovenija ostala priselitveno območje, ne glede na uspeh ali neuspeh gospodarske reforme. Predvideli smo,	da bodo
priselitve presegle odselitve na 4000 oseh letno. Splošna mera selitvenega prirasta bi se tako gibala okrog 2%. Upoštevajoč smeri, ki jih nakazujejo podatki za leto 1977 in obdobje 1982-1986, smo predvideli, da se bo doseljevalo nekoliko več žensk kot moških (54%, 46%). Po nekaterih znakih (povečan delež žensk, tudi tistih, ki iščejo prvo zaposlitev; povečan delež priseljenih otrok v obdobju 1982-1986 v primerjavi z letom 1977 in to kljub padajoči rodnosti v vsej Jugoslaviji) namreč lahko sklepamo, da se priseljevanje delavcev počasi spreminja v priseljevanje
TABELA 30. Model/Starostno-specifične strukture selitvenega prirasta SR Slovenije za obdobje 1982-1986
Starost	Moški	Ženske
0-4 leta	108	92
5-9	54	39
10 - 14	28	23
15 - 19	139	303
20 - 24	509	371
25 - 29	220	98
30 - 34	-5	8
35 - 39	-30	9
40 - 44	-16	7
45 - 49	-12	7
50 - 54	-9	6
55 - 59	3	9
60 - 64	1	9
65 - 69	2	6
70 - 74	2	6
75 - 79	2	5
80 let	2	5
5. IZBIRA OSNOVE ZA PROJEKCIJO
5.1.	UVOD
Rezultat projekcije je poleg hipotez o rodnosti, umrljivosti in selitvah, odvisen tudi od osnove, iz katere izhaja. Izbirati je mogoče med podatki popisa, registra, ocen ali anket. Odločitev o tem, katero osnovo bomo izbrali, je odvisna od razpoložljivih virov podatkov, namena projekcije In kvalitete posameznega vira. Ko preverjamo rezultate projekcije, moramo biti pozorni na to, da jih primerjamo z opazovanimi podatki
istega vira. če so na primer osnova za izdelavo projekcije	podatki popisa,	lahko rezultate take
projekcije preverjamo le z rezultati naslednjega popisa ali vsaj iz njega izvedenih ocen.
Za SR Slovenijo lahko za osnovo projekcije uporabimo tri vire podatkov: popis prebivalstva, register prebivalstva in ocene prebivalstva. Vsak od navedenih virov ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Razčlenili jih bomo v nadaljnjem tekstu.
Projekcijo lahko izdelamo za stalno prebivalstvo ali pa
za prisotno. Vsi povojni popisi in tudi demografska statistika slonijo na konceptu stalnega prebivalstva. Zato bo tudi naša projekcija izdelana za stalno prebivalstvo Slovenije. Kljub temu pa se bomo na kratko dotaknili tudi možnosti izdelave projekcij za prisotno prebivalstvo.
5.2.	REGISTER IM POPISI PREBIVALSTVA
Od uvedbe registra stalnega prebivalstva v letu 1953 ima SR Slovenija dva vira podatkov o številu prebivalstva:	register	prebivalstva in	popis
prebivalstva.	Primerjava	med omenjenima	viroma
podatkov je možna za leta popisa, to je vsakih 10 let.
TABELA 31. Število stalnega prebivalstva v SR Sloveniji
	Register 31.3.	' Popis 31.3	. Register/Popis
1961	**3)	1 591 523	_
1971	1 735 195	1 727 137	1 ,0047
1981	1 912 403	1 891 864	1,0109
Tako register kot popis prebivalstva dajeta podatke n stalnem prebivalstvu. Kljub temu opažamo med obema viroma pomembne razlike, ki se z leti večajo. Ob zadnjem popisu je razlika presegla 1% (to približno ustreza številu prebivalcev mesta Jesenice). Razlogov za to je veš:
1.	različna (neidentična) metodologija opredeljevanja prisotnosti
2.	slaba registracija odselitev zaradi tega, ker v drugih republikah ni uvedena prijavno-orijavna služba
3.	napake v zajetju tako v popisu kot v registru.
Podrobneje bomo razčlenili prvo točko. Popis izkazuje podatke za stalno prebivalstvo. Stalni prebivalci so tisti, ki imajo v SR Sloveniji stalno prebivališče, ne glede na to, ali so bili v trenutku popisa (31.3.-1.4.) v naselju stalnega prebivališča ali ne (odsotni zaradi dela, šolanja, potovanja, začasnega dela v tujini itd.). Opredelitev naselja stalnega prebivališča je bila prepuščena posamezniku 441 .
Register prebivalstva prav tako spremlja stalne prebivalce. Zakon o registru opredeljuje stalno prebivališče kot naselje, v katerem se je oseba naselila z namenom, da tam stalno prebiva. Namen pa ni natančneje opredeljen. V praksi	se namen
identificira z urejenim stanovanjskim	vprašanjem
(lastništvo, najemna pogodba itd.). Zato register vsebuje le tiste prebivalce, ki so kot stalni prebivalci prijavljeni pri ustrezni občinski službi. Vsi tisti pa, ki živijo ali celo delajo v SR Sloveniji,a ne izpolnjujejo pogojev za prijavo stalnega prebivališča, se prijavijo začasno. Začasna prijava ni časovno omejena. Zato se tiste spremembe v številu prebivalstva, ki so posledica selitev, časovno ne ujemajo z dejanskimi priselitvami v republiko.
Za namene projekcije so podatki popisa pomembni zato, ker so prikazani tako, da ločijo zdomce (osebe na
začasnem delu v tujini in osebe, ki z njimi živijo v tujini) od	ostalega	stalnega	prebivalstva. Iz
registrskih podatkov teh dveh kategorij stalnega prebivalstva doslej ni bilo mogoče ločiti. Menimo pa, da bi pri izdelavi projekcije morali izdelati dve osnovni projekciji, in sicer eno, ki bi vključevala tudi zdomce (predpostavka v tem primeru je njihova vrnitev v domovino), in drugo, ki zdomcev ne bi upoštevala (predpostavka, da se večina zdomcev ne bo vrnila). Zdomci so leta 1981 predstavljali 2,8% stalnega prebivalstva SR Slovenije. V nekaterih občinah se ta delež dvigne celo do 10%. Predpostavka, da se večina zdomcev ne bo vrnila, je _no našem mnenju verjetnejša, saj različne raziskave461 kažejo, da se "delavska" emigracija vse bolj spreminja v "družinsko", kar pomeni veliko manjšo verjetnost za povratek.
Prednost podatkov registra je njihova ažurnost. Poleg tega se nam zdi neprimerno, da bi projekcijo zasnovali na podatkih popisa, ki so odmaknjeni za več kot 5 let. Da pa bi lahko uresničili odločitev o dveh vrstah projekcije ( z zdomci in brez njih), je Zavod SR Slovenije za statistiko v začetku leta 1988 organiziral posebno zbiranje podatkov o zdomcih (število, spol, starost) pri pristojnih organih za notranje zadeve skupščin občin461 . Na ta način smo ugotovili, da ima Slovenija nekaj več kot 39900 zdomcev. Popis leta 1981 je prikazal 53483 zdomcev, četrtino več.
Tolikšne razlike med številom zdomcev v letu 1981 in 1988 nikakor ni mogoče pripisati samo .vračanju zdomcev. V tem obdobju se je iz tujine vrnilo in prijavilo pri medobčinskih skupnostih za zaposlovanje 2921 zdomce.v, kar pa seveda predstavlja le del povratnikov471 . Kolikšno je njihovo dejansko število, ne vemo. Tudi če se je na medobčinske skupnosti za zaposlovanje prijavila le polovica (predpostavka!) povratnikov, bi bila razlika med podatki popisa in podatki registra leta 1981 okrog 8000 oseb. Tolikšna razlika je verjetno posledica metodoloških neskladij v opredeljevanju zdomcev v popisu in registru.
Popis. Metodologija popisa prebivalstva leta 1981 opredeljuje zdomce takole: "Oseba na začasnem delu v tujini je vsakdo, ki je odšel v tujino in se zaposlil pri tujem delodajalcu ali samostojno, ne glede na to ali je bil v kritičnem trenutku popisa (polnoč 31.3.1981) v tujini ali v Jugoslaviji v kraju kjer ima stalno prebivališče (na obisku, zdravljenju ipd.). To velja tudi za člane posadk na tujih ladjah, avionih ipd. Med zdomce sodi tudi vsaka oseba, ki v tujini ne dela, temveč biva tam kot družinski član oseb, ki so začasno zaposlene v tujini"481 .
Takšna navodila prepuščajo odločitev o tem, kdo je in kdo ni zdomec, posamezniku; večinoma sorodniku, ki je ostal v Jugoslaviji. Določen ni ne časovni interval (število let dela v tujini ali leto, s katerim približno opredelimo začetek ekonomske emigracije po drugi svetovni vojni) ne razlog niti ni vprašanja državljanstva.
Register. Manj splošna so navodila o evidencj zdomcev v okviru občinskih registrov prebivalstva491. Med zdomce so šteti vsi tisti občani, ki imajo stalno
43)	Za leto.1961 ni objavljen podatek o številu prebivalstva 31.3. Iz metodoloških pojasnil v uvodu publikacije Statistično gradivo SR Slovenije št. 11, Ljubljana 1963 pa je razvidno, da je bilo štetje registra opravljeno, vendar je dalo nižji rezultat kot popis.
44)	V popisih 1961 in 1971 je bil za tiste, ki so delo opravljali zunaj kraja stalnega prebivališča ostalih družinskih članov in se niso vsak dan vračali domov, kraj dela istočasno tudi kraj stalnega prebivališča. To metodološko določilo ni moglo bistveno vplivati na število prebivalstva SR Slovenije: lahko pa je vplivalo na rezultate za nižje teritorialne enote, čeprav nam velikost razlik zaradi tega določila ni znana.
45)	Okrugli stol o migracijama, TDN-Centar za demografska istraživanja, Beograd 21.-22 deeembar 1987
46)	Z zbranimi podatki, vključno z enotno matično številko občana, smo dobili osnovo za nadaljnje vodenje evidence zdomcev v okviru centralnega registra stalnega prebivalstva.
47)	Statistično poročilo za leto 1988, Zveza skupnosti za zaposlovanje
48)	Strokovno-metodološka navodila za organiziranje in izvajanje popisa. Metodološko gradivo, št. 12/81, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1981.
49)	Navodila predpiše Republiški sekretariat za notranje zadeve.
prebivališče v Sloveniji (Jugoslaviji), vendar začasno živijo v tujini. Odhod v tujino so prijavili sami ali njihovi sorodniki, volilna komisija ob volitvah, ali pa je bil ugotovljen na druge načine. Potne liste morajo podaljševati vsakih 5 let. Če zaprosijo za stalni potni list (trajanje nad 10 let), so izbrisani iz občinskega registra prebivalstva.
Tudi ta metodologija ne predvideva dolžine bivanja v tujini kot elementa za opredeljevanje začasnega dela oz. bivanja. Oseba ostane zdomec toliko časa, dokler občinski organi za notranje zadeve ne prejmejo dokumenta, na podlagi katerega ga lahko črtajo iz registra stalnega prebivalstva (npr. obvestilo o smrti, odjavo stalnega prebivališča, nepodaljševanje potnega lista, odpoved Jugoslovanskemu državljanstvu Ipd.).
Približno istočasno s pojavom množične ekonomske emigracije v 60 letih so se pričele tudi dnevne delovne migracije prebivalcev obmejnih občin v Avstrijo in Italijo. Ti dnevni migranti so bili v popisu 1981 všteti med zdomce, register stalnega prebivalstva pa jih ne uvršča med zdomce. Uradnega podatka o tem, kolikšno je njihovo število, ni. Po podatkih, ki so nam jih neuradno posredovale postaje obmejne milice junija 1988, smo ocenili, da okrog 1000 naših stalnih prebivalcev redno dnevno odhaja na delo v Avstrijo in Italijo. Njihovo število se lahko zelo poveča v času sezonskih del v kmetijstvu.
Ppdatki o zdomcih so bili zbrani po stanju konec leta 1987. Ker pa je osnova za projekcijo stanje 1 .1 .1986, smo zbrane podatke preuredili (izločili rojene po 31.12.1985) na stanje 1 .1.1986. S tem smo napravili napako zaradi neupoštevanja umrljivosti ter zaradi odhodov in povratkov iz začasnega dela oz. bivanja v tujini v letih 1986 in 1987. Napaka zaradi umrljivosti je majhna, saj je povprečna starost zdomcev 35,5 leta. Napaka, povezana z odhajanjem in vračanjem z začasnega dela oz. bivanja v tujini, pa verjetno tudi ni velika, saj na podlagi podatkov Zveze skupnosti za zaposlovanje ocenjujemo, da sta odhajanje in vračanje z začasnega dela v tujini v zadnjih letih minimalna (leta 1986 je bilo registriranih 100 odhodov in 200 povratkov).
Opisane metodološke razlike v opredeljevanju zdomcev so glavni vzrok, da se podatki popisa in registra ne skladajo. Po našem mnenju je definicija, uporabljena v registru, objektivnejša. Zato bomo za projekcijo uporabljali podatke o zdomcih iz registra. S tem si bomo tudi omogočili sprotno primerjanje rezultatov projekcije z dejanskim stanjem. Podatki o zdomcih, zbrani v začetku leta 1988, bodo vnešenl v Centralni register prebivalstva. Zagotovljeno pa bo tudi njihovo sprotno ažuriranje.
5.3.	RFC.ISTER PREBIVALSTVA IN OCENE ŠTEVILA PREBIVALSTVA
Zavod SR	Slovenije	za statistiko izdeluje	od popisa
leta 1981 dalje ocene števila prebivalstva po spolu in enoletnih starostnih skupinah. Izdelava teh ocen je bila potrebna iz dveh razlogov:
1.	Ocene	Zveznega	zavoda	za statistiko	zamujajo,
poleg	tega te	ocene	ne upoštevajo selitev
prebivalstva. Ker ima SR Slovenija stalno pozitiven selitveni prirast, so te ocene za nas podcenjene, toliko bolj kolikor se časovno oddaljujejo od popisa. Zaradi	tega so	bili vsi	demografski	koeficienti
precenjeni;
2.	Zavod SR Slovenije za statistiko, ki vodi Centralni register prebivalstva601 za SR Slovenijo, je šele leta 1985 pričel objavljati podatke o stalnem prebivalstvu po starosti in spolu.
Tako ocene	in Centralni	register prebivalstva
upoštevata stalne prebivalce, vključno z zdomci. Napajata se iz istih virov (statistika rojstev, smrti in selitev), različni sta le osnovi:	ocenam je osnova
popis 1981, centralnemu registru pa popis 1971. Zaradi tega ocenjeno število prebivalstva in število prebivalstva,	dobljeno iz	centralnega registra
prebivalstva, nista enaka. Razlika je okrog 1,5% (to pomeni 70000 oseb v letu 1986) in se v treh letih ni bistveno spremenila, kljub temu da zavod od leta 1980 dalje posveča veliko pozornost verodostojnosti in točnosti (pravilnosti) podatkov v centralnem registru prebivalstva.
TABELA 32. Primerjava števila stalnega prebivalstva po podatkih Centralnega registra prebivalstva in ocenah stalnega prebivalstva SR Slovenije
	Število stalnih prebivalcev				Register/Ocene	
	register		ocene		moški	ženske
	moški	ženske	moški	ženske		
1988 1985 1986	951125 958288 963810	1009269 1016985 1022076	980676 985292 950181	996163 1001150 1006267	1,011 1,018 1,018	1,013 1,016 1,016
SLIKA 16. Primerjava med ocenami števila prebivalstva in centralnim registrom prebivalstva (stanje 31.12.1985)
X
I	+	S
oinllllllllllllll
oinoinompinoinoinom c
starost	S
— skupaj " — moSki	— žensko
Primerjava podatkov registra in ocen po starosti in spolu pokaže, da so razlike največje v najvišjih starostnih skupinah (od 85 let dalje) ter med 25. in 99. letom starosti. Za starosti nad 85 let razlike niso enosmerne in so v absolutnih številkah majhne (razen v starostnem razredu med 85 In 89). Razlike v "srednjih letih" se gibljejo med 2-3%, vedno v korist registra. Sorazmerno velike razlike med registrom in popisom v starosti 25-89 let so po našem mnenju povezane s selitvenim gibanjem prebivalstva, ki je prav v teh starostih največje (slika 16). To hipotezo smo poskušali preveriti tako, da smo primerjali metodologijo vodenja in prikazovanja podatkov centralnega registra prebivalstva z metodologijo izračunavanja ocen. Ugotovili smo, da so ocene rezultat stanja prebivalstva (popis) in spremljanja demografskih dogodkov (rojstva, smrti, priselitve.
50)	Na podlagi popisa leta 1971 je Zavod SR Slovenije za statistiko formiral Centralni register prebivalstva, ki predstavlja seštevek občinskih registrov. Tako centralni register kot občinski registri se napajajo iz istih virov: registracija rojstev, smrti in selitev.
odselitve), medtem ko metodologija vodenja centralnega registra prebivalstva poleg demografskih dogodkov upošteva tudi takoimenovane popravke. To so spremembe, ki nimajo lastnosti demografskega dogodka, a kljub temu vplivajo na spremembo števila prebivalstva (npr. izločanje oseb, ki so že pred leti zapustile naselje, a tega niso formalizirale z odjavo, izločanje oseb, ki so odpuščene iz državljanstva, vključevanje oseb, ki so že dlje časa živele v naselju, a Iz različnih vzrokov niso bile vpisane v register stalnega prebivalstva, itd.). Ker pa se popravki najpogosteje nanašajo na stalno prebivališče, in ker vemo, da je najbolj mobilno prebivalstvo srednjih let, so tudi	razlike med	registrom	in ocenami v	teh
starostih največje. Podobne razlike ugotovimo tudi, če primerjamo registrsko številko prebivalstva na koncu koledarskega leta s številom, ki ga izračunamo na osnovi stanja na začetku leta in s prištevanjem naravnega in selitvenega gibanja v teku istega koledarskega leta. Razlike so največje med 25.In 35. letom starosti v prid izračunanega števila prebivalstva. To pomeni, da je večina "popravkov" registra takih, ki zmanjšujejo število prebivalstva (izločanje oseb iz registra).
5.4.	PROJEKCIJA PRISOTNEGA PREBIVALSTVA
Koncept	prisotnega	prebivalstva	se od koncepta
stalnega prebivalstva raziskuje po tem, da ne zajema vsega prebivalstva, ki stalno živi na določenem teritoriju, ne glede	na to, kje	se nahaja v	času
opazovanja (koncept stalnega prebivalstva), temveč vse prebivalce, ki se v času opazovanja nahajajo na določenem ozemlju, ne glede na stalno prebivališče. Razlika med številom prebivalstva glede na koncept je tem večja, čim večje so zunanje migracije in čim manjši je teritorij opazovanja.
Vzroki začasne prisotnosti oz. začasne odsotnosti so različni	(delo, šolanje, potovanje, itd.). Za	SR
Slovenijo kot celoto sta (številčno) najpomembnejša razloga delo in šolanje. Iz rezultatov popisa 1981 je razvidno, da je bilo takrat v Sloveniji 60000 začasno prisotnih iz drugih jugoslovanskih republik, in sicer 68% zaradi dela in 20% zaradi šolanja 6,1. Njihova starostna struktura je Izrazito mlada, nad 65% je mlajših od 30 let (slika 17). Če bi želeli izdelati projekcijo tudi za začasno prisotne v SRS, bi morali poznati tudi dosedanjo dinamiko. To pa ni mogoče, ker tovrstni podatki iz dosedanjih popisov niso primerljivi. Zato smo poskusili izdelati projekcijo začasno prisotnih na osnovi podatkov o novozgrajenih samskih domovih po letu 1980 (skupna površina domov,	preračunana	na število	stanovalcev),	ker
večina začasno prisotnih živi v samskih domovih ali barakah. Izračun za leto 1991 da približno 34% večje število začasno prisotnih zaradi dela kot v letu 1981. Rezultat je verjetno previsok.
SLIKA 17. Začasno prisotni (rojeni v drugi republiki) v SR Sloveniji po starosti in vzroku prisotnosti 31.3.1981
(skupno število začasno prisotnih - 1000)
starost 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19
šolanje
100
200
300
številčna razlika med prisotnim in stalnim prebivalstvom v SR Sloveniji ob popisu 1981 ni bila velika, ocenjujemo jo na približno 20000 oseb. Če pa bi za zdomce namesto podatkov registra (40000) upoštevali podatke popisa (53.000), bi bila razlika med številom stalnega in prisotnega prebivalstva že zelo majhna621 . Poleg tega se skupini zdomcev In začasno prisotnih iz drugih jugoslovanskih republik ne ločita bistveno glede starosti (povprečna starost zdomcev je bila leta 1986 35,5 leta, začasno prisotnih Iz drugih republik zaradi dela pa 29,5 leta v letu 1981) niti glede razloga svoje prisotnosti oz. odsotnosti.Glavni razlog je ekonomski. Zato smo se odločili, da za SR Slovenijo ne bomo izdelali projekcije za prisotno prebivalstvo, pač pa bomo to zamisel poskušali uresničiti v projekcijah za občine oz. regije. V nekaterih občinah, še posebej pa v mestih, je razlika med številom stalnega in prisotnega prebivalstva zelo velika.
5.5.	SKLEP
Na osnovi analize, ki smo jo na kratko povzeli v tem poglavju, smo se odločili, da
-	izdelamo projekcijo za stalno prebivalstvo
-	izdelamo projekcijo za stalno prebivalstvo brez zdomcev
-	je osnova za projekcijo število prebivalstva po starosti in spolu 1 .1 .1986, kot ga izkazuje Centralni register prebivalstva.
6. REZULTATI
Analizo rezultatov projekcij bomo razdelili na dva dela:
-	Projekcije stalnega prebivalstva SR Slovenije
-	Projekcije stalnega prebivalstva SR Slovenije brez zdomcev
6.1.	PROJEKCIJE STALNEGA PREBIVALSTVA SR SLOVENIJE
6.1.1,	Skupno število in komponente rasti prebivalstva
S kombinacijo hipotez o rodnosti, umrljivosti in selitvah dobimo 18 variant projekcije (v devetih je
51)	Začasno prisotne iz drugih republik SFRJ smo opredelili na osnovi podatkov o stalnem prebivališču, rojstnem kraju in vzroku začasne prisotnosti.
52)	Druge skupine začasno odsotnih oz. začasno prisotnih so številčno zanemarljive.
upoštevano samo naravno, v 9 pa naravno in selitveno nihanje prebivalstva). Zaradi lažjega pregleda bomo najprej analizirali spremembe števila prebivalstva, ki bi nastale izključno zaradi sprememb v naravnem gibanju prebivalstva. To bi pomenilo, da bi postala Slovenija zaprto območje. brez zunanjih selitev. Število prebivalstva bi se spreminjalo samo zaradi sprememb rodnosti in umrljivosti.
6.1.1.1,	Naravna rast prebivalstva
Če bi se prebivalstvo Slovenije spreminjalo po predvidenih hipotezah o rodnosti In umrljivosti, bi imela SR Slovenija leta 2006 meri 2090 in 2079 tisoč stalnih prebivalcev (Tabela 39). To bi pomenilo povprečni letni porast med 2,5 in 0,6%o, kar bi bil najnižji naravni prirast v povojnem obdobju. Seveda ne bi bil vseh 20 let enakomeren. Večje spremembe lahko pričakujemo po letu 2000. Povprečni letni koeficient naravnega prirasta v obdobju 2001-2006 bi znašal manj kot 2,0%o ali 4000 prebivalcev (od 600-4000 odvisno od variante), razen če bi se uresničila hipoteza o visoki rodnosti in nizki umrljivosti, kar pa po našem mnenju ni verjetno. Po najbolj pesimistični varianti (konstantna umrljivost za moške, zahodni(West) model ženske umrljivosti In nizka rodnost) bi bil v letih 2001-2006 povprečni letni porast le še 0,3%o, kar bi pomenilo, da letno število rojstev preseže letno število umrlih le še za 600. Po tej varianti bi v naslednjem petletju (2006-2011 ), ki ga> naša projekcija sicer ne upošteva) naravni prirast dobil negativni predznak: število umrlih bi preseglo Število živorojenih.
Pregled 9 variant sprememb gibanja števila prebivalstva Slovenije v letih 1986-2006 pokaže, da bosta na spremembe v naravnem gibanju s približno enako intenzivnostjo	vplivali	tako rodnost kot
umrljivost. Po letu 2000 pa bi vpliv umrljivosti znatno večji od vpliva rodnosti, tako da je močan padec naravneoa prirasta po tem letu v pretežni meri posledica povečanega števila umrlih. Celo v varianti nizke rodnosti in tendenčne umrljivosti, ki jo Imamo za zelo verjetno (prognoza), je močan padec naravnega prirasta v zadnjem petletju	projekcije posledica
6-oristotnega zmanjšanja števila rojstev in 8-odstotnega povečanja števila umrlih. Znižanje števila rojstev po vseh variantah rodnosti razen "visoke", je povezano z zmanjševanjem števila žena v rodni dobi kot posledica zmanjšanja števila rojstev v letih 1980-1986. Močno povečanje ' števila umrlih po vseh treh variantah umrljivosti (v petletju 2001-2006) pa povezujemo s staranjem (starost 55-60 let) številčno močnih povojnih generacij. Če se bo rodnost po letu 2000 znižala bolj, kot smo predvideli z nizko varianto (R = 0,85), potem bo Imela Slovenija že od leta °2000 dalje negativen naravni prirast.
6.1.1.2.	Naravna In selitvena rast prebivalstva
Za Slovenijo je poleg naravnega zelo pomembno tudi selitveno gibanje prebivalstva. Uresničitev predpostavke, da bo Slovenija še nadalje ostala priselitveno območje za prebivalce iz drugih delov Jugoslavije (poglavje 4), bi bistveno vplivalo na število in strukturo prebivalstva Slovenije. Ker sta po našem mnenju predpostavki o visoki in konstantni rodnosti nerealni, prav tako pa tudi predpostavka o nizki umrljivosti, bomo analizo bodočega števila prebivalstva omejili le na prognozo (nizka rodnost, tendenčna umrljivost) ter na varianto konstantne umrljivosti za moške in zahodnega(West)modela ženske umrljivosti ter nizke rodnosti. Če bi bila	vrednost letnega
selitvenega salda 4000 oseb (2%%) in bi bila starostna in spolna struktura selivcev enaka povprečju iz let 1982-1986, bi imela Slovenija leta 2006 2.160.200
prebivalcev, ali za 1 1 1.200 več, kot če priseljevanja ne bi bilo. Povprečni letni porast prebivalstva bi se povečeval iz petletja v petletje in bi bil od 0,2%% do 1,1 promilne točke večji od naravnega prirasta.
Priseljevanje vpliva na število prebivalstva neposredno (selitveni prirast) in posredno, preko rodnosti. Na podlagi analize o vplivu priseljevanja na rodnost v SR Sloveniji"’s smo predvideli za priseljence enake mere rodnosti kot za domačine. Enako smo ravnali tudi pri umrljivosti, ker nimamo študije o morebitni diferencialni umrljivosti med domačini in priseljenci.
Zaradi predvidenega priseljevanja ni zelo ugodne (mlade) starostne strukture priseljencev (4.2.2.), bi se splošna mera natalitete povečala v petletju 1986-1991 za 0,1, v petletju 2001-2006 pa že za 0,7 indeksne točke, medtem ko bi se splošna mera umrljivosti znižala. Tako bi se splošna mera naravnega prirasta v Sloveniji namesto med 2,3 In 0,6%% gibala med 3,2 in 1,7%%, kar je znatno ugodnejše. 5e vedno pa bi leto 2000 ostalo prelomno; skupni in naravni prirast bi se po tem letu bistveno zmanjšala. Neto mera reprodukcije in srednje trajanje življenja bi bila zaradi predpostavke o enaki intenzivnosti rodnosti in umrljivosti domačinov in priseljencev enaka v varianti s selitvami in v varianti brez selitev.
6,1.2.	Starostno-spolna struktura prebivalstva
6.1.2.1.	Starostna struktura
Prebivalstvo Slovenije je v demografskem pogledu staro. Delež starejših od 65 let je leta 1981 presegel 10%, mlajših od 20 let pa je bilo 31%b	. V naslednjih
20. letih	se bo	proces staranja prebivalstva
nadaljeval, verjetno celo hitreje kot doslej. S povprečno starostjo prebivalstva ga prikazuje tabela 35.
TABELA 33. Povprečna starost prebivalstva
Vir podatka		Povprečna starost		
		skupaj	moški	ženske
Popis	1961	31,9	30,6	33,1
Popis	1971	33,4	31.5	34,8
Popis	1981	34,2	32,5	36,0
Register	1986	34,9	33,2	36,6
Prognoza	1996	36,2	34,6	37,8
Prognoza	2006	37,5	35,9	39,0
Prognoza brez selitev	1996	36,7	35,0	38,2
Prognoza brez selitev	2006	38,4	36,7	40,0
Prognoza brez selitev in zdomcev	1996	36,6	34,9	38,2
Prognoza brez selitev in zdomcev	2006	38,2	36,5	39,9
TABELA 34. Povprečna starost zdomcev in vsega stalnega prebivalstva SR Slovenije
	Zdomci		Stalni prebivalci	
	moški •	ženske	moški	ženske
1971	30,9	28,5	31,5	34,8
1981	33,8	30,7	32,5	36,0
1986	36,6	34,3	33,2	36,6
V obdobju	1961-1981	se je	povprečna starost	
prebivalstva povečala za 2,3 leta, od leta 1986 do 2006 pa se bo po prognozi povečala za 2,6 leta oz. za 3,5 leta, če se ne bi uresničila predpostavka o presežku priseljevanja nad odseljevanjem za 4000 oseb letno (tabela 33). Spremembe starostne strukture se bodo v
53)	M. 5ircelj: Vpliv priseljevanja na rodnost v SR Sloveniji, Prikazi ln Študije St. 1-2, letnik XXX, Ljubljana 1985
54)	N. Vertot: Starostna struktura prebivalstva socialističnih republik in pokrajin SFR Jugoslavije ter občin SR Slovenije, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1983
TABELA 35. Staranje prebivalstva Slovenije 1986-2006
Prognoza
Starost	1986			1996			2006		
	SK	M	Ž	SK	M	Ž	SK	M	Ž
Skupaj 0-19 20 - 59 60 in več Prognoza brez selitev	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0 29.2	30,8	30,8	27,2	28,6	25,8	25,8	27,2	29,9 56.2	57,0	59,9	56,1	58,0	59,9	56,9	58,1	55,5 19,6	11,2	17,9	16,7	13,9	19,8	17,8	19,7	20,1 	%								
Starost	1986			1996			2006		
	SK	M	Ž	SK	M	Ž	SK	M	Ž
Skupaj 0-19 20 - 59 60 in več Prognoza brez zdomcev	100,0	100,0	100,0	100,0 29.2	30,8	27,7	26,8 56.2	57,0	59,9	56,1 19,6	11,2	17,9	17,1				100,0	100,0	100,0	100,0	100,0 28,3	25,9	29,8	26,2	23,9 58.0	59,3	56,5	58,3	59,9 13,7	20,3	18,7	15,5	21,7 %				
Starost	1986			1996			2006		
	SK	M	Ž	SK	M	Ž	SK	M	ž
Skupaj 0-19 20 - 59 60 in več	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0 29.9	31,1	27,8	27,9	28,9	26,0	25,9	27,3	29,6 55,7	57,5	59,0	55,8	57,7	59,0	56,5	58,3	59,8 19.9	11,9	18,2	16,8	13,9	20,0	17,6	19,9	20,6								
prihodnjih 20. letih odražale predvsem na mladem 6.2. PROJEKCIJE STALNECA PREBIVALSTVA SR (0-19 let) in starem (60 in več let) prebivalstvu.	SLOVENIJE BREZ ZDOMCEV
Delež starih 20-59 let se ne bo bistveno spreminjal.
Delež starejših od 60 let se bo do leta 2006 dvignil na 17,8%, če pa ne bo priliva iz drugih delov Jugoslavije pa še za 1 odstotek več. Delež starih se bo znatno hitreje povečeval kot doslej, ker bodo v starostno skupino 60 in več let vstopile močne povojne generacije. Mlajših od 20 let bo absolutno in odstotkovno vedno manj, leta 2006 le še 25,8%, in to ob upoštevanju predvidenih selitev. Posledica teh procesov bo povečana ekonomska obremenjenost delovno sposobnega prebivalstva do leta 2000, nato se bo znižala pod vrednost iz leta 1986, ker bo zmanjševanje števila mladih hitrejše od povečevanja števila starih.
Število delovno sposobnega prebivalstva bo počasi naraščalo. Po prognozi se bo v 20. letih povečalo za 113 tisoč ali za 8%. Če pa ne bi bilo priseljevanja, bi se število delovno sposobnega prebivalstva po letu 2000 začelo zmanjševati, kar bi ob približno istih starostno-specifičnih merah aktivnosti oz. zaposlenosti kot v letu 1981, pomenilo zmanjšanje števila aktivnega In zaposlenega prebivalstva.
Neupoštevanje zdomcev v projekciji zmanjša število stalnega prebivalstva za približno 90000 ali 2%. Njihovo število v letu 2006 se bistveno ne razlikuje od števila v letu 1986 zaradi njihove specifične starostne strukture.
6.2.1.	Zdomci po starosti in spolu
Starostna in spolna sestava naših zdomcev se bistveno razlikujeta od sestave vsega stalnega prebivalstva Slovenije. Koeficient maskulinitete (število moških na 1000 žensk) je bil leta 1981 v SR Sloveniji 999, med zdomci pa leta 1986 1113. Med zdomci je torej več moških kot žensk. Moški prevladujejo v starosti 35-69 let, zlasti pa med 90. in 59. letom; v tej starostni skupini ima koeficient maskulinitete vrednost 1700. Tudi starostna struktura zdomcev kaže izrazito selektivnost tovrstnih selitev: 36% vseh zdomcev je bilo 1 .1 .1986 starih od 30-59 let. Zaradi tega je njihova povprečna starost sorazmeroma visoka (moški 36,6 leta in ženske 39,3 leta), višja od povprečne starosti vsega stalnega prebivalstva (tabela 39).
6.1.2.2.	Spolna struktura
Za celotno prebivalstvo se razmerje med spoloma v prihodnjih 20. letih praktično ne bo spremenilo. Koeficient maskulinitete bo po prognozi leta 2006 99,1 nasproti 99,2 v izhodiščnem letu. Večje bodo razlike v posameznih starostnih razredih. Zaradi hitrejšega zniževanja umrljivosti žensk v primerjavi z moškimi bo njihov delež med starimi večji. Ženske bodo številčno prevladovale že od starostne skupine 90-99 let dalje, to pomeni za deset let starosti prej kot v letu 1986. Pri tem seveda ne gre zgolj za diferencialno umrljivost, temveč tudi za vpliv priseljevanja. Predvideli smo namreč, da se bo nadaljevala tendenca zadnjih let, ko v selitvenem prirastu že rahlo prevladujejo ženske. Zaradi tega znaša število žensk v rodni dobi po prognozi 532000, brez upoštevanja selitev pa bi imeli leta 2006 le 999.000 žensk, starih 15-99 let, kar pa je za 7000 manj kot leta 1986.
Leta 1971, ko je bila naša ekonomska emigracija še mlada, je bila povprečna starost zdomcev nižja od povprečja za SR Slovenijo (tabela 39). Staranje naših zdomcev je predvsem posledica zmanjšanega odhajanja na začasno delo v tujino, deloma pa tudi prilagajanja na novo okolje. S tem mislimo predvsem na sprejemanje tujega državljanstva odraslih oseb, zlasti pa še otrok naših zdomcev. Zaradi tega ima starostna piramida naših zdomcev (slika 18) precej nenavadno obliko: zelo je ozka v spodnjem delu. Če izhajamo iz predpostavke, ki je zelo verjetna, da so poročnost, razvezanost, rodnost pa tudi umrljivost naših zdomcev podobne kot v Sloveniji ali kot v deželah, v katerih živijo (to so večinoma razvite evropske države), potem bi moral biti spodnji del starostne piramide znatno širši. Tako majhno število otrok naših zdomcev laho pomeni ali namero (odločitev) staršev, da se ne vrnejo v domovino In jih zato ne vpisujejo v rojstne matične knjige (RMK) v Sloveniji ali pa slabo evidenco
o otrocih naših zdomcev v občinskih registrih prebivalstva. Po mnenju Republiškega sekretariata za notranje zadeve In po preverjanju v nekaterih občinskih registrih prebivalstva je prva predpostavka realnejša. Najpogosteje zahtevajo vpis svojih otrok v RMK v SR Sloveniji le starši, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini. Torej razlog več, da zdomcev ne uvrstimo v projekcijo!
SLIKA 18. Zdomci iz SR Slovenije po starosti in spolu 31.3.1981 In 1.1.1986
(skupno število zdomcev po popisu oz. registru = 1000) starost
ženske
70-74
65-69
60-64
55-59
50-45
45-49
40-44
25-29
20-24
15-19
□	1.1.1988
□	31.3.1981
10-14
moški
120 100 80 60 40 20 0
6.2.2.	Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije brez zdomcev
Neupoštevanje zdomcev spremeni starostno in spolno strukturo prebivalcev Slovenije. V prvem letu prognoze (1986) se sprememba pozna zlasti v "srednjih letih": v starostnem razredu 35-39 let se število stalnih prebivalcev zmanjša za 6%, v razredu 90-99 let za 5%, v razredu 95-99 let za 9%, v razredu 30-39 let za 3% itd. Število delovno sposobnega prebivalstva (15-69 let) je tako manjše za 39.200 oseb ali za 2,6%6BI . Z leti se to število zmanjšuje (22.900 leta 2006) zaradi umrljivosti in tudi zato, ker nismo predvideli nadaljnjega "odhajanja na začasno delo v tujino".
Zdomcev, starejših od 69 let, bo vedno več. Od 500 leta 1986 bo naraslo na 5800, seveda ob predpostavki, da se je odhajanje zaustavilo. Če predpostavimo, da bo med zdomci enako razmerje med aktivnimi in neaktivnimi (78,22), bo imela Slovenija leta 2006 približno 9500 manj upokojencev kot po prognozi.
Neupoštevanje zdomcev v prognozi prebivalstva bo zmanjšalo tudi število žena v rodni dobi, in sicer za 6600 leta 2006, kar pomeni tudi manjše število rojstev. Ker dosedanje Izkušnje kažejo, da otroci zdomcev najpogosteje ne postanejo stalni prebivalci Slovenije (6.2.1.), bo imela Slovenija v prihodnjih letih (ob predpostavki enake rodnosti in umrljivosti za stalne prebivalce Slovenije v Sloveniji in v tujini) manj otrok in nižje mere natalitete kot po prognozi. Razlika se bo zmanjševala Iz petletja v petletje zaradi staranja zdomk. Iz Istih razlogov (staranje) se bo povečevalo število umrlih zdomcev, kar lahko pomeni manjše število umrlih v SRS, če bodo zdomci po upokojitvi ostali v novi domovini, če pa se bodo po upokojitvi vračali, pa seveda ne.
Izločitev zdomcev Iz vseh 18 variant projekcije bi pomenilo Izdelavo dodatnih 18 projekcij. Zaradi tega smo se odločili samo za ožji Izbor 8 verjetnejših variant. V podrobnejšo analizo pa smo vključili le prognozo.
SLIKA 19. Starostno-spolna struktura stalnih prebivalcev SR Slovenije (brez zdomcev) leta 1986 in prognoza za leto 2006 (skupno število prebivalstva = 1000)
		1966			
		•toroat			
	moški	80 In več	1 lansko		
	r~	75-79	i		
	r	70-74	1		
	i—	65-69			
	i	60-64	i		
	|	55-59	i		
	|	50-54			
		45-49	i		
		40-44			
1		35-39		I	
		30-34	i		
1		25-29	i		
		20-24			
		15-19			
1		10-14			
		5-9	.			
		0-4	.			
5	4	3	2 i C	č	1	2	3		4
		2006			
		ataroat			
	moški	r	80 in vq£ 75-79	| Ionsko i		
	n-	70-74	i		
		65-69	i		
		60-64	i		
	i	55-59		i	
1		50-54			
		45-49			
		40-44			
i		35-39			
		30-34	i		
r~		25-29	i		
		20-24		|	
		15-19			
		10-14			
1		5-9		l	
		0-4			
543210	012345
Če bodo zdomci po prenehanju aktivnega življenja ostali v tujini, potem bosta po letu 2000 naravni prirast In splošna mera naravnega prirasta v SR Sloveniji nekoliko višja kot po prognozi.
TABELA 36. Naravno gibanje stalnega prebivalstva SR Slovenije od 1986 do 2006 po prognozi in po prognozi, ki ne upošteva zdomcev
Obdobje
	1986-1991	1991-1996	1996-2001	2001-2006
Živorojeni				
prognoza	130.665	137.195	192.938	136.665
prognoza brez				
zdomcev	128.521	135.198	190.996	135.113
Umrli				
prognoza	106.538	108.158	109.259	118.507
prognoza brez				
zdomcev	105.991	106.769	107.937	116.177
Naravni prlra;	t			
prognoza	29.127	28.987	33.679	18.158
prognoza brez				
zdomcev	23.030	28.389	33.559	18.936
55) To ustreza številu prebivalstva naselja Celje 31.3.1981.
TABELA 37. Osnovni podatki o številu stalnega prebivalstva SR Slovenije od 1986 do 2006 po projekciji in po projekciji. ki ne upošteva zdomcev
Prebivalstvo	1986	1991	1996	2001	2006
Skupno število prebivalstva prognoza prognoza brez zdomcev	1.975.273 1 .935.358	2.019.900 1 .978.388	2.068.387 2.026.771	2.122.067 2.080.331	2.160.225 2.119.266
Delovno sposobno prebivalstvo prognoza prognoza brez zdomcev	1.393.515 1 .309.509	1.387.163 1 .352.099	1 .923.929 1.388.839	1 .991 .929 1 .909.697	1 .956.899 1 .927.089
Žene v rodni dobi prognoza prognoza brez zdomcev	501.039 987.198	518.032 509.398	539.578 527.997	591.685 533.107	532.089 525.999
TABELA 38. Prebivalci SR Slovenije po spolu, 1.1.1986			starosti in	TABELA	39. število stalnega prebivalstva SR Slovenije v letih 1996 in 2006 glede na različne hipoteze o rodnosti, umrljivosti, selitvah in prisotnosti			
Starost	Skupaj	Moški	Ženske					
Stalni prebivalci						Rodnost		
					Umrljivost			
Skupaj	1 .975.273	958.288	1.016.985				"*i7ka	kons-
0 - 9 let	135.921	69.791	66.180					tantna
5-9	151.557	77.990	73.567					
10-19	195.956	79.995	70.961	Projekcije po naravni rasti				
15 - 19	193.685	72.791	70.894					
20 - 29	152.758	75.763	76.995	1996	1	2020.0	2020.0	2020.0
25" - 29	160.983	80.836	79.697	2006		2065.9	2089.0	2056.6
30 - 39	169.593	87.621	81.922	1996	I 1	2022.7	2022.7	2022,7
35 - 39	199.083	77.052	72.031	2006		2079.1	2062.1	2069.7
90 - 99	121.256	62.195	59.111	1996	konstantna (m)	2016.3	2016.3	2016.3
95 - 99	122.895	62.956	60.939	2006	west model (ž)	2056.6	2039.8	2087.3
50 - 59	121.091	58.976	62.115					
55 - 59	112.069	50.991	61.078	Projekcije po naravni in selitveni			rasti	
60 - 69	90.652	35.235	55.917					
65 - 69	99.608	19.270	30.338	1996	.	v	2068.8	2068.8	2068.8
70 - 79	61.536	23.737	37.799	1006		2178.7	2160.2	2168.8
75 - 79	98.106	17.170	30.936	1996		2071.1	2071 .1	2071 .1
80 let In več	39.079	11 .519	27.555	2006	n i z ka	2191 .8	2173.8	2181.6
				1996	konstantna (m)	2068.7	2068.7	2068.7
	Stalni prebivalci brez zdomcev			2006	west model (ž)	2169.1	2150.8	2159.0
Skupaj	1 .935.358	937.262	998.096	Projekcije po naravni rasti brez zdomcev				
0 -	9 let	135.007	69.299	65.708					
5-9	199.753	77.095	72.658	1996		1978.3	1978.3	1978.3
10 - 19	193.391	73.702	69.639	2006		2028.7	2008.0	2015.5
15 - 19	191.665	71.796	69.869	1996		1981.0	1981.0	1981.0
20 - 29	151.139	79.996	76.193	2006	nizka	2037.5	2020.8	2028.3
25 - 29	158.519	79.976	78.593	1996	konstantna (m)	1978.7	1978.7	1978.7
30 - 39	169.651	85.735	78.916	2006	west model (ž)	2015.6	1998.9	2006.8
35 - 39	190.821	72.835	67.986					
90 - 99	115.052	58.299	56.753	Projekcije po naravni in selitveni			rasti brez	
95 - 99	118.698	59.710	58.938	zdomcev				
50 - 59	118.592	57.908	61 .139					
55 - 59	110.563	50.105	60.958	1996	tendenčna	2026.8	2026.8	2026.8
60 - 69	89.909	39.891	55.068	2006		2137.5	2119.3	2127.8
65 - 69	99.360	19.150	30.210	1996	i k	2029.8	2029.8	2029.8
70 - 79	61.370	23.668	37.702	2006		2150.3	2132.1	2180.2
75 - 79	98.012	17.192	30.870	1996	konstantna (m)	2023.1	2023.1	2023.1
80 let in več	39.006	11 .505	27.501	2006	west model (ž)	2128.1	2110.0	2118.0
TABELA 40. število delovno sposobnega prebivalstva in umrljivosti '*
	Delovno sposobno prebivalstvo (tisoč) (15-64 let)	Ženske v rodni dobi (tisoč) (15-49 let)
Začetno stanje		
1986	1.343	501
Umrljivost	Projekcije po naravni rasti	
Tendenčna		
1991	1.371	509
1996	1.390	522
2001	1.392	515
2006	1 .385	494
Nizka		
1991	1 .371	509
1996	1.392	522
2001	1 .395	515
2006	1 .392	495
Konstantna (m)		
West (ž)		
1991	1.371	509
1996	1 .390	522
2001	1 .391	515
2006	1.384	494
število žensk v rodni dobi glede na različne hipoteze o
Umrljivost	Delovno sposobno prebivalstvo (tisoč) (15-64 let)	Ženske v rodni dobi (tisoč) (15-49 let)	1
Projekcije po naravni in selitveni rasti		
Tendenčna		
1991	1.387	518
1996	1.423	540
2001	1.442	542
2006	1.457	532
Konstantna (m)		
West (ž)		
1991	1.387	518
1996	1 .425	540
1001	1.444	543
2006	1 .459	534
Projekcije po naravni in selitveni rasti brez zdomcev		
T endenčna		
1991	1.352	504
1996	1.389	527
2001	1.410	533
2006	1.427	525
1; Hipoteza o rodnosti ni pomembna, ker so vse generacije, ki bodo do leta 2001 starejše od 14 let že rojene. Za najmlajše generacije, rojene med 1986 in 1991 pa je predvidena le ena hipoteza o rodnosti.
TABELA 41. Splošne mere umrljivosti (m), natalitete (n), naravnega (r) in skupnega prirasta (s) prebivalstva za obdobje 1986-2006 za nekatere hipoteze o bodočem razvoju stalnega prebivalstva SR Slovenije
° I oo
Umrljivost Obdobje	Rodnost											
	visoka				nizka				konstantna			
	m	n	r	s	m	n	r	s	m	n	r	s
Projekcije po naravni rasti
Tendenčna
1986-1991		10,73	12,95	2,23	2,23	10,73	12,95	2,23	2,23	10.73	12,95	2,23	2,23
1991-1996		10,74	12,99	2,25	2,25	10,74	12,99	2,25	2,25	10,74	12,99	2,25	2,25
1996-2001		10,70	13,24	2,54	2,54	10,71	12,99	2,28	2,28	10,71	13,11	2,40	2,40
2001-2006		11,47	13,44	1,97	1,97	11,52	12,09	0,57	0,57	11,50	12,69	1,19	1,19
Nizka													
1986-1991		10,68	12,95	2,27	2,27	10,68	12,95	2,27	2,27	10,68	12,95	2,27	2,27
1991-1996		10,50	12.98	2,48	2,48	10,50	12,98	2,48	2,48	10,50	12,98	2,48	2,48
1996-2001		10,26	13,21	2,95	2,95	10,27	.12,96	2,69	2,69	10,26	13,08	2,81	2,81
2001-2006		10,82	13,38	2,55	2,55	10,86	12,03	1,17	1,17	10,84	12,63	1,79	1,79
Konstantna	(m)												
West (ž)													
1986-1991		10,89	12,96	2,06	2,06	10,89	12,96	2,06	2,06	10,89	12,96	2,06	2,06
1991-1996		10,96	13,00	2,OH	2,04	10,96	13,00	2,04	2,04	10,96	13,00	2,04	2,04
1996-2001		11,0	13,27	2,27	2,27	11,00	13,02	2,02	2,02	11,00	13,IH	2,14	2,14
2001-2006		11,79	13,44	1,69	1,69	11,83	12,13	0,30	0,30	11,81	12,73	0,92	0,92
		Projekcije po naravni in			selitveni	rasti							
Tendenčna													
1986-1991		10,67	13,08	2,42	4,42	10,67	13,08	2,42	4,42	10,67	13,08	2,42	4,42
1991-1996		10,58	13,42	2,84	4,79	10,58	13,42	2,84	4,79	10,58	13,42	2,84	4,79
1996-2001		10,43	13,90	3,48	5,38	10,43	13,64	3,21	5,12	10,43	13,76	3,34	5,25
2001-2006		11,03	14,17	3,15	5,00	11,07	12,77	1,70	3,56	11,05	13,39	2,34	4,20
Konstantna	(m)												
West (ž)													
1986-1991		10,83	13,09	2,25	4,26	10,83	13,09	2,25	4,26	10,83	13,09	2,25	4,26
1991-1996		10,80	13,43	2,63	4,59	10,80	13,43	2,63	4,59	10,80	13,43	2,63	4,59
1996-2001		10,71	13,93	3,22	5,13	10,72	13,67	2,96	4,87	10,72	13,80	3,08	4,99
2001-2006		11,34	14,22	2,88	4,74	11,38	12,81	1,43	3,30	11,36	13,43	2,07	3,94
		Projekcije po naravni in			selitven	rasti	brez zdomcev						
T endenčna													
1986-1991		10,78	13,14	2,35	4,40	10,78	13,14	2,35	4,40	10,78	13,14	2,35	4,40
1991-1996		10,66	13,50	2,83	4,83	10,66	13,50	2,83	4,83	10,66	13,50	2,83	4,83
1996-2001		10,46	13,99	3,53	5,48	10,46	13,73	3,27	5,22	10,46	13,85	3,39	5,34
2001-2006		11,02	14,29	3,26	5,16	11,07	12,87	1 .80	3,71	11 ,05	13,50	2,45	4,35
PRILOGA
Tabela A. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti
MOŠKI
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	958.298	970.*62	982.219	992.710	994.251
G- 4	69.741	65.127	66.191	67.082	63.002
5	15.471	13.215	12.882	13.380	13.302
6	15.634	13.521	12.892	13.302	13.392
7	15.688	13.883	12.951	13.214	13.434
8	15.652	14.275	13.056	13.124	13.436
9	15.545	14.674	13.202	13.042	13.407
5- 9	77.990	69.567	64.983	66.062	66.970
10	15.374	15.099	13.367	12.965	13.354
11	15.147	15.568	13.526	12.890	13.287
12	14.944	15.839	13.780	12.886	13.206
13	14.808	15.800	14.169	12.989	13.114
14	14.722	15.558	14.626	13.169	13.025
10-14	74.995	77.864	69.466	64.898	65.986
15	14.620	15.338	15.065	13.342	12.943
16	14.509	15.105	15.528	13.495	12.863
17	14.469	14.994	15.791	13.742	12.853
18	14.530	14.740	15.742	14.120	12.947
19	14.663	14.652	15.489	14.563	13.117
15-19	72.791	74.737	77.615	69.262	64.724
20	14.806	14.540	15.258	14.989	13.280
21	14.976	14.418	15.013	15.438	13.423
22	15.153	14.367	14.793	15.690	13.659
23	15.325	14.420	14.641	15.634	14.027
24	15.501	14.547	14.540	15.376	14.461
20-24	75.763	72.291	74.245	77.128	68.849
25-29	80.836	75.087	71.664	73.620	76.498
30-34	87.621	80.020	74.346	70.974	72.928
3 5—39	77.052	86.513	79.028	73.443	70.131
40-44	62.145	75.64*	94.970	77.652	72.199
45-49	62.456	60.260	73.391	82.485	75.424
50-54	58.976	59.358	57.297	69.317	78.506
5 5-59	50.991	54.436	54.859	53.023	64.694
60-64	35.235	45.336	48.512	49.003	47.474
65-69	19.270	29.048	38.463	41.221	41.702
70-74	23.737	15.168	23.469	30.211	32.342
75-79	17.170	16.251	10.364	16.007	20.566
90+	11.519	13.056	13.354	10.822	12.255
Tabela A. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti (nadaljevanje)
ŽENSKE
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	1016.985	1026.824	1037.737	1050.42?	1054.726
G- 4	66.180	61.817	62.744	63.506	59.566
5	14.623	12.561	12.225	12.682	12.592
6	14.758	12.861	12.240	12.613	12.681
7	14.793	13.188	12.302	12.534	12.725
8	14.749	13.540	12.406	12.454	12.731
<?	14.644	13.897	12.549	12.381	12.708
5- 9	73.567	66.066	61.723	62.663	63.436
10	14.486	14.278	12.710	12.312	12.662
11	14.279	14.703	12.868	12.245	12.604
12	14.115	14.945	13.107	12.246	12.533
13	14.043	14.901	13.459	12.350	12.452
14	14.039	14.673	13.868	12.529	12.374
10-14	70.961	73.499	66.013	61.682	62.625
15	14.016	14.472	14.265	12.700	12.303
16	13.978	14.2&5	14.689	12.857	12.233
17	14.045	14.099	14.929	13.094	12.233
18	14.267	14.024	14.882	13.443	12.335
19	14.587	14.017	14.651	13.848	12.512
15-19	70.894	70.876	73.416	65.942	61.617
20	14.903	13.992	14.447	14.242	12.682
21	15.242	13.947	14.236	14.662	12.836
22	15.506	14.011	14.069	14.900	13.071
23	15.644	14.232	13.993	14.853	13.419
24	15.696	14.552	13.986	14.622	13.824
20-24	76.995	70.734	70.731	73.280	65.833
25-29	79.647	76.810	70.577	70.586	73.143
30-34	81.922	79.424	76.601	70.392	70.404
35-39	72.031	31.536	79.066	76.270	70.098
40-44	59.111	71.527	80.971	78.524	75.752
45-49	60.439	59.452	70.719	80.046	77.616
50-54	62.115	59.275	57.336	69.383	78.550
5 5-59	61.076	60.260	57.547	55.707	67.463
60-64	55.417	58.296	57.634	55.155	53.502
65-69	30.338	51.247	54.171	53.819	51.756
70-74	37.799	26.546	45.219	48.203	48.295
75-79	30.936	29.921	21.279	36.708	39.628
80+	27.555	30.539	31.989	28.557	35.444
Tabela A. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti (nadaljevanje)
SKUPAJ
STAROST	1996	1991
SKUPAJ S	1975.273	1997.386
0- A	135.921	126.9AA
5	30.09A	25.795
6	30.392	26.382
7	30.A81	27.070
8	30.A01	27.815
9	30.189	28.570
5- 9	151.557	135.633
10	29.860	29.376
11	29.A26	30.271
12	29.059	30.785
13	28.850	30.701
1A	28.761	30.230
10— 1A	1A5.956	151.363
15	28.638	29.810
16	28.A87	29.369
17	28.51A	28.993
18	28.797	28.772
19	29.2A9	28.669
15-19	1A3.685	1A5.613
20	29.711	28.531
21	30.218	28.365
22	30.661	28.378
23	30.970	28.652
2A	31.199	29.099
20-2A	152.758	1A3.025
25-29	160.A83	151.897
30-3A	169.5A3	159.AAA
35-39	1A9.083	168.050
A0-AA	121.256	1A7.172
A5-A9	122.895	118.711
50— 5 A	121.091	118.633
55-59	112.069	11A.696
60-6A	90.652	103.631
65-69	A9.608	81.095
7 0-7 A	61.536	Al.713
75-79	A8.106	A6.172
80+	39.07A	A3.595
1996	2001	2006
2019.956	20A3.132	20A8.977
128.935	130.589	122.568
25.107	26.06?	25.89A
25.132	25.915	26.072
25.253	25.7A7	26.158
25.A62	25.577	26.167
25.752	25.A23	26.11A
126.706	128.725	130.A06
26.078	25.273	26.016
26.39A	25.13A	25.891
26.887	25.132	25.738
27.628	25.339	25.566
28.A93	25.697	25.399
135.A79	126.580	128.611
29.330	26.0A2	25.2A6
30.217	26.352	25.096
30.720	26.836	25.087
30.62A	27.563	25.283
30.1A0	28.Ali	25.629
151.031	135.20A	126.3A1
29.705	29.232	25.962
29.250	30.101	26.259
28.861	30.590	26.731
28.63A	30.A87	27.AA6
28.526	29.999	28.285
1AA.977	150.A08	13A.68 3
1A2.2A2	1AA.206	1A9.6A0
150.9A7	1A1.366	1A3.332
158.09A	1A9.713	1A0.229
165.9A1	156.176	1A7.950
1AA.109	162.531	153.039
11A.633	139.199	157.056
112.A06	108.730	132.157
106.1A6	10A.159	100.977
92.635	95.0A0	93.A57
68.688	78.A1A	80.638
31.6AA	52.71A	60.193
A5.3AA	39.378	A7.699
Tabela B. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev) Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti (nadaljevanje)
MOŠKI
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	937.262	949.184	960.820	971.621	974.001
0- 4	69.299	64.042	65.178	66.095	62.211
5	15.336	13.127	12.622	13.192	13.112
6	15.477	13.443	12.647	13.108	13.196
7	15.509	13.803	12.729	13.012	13.235
8	15.450	14.136	12.862	12.914	13.236
9	15.323	14.568	13.040	12.825	13.205
5- 9	77.095	69.126	63.900	65.051	65.985
10	15.132	14.970	13.241	12.739	13.154
11	14.884	15.412	13.443	12.649	13.092
12	14. e>71	15.657	13.719	12.648	13.010
13	14.542	15.596	14.098	12.779	12.911
14	14.474	15.335	14.525	13.003	12.810
10-14	73.702	76.970	69.026	63.817	64.976
15	14.389	15.097	14.937	13.216	12.717
16	14.297	14.942	15.372	13.413	12.623
17	14.274	14.621	15.609	13.682	12.616
18	14.347	14.433	15.539	14.050	12.738
1?	14.489	14.405	15.268	14.463	12.952
15-19	71.796	73.448	76.725	68.823	63.645
20	14.642	14.310	15.018	14.862	13.155
21	14.817	14.707	14.752	15.284	13.341
22	15.000	14.173	14.522	15.509	13.600
23	15.179	14.239	14.378	15.432	13.958
24	15.359	14.374	14.295	15.157	14.361
20-24	74.996	71.303	72.965	76.243	68.413
25-29	79.976	74.327	70.685	72.351	75.620
30-34	85.735	79.168	73.593	70.004	71.671
35-39	72.835	64.651	78.187	72.699	69.172
40-44	58.299	71.505	83.141	76.826	71.468
45-49	59.710	56.530	69.374	80.709	74.621
50-54	57.408	56.748	53.751	65.996	76.817
55-59	60.105	52.939	52.447	49.742	61.154
60-64	34.841	44.548	47.222	46.849	44.536
65-69	19.150	29.914	37.795	40.125	39.868
70-74	23.668	19.073	23.207	29.686	31.482
75-79	17.142	16.203	10.300	15.828	20.208
80 +	11.505	13.037	13.324	10.773	12.154
Tabela B. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev) Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti
ŽENSKE
STAROST	1 99cj	1«91	1996	2001	2006
SKUPAJ	998.096	1007.190	1017.521	1029.776	1034.018
■j- 1 o	65.708	60.787	61.784	62.571	58.818
5	14.495	12.488	11.991	12.503	12.412
6	14.599	12.776	12.009	12.423	12.496
7	14.611	13.101	12.091	12.342	12.537
e	14.544	13.A4A	12.221	12.255	12.541
9	14.419	13.785	12.392	12.175	12.517
5- 9	72.659	65.594	60.694	61.703	62.502
10	14.239	14.144	12.584	12.099	12.472
11	14.010	1A.54A	12.780	12.017	12.418
12	13.835	14.761	13.038	12.021	12.347
13	13.770	14.695	13.380	12.150	12.259
1A	13.785	1A.447	13.760	12.367	12.170
10—14	69.639	72.591	65.5A2	60.654	61.666
15	13.782	14.226	14.132	12.574	12.089
16	13.761	13.996	14.530	12.768	12.006
17	13. 844	13.81«»	14.745	13.025	12.008
18	14.078	13.751	14.676	13.364	12.136
19	14.405	13.763	14.425	13.741	12.351
15-19	69.869	69.555	72.508	65.472	60.590
20	14.727	13.756	14.201	14.109	12.556
21	15.067	13.731	13.968	14.504	12.748
22	15.335	13.811	13.790	14.717	13.002
23	15.476	14.043	13.721	14.647	13. 341
2 A	15.537	14.370	13.733	14.397	13.717
20— 2 A	76.1A3	69.712	69.414	72.374	65.364
25-29	78.5A3	75.960	69.557	69.271	72.239
30— 3 A	78.916	78.323	75.754	6«.374	69.093
35-39	67.986	78.544	77.970	75.426	69.085
A0-AA	56.753	67.510	78.000	77.436	74.913
A5-A9	58.938	56.120	66.747	77.109	76.540
50- 5 A	61.134	57.803	55.049	65.436	75.667
55-59	60.456	59.308	56.118	53.464	63.674
60— 6 A	55.066	57.704	56.724	53.786	51.368
65-69	30.210	50.924	53.622	52.96«	50.470
7 0-7 A	37.702	26.A3A	44.934	47.714	47.533
75-79	30.870	2«». 844	21.189	36.476	39.225
80+	27.501	30.476	31.915	29.469	35.271
Tabela B. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev) Hipoteza tendenčne umrljivosti in nizke rodnosti (nadaljevanje)
SKUPAJ
STAROST	1996	1991
SKUPAJ	1935.3*8	1956.374
0 1 -t'	135.007	124.829
S	29.821	25.615
6	30.076	26.219
7	30.120	26.906
9	29.995	27.630
o	29.742	29.352
5- 9	149.763	134.721
10	29.371	29.1 14
11	28.893	29.956
12	28.506	30.418
13	28.312	30.291
14	23.269	29.782
»7 i o P—<	143.341	149.^61
19	28.171	29.322
16	28.058	29.833
17	28.113	28.^41
IB	2S.425	23.235
19	28.893	23.168
15-19	141.665	143.004
20	29. 369	29.066
21	29.883	27.939
22	30.335	27.9«5
23	30.657	28.282
24	30.896	29.744
20-24	151.139	141.016
25-29	158.519	150.237
30-34	164.651	157.491
35-39	140.821	163.196
40-44	115.052	139.01*
45-49	113.643	119.650
50-54	113.542	114.651
5 5-59	110.563	112.297
60-64	89.909	102.252
65-6°	49.360	30.438
70-74	61.370	41.*07
75-79	48.012	46.047
90+	39.006	43.613
1996	2001	2006
1978.341	2001.397	2008.019
126.961	129.666	121.029
24.6C3	25.695	•>5. 524
24.656	25.536	25.o92
24.820	25.354	25.772
25.083	25.169	25.777
25.432	25.000	25.722
124.594	126.754	128.487
25.826	24.837	25.626
26.222	24.666	25.510
26.757	24.669	25.357
27.479	24.929	25.170
28.284	25.370	24.980
134.563	124.470	126.642
29.069	25.790	24.805
29.902	26.181	24.629
30.354	26.707	24.624
30.215	27.414	24.874
29.693	28.203	25.303
149.233	134.295	124.235
29.219	28.971	25.711
28.720	29.788	26.088
28.312	30.226	26.602
28.099	30.079	27.298
28.028	29.554	28.078
142.379	14R.617	133.777
140.242	141.62?	147.859
149.347	139.378	160.763
156.157	148.126	138.257
161.141	154.262	166.381
136.121	157.818	151.161
108.800	131.482	152.684
108.565	103.226	124.828
103.946	100.634	95.904
91.416	93.096	90.339
68.141	77.600	79.015
31.489	52.306	59.434
45.240	39.267	67.424
Tabela C. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006
Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta
MOŠKI
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	956.288	980.770	1004.909	1029.999	1047.090
0 1 •p*	69.741	67.147	70.573	73.663	70.620
6	15.471	13.395	13.565	14.529	14.837
6	15.634	13.650	13.486	14.368	14.878
7	15.696	13.97?	13.453	14.191	14.858
8	15.652	14.334	13.465	14.009	14.787
9	15.545	14.713	13.525	13.835	14.676
5- 9	77.990	70.064	67.495	70.932	74.037
10	15.37^	15.130	13.610	13.671	14.540
11	15.147	15.606	13.697	13.520	14.391
12	14.944	15.988	13.902	13.440	14.227
1?	14.808	15.861	14.272	13.463	14.056
14	14.722	15.636	14.740	13.571	13.895
10-14	74.995	76.121	70.220	67.665	71.108
15	14.620	15.437	15.196	13.663	13.746
16	14.509	15.210	15.671	13.771	13.597
17	14.469	15.069	16.015	14.039	13.581
18	14.530	15.090	16.143	14.564	13.761
19	14.663	15.210	16.125	15.235	14.076
15-19	72.791	76.016	79.151	71.293	68.761
20	14.808	15.300	16.117	15.880	14.380
21	14.976	15.393	16.093	16.556	14.673
22	15.153	15.449	16.049	16.995	15.036
23	15.325	15.439	15.999	17.052	15.487
24	15.501	15.393	15.940	16.854	15.974
20-24	75.763	76.Q74	80.198	83.337	75.550
25-29	80.836	77.111	73.330	81.547	84.680
30-34	37.621	79.974	76.304	77.*30	80.735
35-39	77.052	86.237	78.707	75.101	76.333
40-44	62.145	75.498	84.552	77.189	73.682
45-49	62.456	60.149	73.138	81.968	74.863
50-54	58.976	59.275	57.109	69.493	77.932
55-59	50.991	54.464	54.810	52.877	64.422
60-64	35.235	4*.345	48.546	48.969	47.353
65-69	19.270	29.966	38.489	41.263	41.691
70-74	23.737	15.136	23.502	30.250	32.398
75-79	17.170	16. 2t»9	10.395	16.047	20.611
80-1-	11.519	13.074	13.390	10.970	12.315
Tabela C. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006
Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta (nadaljevanje)
ŽENSKE
STAROST	1986	199 1
SKUPAJ	1016-985	1038.630
<r i o	66.130	63.784
5	14.623	12.771
6	14.758	12.968
7	14.793	13.261
P	14.749	13.670
9	14.644	12.297
5- 9	73.567	66.437
10	14.486	14.253
11	14.279	14.651
12	14.113	14.023
13	14.043	14.992
14	14.039	14.929
10-14	70.961	73.743
15	14.018	14.385
16	13.978	14.335
17	14.045	14.793
18	14.267	14.°00
19	14.587	14.330
15-19	70.094	74.1^3
20	14.903	14.843
21	15.242	14.342
22	15.506	14.887
2 3	15.644	15.004
24	15.698	15.165
20-24	76.995	74.741
25-29	79. 647	77.3 b 9
30-34	31.922	79.510
35-39	72.031	81.633
40-44	59.111	71.602
45-49	60.439	5«.523
‘'0-54	62.118	5°.340
55-59	61.078	o 0.3 :> 7
60— 64	c 5.41 7	58.392
65-69	30.333	51.312
70-74	37.799	26.611
75-79	30.936	29.975
P0 +	27.555	30.593
199b	2001	2006
1063.478	1092.067	1113.135
66.950	69.789	66.822
12.908	13.802	14.076
12.824	13.640	14.106
12.778	13.460	14.074
12.777	13.277	13.995
12.822	13.104	13.882
64.109	67.284	70.133
12.887	12.937	13.740
12.945	12.771	13.577
13.152	12.716	13.445
13.575	12.828	13.375
14.123	13.061	13.356
66.6R2	64.314	67.492
14.654	13.290	13.341
15.207	13.504	13.330
15.605	13.838	13.402
15.749	14.334	13.589
15.720	14.916	13.857
76.936	69.883	67.519
15.712	15.482	14.122
15.700	16.074	14.377
15.642	16.451	14.690
15.539	16.490	15.081
15.411	16.302	15.504
78.004	80.301	73.774
75.634	78.902	81.708
77.743	75.521	78.785
79.249	77.505	75.304
Rl.143	78.78?	77.053
70.869	80.29?	77.946
57.475	69.595	78.856
57. 707	55.939	67.766
57.824	55.406	53.822
54.327	54.061	52.056
45.341	4R.406	48.578
21.385	36.661	39.848
32.100	28.727	35.673
Tabela C. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006
Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta (nadaljevanje)
SKUPAJ
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	1975.273	2019.A00	206o.387	2122.067	2160.225
0 1 -F«	135.921	130.931	137.523	1A3.A53	137.AA1
5	30.09A	26.165	26.A7A	28.331	28.913
6	30.392	26.639	26.310	23.008	28.984
7	30.ASI	27.233	26.231	27.651	28.932
8	30.A01	27.90A	26.2A2	27.286	28.782
9	30.189	23.610	26.3A7	26.9A0	23.558
5- 9	151.557	136.551	131.603	138.216	144.170
10	29.860	29.383	26.A97	26.609	28.280
11	29.426	30.257	2&.6A1	26.290	27.967
12	29.059	30.811	2 7.0 5 A	26.156	27.672
13	28.850	30.853	27.3A7	26.291	27.430
14	28.761	30.565	28.863	26.633	27.251
10— 1A	1A5.956	151.869	136.902	131.979	138.600
15	28.638	30.322	29.850	26.973	27.087
16	28.A87	30.0A5	30.879	27.276	26.927
17	28.51A	29.867	31.621	27.977	26.983
18	28.707	2°.839	31.893	28.899	27.350
19	29.2A9	30.0A0	31.8A5	30.152	27.934
15-19	1A3.685	150.16A	156.087	141.175	136.280
20	29.711	30.1AA	31.829	31.363	28.503
21	30.218	30.234	31.79A	32.631	29.050
22	30.661	30.336	31.691	33.AA6	29.727
23	30.970	30.AA3	31.538	33.5A1	30.568
2A	31.199	30.558	31.351	33.156	31.477
20-2A	152.758	151.715	158.202	16A.137	149.325
25-29	160.A83	15A.980	153.96A	160.449	166.388
30- 3 A	169.5A3	159.A3A	15A.0A7	153.051	159.520
35-39	1A9.083	167.871	157.956	152.606	151.637
A0-AA	121.256	1A7.100	165.695	155.971	150.735
A5-A9	122.895	118.677	1AA.006	162.260	152.809
50— 5 A	121.091	118.615	114.58A	139.088	156.788
55-59	112.069	11A.820	112.517	108.916	132.188
60-6A	90.652	103.738	10t>. 370	10A.375	101.175
65-69	A9.608	81.178	92.816	95.329	93.746
70— 7 A	61.536	Al.797	68.8A3	78.656	80.975
75-79	A6.106	46.?4A	31.780	52.903	60.459
80+	39.07A	A3.667	A 5.A90	39.597	A 7.9 88
Tabela D. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev) Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta
MOŠKI
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	937.262	950.391	983.510	1008.910	1026.340
0- 4	69.299	66.062	69.560	72.676	69.829
5	15.336	13.307	13.305	14.341	14.647
6	15.477	13.572	13.241	14.174	14.683
7	15.509	13.392	13.230	Y 13.989	14.660
8	15.450	14.245	13.272	13.799	14.587
9	15.323	14.607	13.363	13.618	14.475
5- 9	77.095	to.623	66.412	69.921	73.051
10	15. 132	15.00?	13.484	13.445	14.340
11	14.684	lr'.4 50	13.614	13.279	14.195
12	14.671	15.706	13.841	13.202	14.032
13	14.542	15.656	14.202	13.253	13.852
14	14. 474	15.414	14.639	13.405	13.679
10-14	73.702	77.228	69.780	66.583	70.098
15	14.389	15.195	15.067	13.557	13.520
16	14.297	14.043	15.516	13.689	13.357
17	14.274	14.7^7	15.833	13.979	13.343
ib	14.347	14.324	15.940	14.494	13.552
19	14.489	14.963	15.904	15.135	13.911
15-19	71.796	7*». 72 7	78.260	70.854	67.683
20	14.642	15.071	15.877	15.753	14.255
21	14.317	1^.132	15.832	16.401	14.590
22	15.000	15.255	15.778	16.814	14.976
23	15.179	15.258	15.735	16.849	15.418
24	15.359	1^.220	15.695	16.634	15.874
20-24	74.996	75.986	78.918	82.451	75.114
25-29	79.976	76.351	77.351	80.278	83.802
30-34	85.735	70.12?	75.551	76.560	79.477
35-39	72.835	34.375	77.866	74.353	75.374
40-44	c8.299	71.358	82.723	76.363	72.951
45-49	59.710	56.420	69.121	80.193	74.061
50-54	57.408	56.665	53.563	65.672	76.242
5 5-5°	50.105	53.016	52.398	49.596	60.881
60-64	34.841	44.557	47.256	46.814	44.415
65-69	19.150	29.633	37.821	40.172	39.857
70-74	23.663	15.092	23.240	29.725	31.538
75- 7*3	17.142	16.222	10.331	15.869	20.253
80+	11.505	13.055	13.359	10.827	12.213
Tabela D. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev)
Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta (nadaljevanje)
ŽENSKE
STAROST	1 986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	993.096	1018.997	1043.262	10 71.421	1092.42 7
0 1 -p*	65. 706	62.754	65.989	68.355	66.074
S	14.485	12.673	12.665	13.623	13.896
6	14.599	12.904	12.593	13.456	13.921
7	14.611	13.175	12.568	13.269	13.886
8	14.544	13.474	12.591	13.078	13.805
9	14.419	13.735	12.664	12.999	13.691
5- 9	72.656	66.016	63.080	66.32*	69.199
10	14.239	14.120	12.761	12.723	13.550
11	14.010	14.492	12.656	12.543	13.391
1?	13.835	14.739	13.083	12.491	13.259
13	13.770	14.736	13.496	12.628	13.181
14	13.785	14.703	14.015	12.900	13.152
i o r-4	69.639	72.840	6b.211	63.286	66.533
15	13.782	14.639	14.521	13.164	13.127
16	13.761	14.566	15.049	13.416	13.103
17	13.844	14.518	15.422	13.769	13.177
18	14.078	14.523	15.543	14.256	13.389
19	14.405	14.576	15.495	14.309	13.696
15-19	69.869	72.823	76.029	69.413	66.492
20	14.727	14.603	15.466	15.349	13.997
21	15.067	14.625	15.432	15.916	14.288
22	15.335	14.687	15.363	16.263	14.621
23	15.476	14.315	15.267	16.284	15.002
24	15.537	14.963	15.158	16.077	15. 396
20-24	76.143	73.719	76.686	79.895	73.305
25-29	78.543	77.019	74.613	77.587	80.304
30-34	78.916	78.409	7 6.3 9 o	74.504	77.473
35-3=»	67.936	73.6h2	78.1^3	76.661	74.290
40-44	56.753	67.586	73.172	77.693	76.215
45-49	c3.936	56.196	66.693	77.355	76.370
50-5 4	61.134	57.363	55.133	65.699	75.973
55-59	60.453	59.405	56.278	53.717	63.978
60-64	55.063	57.801	56.914	54.036	51.688
65-69	30.210	50.9B9	53.777	53.211	50.770
70-74	37. 702	26.499	45.056	47.917	47.815
75-79	30.370	29.898	21.295	36.629	39.446
80 +	27.501	30.530	32.027	28.639	35.500
Tabela D. Projekcija stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 (brez zdomcev)
Hipoteza tendenčne umrljivosti, nizke rodnosti in konstantnega selitvenega prirasta (nadaljevanje)
SKUPAJ
STAROST	1986	1991	1996	2001	2006
SKUPAJ	1935.356	1978.388	2026.771	2080.331	2119.266
C- 4	135.007	128.816	135.5A9	141.530	135.903
5	29.821	25.985	25.970	27.964	28.543
6	30.07o	26.A76	25.833	27.630	28.604
7	30.120	27.067	25.798	27.258	28.546
fl	29.995	27.719	25.863	26.877	28.392
9	29.7A2	28.392	26.027	26.517	28.166
5- 9	1A9.753	135.639	129.A92	136.246	142.251
10	29.371	29.122	26.2A5	26.168	27.890
11	28.893	29.9^2	26.A70	25.822	27.586
12	26.506	30.AAA	26.92A	25.693	27.291
13	28.312	30.442	27.698	25.881	27.034
1A	28.2*9	30.117	28.65A	26.305	26.831
10-1A	1A3.3A1	150.0b7	135.991	129.869	136.631
15	23.171	29.83A	29.588	26.721	26.647
16	28.058	29.c 14	30.56A	27.10A	26.460
17	26.118	29.315	31.255	27.743	26.520
IB	28.A25	29.352	31.483	23.750	26.941
19	28.893	29.539	31.399	29.943	27.607
15-19	1A1.665	1A7.555	15A.289	140.266	134.175
20	29.369	29.67«	31.3A3	31.102	28.252
21	29.683	29.807	31.265	32.313	28.879
22	30.335	29.9A2	31.142	33.082	29.598
23	30.657	30.073	31.003	33.13A	30.420
2 A	30.896	30.20A	30.853	32.712	31.270
20— 2 A	151.139	1A 9.70A	155.60A	162.347	148.419
25-29	153.519	153.370	151.96A	157.865	164.606
30— 3 A	16A.651	157.532	152.AA7	151.063	156.951
35-39	1A0.821	1 b 3.017	156.019	151.018	149.664
A0-AA	115.052	13 «•94A	160.895	154.056	149.166
A5-A9	116.6A3	112.616	136.019	157.548	150.931
50— 5 A	116.5A2	11A.533	108.751	131.371	152.216
55-59	110.563	112.A21	108.676	103.312	124.859
60-6A	89.909	102.358	104.170	100.850	96.103
65-69	A9.360	80.521	91.598	93.383	90.628
70— 7 A	61.370	41.590	68.296	77.642	79.353
75-79	A3.012	46.120	31.626	52.498	59.699
80+	39.006	43.585	45.386	39.466	47.713
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah
MOŠKI
STAR.	1986	19d7	1988	1989	1990	1991	1992
0	13.210	13.394	13.353	13.304	13.415	13.510	13.480
1	13.335	13.164	13.349	13.309	13.261	13.373	13.469
2	13.759	13.283	13.115	13.299	13.261	13.215	13.328
3	14.451	13.725	13.251	13.084	13.269	13.232	13.187
4	14.986	14.432	13.707	13.235	13.068	13.254	13.217
	o9.741	67.998	66.775	66.231	66.275	66.585	66.681
5	15.176	14.977	14.423	13.700	13.227	13.061	13.247
6	15.041	15.172	14.973	14.419	13.696	13.224	13.058
7	15.813	15.838	15.169	14.970	14.416	13.693	13.221
8	15.568	15.809	15.834	15.165	14.967	14.413	13.690
9	15.592	15.564	15.805	15.830	15.161	14.963	14.409
	77.990	77.359	76.204	74.084	71.467	69.354	67.625
10	15.194	15.507	15.559	15.801	15.825	15.157	14.959
11	15.163	15.189	15.583	15.555	15.796	15.821	15.153
12	15.131	15.159	15.185	15.579	15.551	15.792	15.817
13	14.921	15.127	15.155	15.181	15.575	15.547	15.789
14	14.506	14.917	15.123	15.151	15.178	15.571	15.543
	74.995	75.979	76.605	77.266	77.925	77.889	77.261
15	13.764	14.581	14.912	15.118	15.146	15.173	15.567
16	14.195	13.758	14.575	14.906	15.112	15.141	15.168
17	14.566	14.188	13.751	14.568	14.899	15.105	15.134
13	14.717	14.556	14.178	13.743	14.559	14.889	15.095
19	15.549	14.705	14.544	■14. 167	13.732	14.547	14.878
	72.791	71.708	71.961	72.501	73.447	74.855	75.842
20	15.182	15.534	14.690	14.530	14.153	13.718	14.533
21	14.728	15.164	15.515	14.673	14.513	14.137	13.703
22	14.901	14.700	15.143	15 ,>94	14.653	14.494	14.118
23	15.396	14.878	14.685	15.120	15.471	14.631	14.472
24	15.556	15.370	14.852	14.660	15.095	15.445	14.607
	75.763	75.652	74.386	74.478	73.885	72.425	71.434
25	15.255	15.523	15.342	14.826	14.635	15.068 ,	15.419
26	15.771	15.228	15.501	15.315	14.800	14.609	15.042
27	15.949	15.744	15.201	15.474	15.289	14.775	14.585
28	16.439	15.923	15.718	15.176	15.449	15.264	14.751
29	17.422	16.412	15.896	15.692	15.152	15.424	15.239
	00.836	78.834	77.658	76.494	75.324	75.141	75.036
30	17.622	17.391	16.384	15.869	15.665	15.125	15.397
31	17.338	17.587	17.357	16.351	15.837	15.634	15.096
32	17.917	17.297	17.546	17.316	16.313	15.801	15.598
33	17.821	17.868	17.249	17.498	17.269	16.269	15.758
34	16.923	17.768	17.814	17.198	17.446	17.219	16.222
	87.621	87.911	86.350	84.232	82.531	80.048	78.071
35	17.501	16.073	17.715	17.762	17.148	17.396	17.169
36	16.080	17.454	16.827	17.667	17.714	17.103	17.350
37	15.184	16.043	17.413	16.788	17.627	17.674	17.063
38	14.903	15.153	16.010	17.378	16.754	17.591	17.638
39	13.384	14.d74	15.123	15.979	17.344	16.721	17.557
	77.052	80.395	83.0d8	85.574	86.587	86.484	86.777
40	10.054	13.357	14.843	15.092	15.946	17.309	16.687
41	12.310	10.030	13.326	14.809	15.057	15.909	17.269
42	13.414	12.275	10.002	13.289	14.768	15.016	15.865
43	13.502	13.368	12.233	9.968	13.244	14.719	14.966
44	12.865	13.447	13.314	12.184	9.929	13.191	14.660
	62.145	62.477	63.719	65.343	68.944	76.143	79.447
45	13.081	12.d05	13.384	13.252	12.128	9.383	13.131
46	12.588	13.012	12.737	13.314	13.183	12.066	9.833
47	12.158	12.515	12.937	12.664	13.239	13.109	11.998
48	12.141	12.081	12.437	12.856	12.585	13.157	13.028
49	12.488	12.057	11.998	12.351	12.768	12.499	13.067
	62.456	62.470	63.493	64.438	63.903	60.713	61.056
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje) MOŠKI
STAR.	1986	1987	1988	1989	1990	1991	1992
50	12.148	12.392	11.964	11.906	12.256	12.671	12.404
51	llrfftl	12.043	12.285	11.861	11.803	12.151	12.562
52	11.'619	11.756	11.926	12.166	11.746	11.689	12.034
53	11.'nos	11.492	11.628	11.797	12.034	11.619	11.563
54	11.530	11.666	11.354	11.488	11.655	11.889	11.480
	58.976	59.349	59.157	59.218	59.495	60.019	60.043
55	12.172	11.378	11.512	11.204	11.337	11.502	11.734
56	10.615	11.999	11.216	11.349	11.046	11.177	11.340
57	10.312	10.453	11.816	11.046	11.177	10.879	11.009
56	9.512	10.143	10.283	11.624	10.867	10.997	10.705
59	8.380	9. 343	9.964	10.101	11.420	10.677	10.806
	50.991	53.316	54.791	55.325	55.848	55.233	55.592
60	7.890	d.215	9.160	9.769	9.905	11.199	10.472
61	7.168	7.716	8.035	8.960	9.557	9.691	10.958
62	7.348	6. 990	7.525	7.837	8.740	9.324	9.456
63	6.590	7.144	6.797	7.318	7.622	8.502	9.070
64	6.239	6.392	6.931	6. 595	7. 101	7.397	8.252
	35.235	36.458	38.447	40.479	42.926	46.113	48.208
65	5.685	6.044	6.193	6.716	6. 391	6.883	7.170
66	4.874	5.506	5.854	6.000	6.507	6.192	6.669
67	3.062	4.724	5.337	5.675	5.817	6. 308	6.004
68	2.792	2.969	4. 581	5.176	5.504	5.642	6.119
69	2.857	2. 706	2.878	4.440	5.017	5.335	5.469
	19.270	21.949	24.844	28.007	29.235	30.361	31.432
70	3.922	2. 763	2.617	2.783	4.294	4.852	5.160
71	5.246	3.779	2.662	2.521	2.681	4.137	4.675
72	5.040	5.02b	3.620	2.550	2.415	2.568	3.963
73	5.058	4.794	4.780	3.443	2.425	2.296	2.442
74	4.471	4. 774	4.524	4.510	3.248	2.287	2.166
	23.737	21.136	18.204	15.808	15.064	16.142	18.405
75	4.324	4. 187	4.470	4.235	4.222	3.040	2.141
76	3.955	4.018	3.890	4.152	3.934	3.921	2.823
77	3.419	3.647	3.705	3.587	3.828	3.626	3.614
78	2.868	3.128	3.337	3.390	3.281	3.502	3.317
79	2.604	2.602	2.838	3.027	3.075	2.976	3.176
	17.170	17.583	18.240	18.391	18.340	17.065	15.071
80	2.212	2.339	2.337	2.549	2.719	2.762	2.673
81	1.875	1.965	2.078	2.076	2.265	2.416	2.454
82	1.614	1.645	1.723	1.823	1.821	1.987	2.120
83	1.250	1.396	1.422	1.491	1.577	1.576	1.719
84	1.122	1.066	1.191	1. 214	1.272	1.346	1.345
	8.073	8.411	8.752	9.153	9.655	10.087	10.311
85	0. 889	0.945	0.898	1.003	1.023	1.072	1.134
86	0.742	0. 742	0.789	0.750	0.838	0.855	0.896
87	0.512	0.617	0.618	0.657	0.625	0.699	0.713
88	0.367	0. 426	0.514	0. 515	0.548	0.521	0.583
89	0.260	0.305	0.355	0.428	0.429	0.457	0.436
	2.770	3.036	3.173	3.353	3.462	3.604	3.762
90	0.215	0.216	0.254	0.295	0.357	0.358	0.381
91	0.147	0.177	0.178	0.209	0.243	0.294	0.295
92	0.092	0.119	0. 143	0.144	0. 169	0. 197	0. 239
93	0.061	0.072	0.093	0.113	0.113	0.134	0.156
94	0.055	0.046	0.055	0.071	0.086	0.086	0.102
	0.570	0. 630	0. 723	0.832	0.968	1.069	1.173
95	0.029	0.040	0.034	0.040	0.052	0.063	0. 063
96	0.029	0. 020	0.028	0.023	0.028	0.036	0.043
97	0.019	0.018	0.013	0.017	0.015	0.017	0.022
98	0.011	0.011	0.010	0.007	0.010	0.008	0.010
99	0.012	0.005	0.005	0.005	0.003	0.004	0.004
	0.100	0.094	0.089	0.092	0. 107	0.128	0.142
VSOTA	958.288	962.815	967.150	971.278	975.381	979.448	983.360
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
MOŠKI
STAR.	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999
0	13.519	13.557	13.615	13.722	13.581	13.437	13.297
1	13.440	13.481	13.520	13.579	13.687	13.547	13.404
2	13.425	13.398	13.440	13.479	13.540	13.649	13.511
3	13.301	13.398	13.372	13.414	13.455	13.516	13.626
A	13.172	13.286	13.384	13.358	13.401	13.442	13.504
	66.858	67.120	67.330	67.553	67.664	67.591	67.342
5	13.210	13.166	13.280	13.378	13.352	13.396	13.437
6	13.243	13.207	13.163	13.277	13.375	13.350	13.393
7	13.055	13.241	13.205	13.161	13.275	13.373	13.347
a	13.218	13.053	13.238	13.202	13.158	13.272	13.370
9	13.687	13.215	13.049	13.235	13.199	13.155	13.269
	66.414	65.881	65.935	66.252	66.358	66.545	66.816
10	14.406	13.683	13.212	13.046	13.232	13.195	13.151
11	14.955	14.402	13.680	13.208	13.043	13.229	13.192
12	15.149	14.951	14.399	13.677	13.205	13.040	13.226
13	15.814	15.146	14.948	14.396	13.674	13.203	13.038
14	15.785	15.810	15.143	14.945	14.393	13.672	13.201
	76.109	73.993	71.381	69.272	67.547	66.339	65.808
15	15.539	15.781	15.806	15.139	14.941	14.390	13.669
16	15.561	15.534	15.776	15.802	15.134	14.937	14.386
17	15.160	15.554	15.527	15.769	15.795	15.128	14.931
18	15.124	15.152	15.545	15.518	15.760	15.786	15.120
19	15.084	15.113	15.140	15.534	15.507	15.748	15.775
	76.470	77.134	77.794	77.761	77.137	75.989	73.880
20	14.864	15.070	15.099	15.127	15.520	15.493	15.735
21	14.517	14.848	15.054	15.083	15.110	15.503	15.477
22	13.685	14.499	14.829	15.035	15.064	15.092	15.484
23	14.097	13.665	14.478	14.808	15.013	15.043	15.070
24	14.449	14.075	13.643	14.455	14.784	14.990	15.020
	71.612	72.156	73.102	74.507	75.492	76.121	76.786
25	14.582	14.424	14.051	13.620	14.431	14.760	14.965
26	15.392	14.557	14.400	14.028	13.597	14.407	14.736
27	15.017	15.366	14.533	14.376	14.005	13.575	14.384
28	14.561	14.993	15.342	14.510	14.354	13.983	13.554
29	14.727	14.538	14.969	15.317	14.487	14.331	13.961
	74.280	73.878	73.295	71.851	70.873	71.056	71.599
30	15.213	14.702	14.513	14.944	15.291	14.462	14.307
31	15.367	15.184	14.673	14.485	14.915	15.262	14.435
32	15.061	15.332	15.149	14.640	14.452	14.881	15.228
33	15.556	15.021	15.292	15.109	14.602	14.415	14.843
34	15.713	15.512	14.978	15.249	15.067	14.561	14.375
	76.911	75.751	74.605	74.426	74.327	73.581	73.187
35	16.175	15.668	15.467	14.936	15.206	15.025	14.520
36	17.124	16.133	15.627	15.427	14.897	15.166	14.986
37	17.310	17.085	16.096	15.592	15.393	14.864	15.133
38	17.029	17.275	17.051	16.064	15.560	15.362	14.834
39	17.603	16.996	17.242	17.018	16.032	15.530	15.332
	85.241	83.156	81.483	79.037	77.088	75.947	74.805
40	17.521	17.568	16.961	17.207	16.984	16.000	15.499
41	16.649	17.481	17.528	16.923	17.168	16.945	15.965
42	17.222	16.604	17.434	17.480	16.878	17.123	16.900
43	15.813	17.165	16.550	17.377	17.424	16.823	17.068
44	14.907	15.751	17.099	16.486	17.311	17.358	16.760
	82.112	84.569	85.572	85.474	85.764	84.250	82.193
45	14.594	14.840	15.681	17.023	16.414	17.235	17.203
46	13.064	14.521	14.766	15.603	16.939	16.333	17.151
47	9.778	12.991	14.440	14.684	15.517	16.846	16.244
48	11.924	9. 718	12.912	14.352	14.596	15.424	16.745
49	12.939	11.843	9.652	12.825	14.256	14.498	15.321
	62.299	63.913	67.451	74.488	77.721	80.336	82.744
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
MOŠKI
sta«.	1993	1996	1995
50	12.968	12.861	11.753
51	12.298	12.857	12.732
52	12.661	12.180	12.733
53	11.903	12.307	12.068
56	11.626	11.761	12.159
	61.035	61.965	61.626
55	11.329	11.275	11.608
56	11.569	11.170	11.117
57	11.170	11.396	11.006
58	10.833	10.992	11.215
59	10.519	10.666	10.803
	55.620	55.679	55.766
60	10.599	10.319	10.666
61	10.268	10.373	10.100
62	10.693	10.001	10.126
63	9.200	10.605	9.733
66	8.805	8.932	10.103
	69.565	50.029	50.506
65	7.999	8.536	8.661
66	6.969	7.753	8.275
67	6.667	6. 739	7.520
60	5.825	6.276	6.539
69	5.932	5.666	6.082
	33.173	36.950	37.076
70	5.239	5.737	5.661
71	6. 971	5.095	5.526
72	6.677	6. 761	6.879
73	3.767	6.256	6.525
76	2. 303	3.552	6.012
	20.807	23.600	26.606
75	2.027	2.156	3.322
76	1.903	1.881	2.000
77	2.602	1. 831	1.733
73	3.305	2.379	1.675
79	3.008	2.998	2.158
	12.929	11.266	10.808
00	2.853	2.702	2.693
81	2.375	2.535	2.601
82	2.153	2.086	2.226
83	1.836	1.863	1.806
86	1.667	1.566	1.591
	10.683	10.750	10.712
05	1.136	1.238	1.321
86	0.969	0.969	1.036
87	0.768	0.792	0.792
88	0.595	0. 625	0.662
89	0.688	0.698	0.526
	3.913	6. 101	6. 336
90	0.363	0.607	0.616
91	0. 315	0.301	0.338
92	0.260	0.256	0.265
93	0.188	0.189	0.203
96	0.11?	0. 166	0.165
	1.226	1.290	1.366
95	0.076	0.087	0.105
96	0.063	0.051	0.059
97	0.027	0.027	0.032
98	0.012	0.015	0.015
99	0.006	0.006	0.007
	0. 161	0.185	0.218
VSOTA	987.187	990.925	996.593
1996	1997	1998	1999
9.579	12.728	16.169	16.389
11.653	9.698	12.620	16.030
12.609	11.562	9.607	12.500
12.596	12.673	11.617	9.305
11.906	12.665	12.325	11.281
58.362	58.686	59.918	61.505
12.001	11.769	12.286	12.165
11.665	11.836	11.586	12.113
10.952	11.276	11.659	11.615
10.830	10.779	11.099	11.677
11.023	10.665	10.597	10.911
56.251	56.283	57.226	58.081
10.599	10.816	10.666	10.600
10.223	10.376	10.590	10.229
9.859	9.981	10.131	10.361
9.856	9.597	9.716	9.866
9.651	9.570	9.321	9.639
69.986	50.360	50.205	50.271
9.797	9.167	9.283	9.062
8. 396	9.699	8.880	9.002
8.026	8.165	9.215	8.623
7.296	7.788	7.903	8.963
6.339	7.076	7.551	7.663
39.855	61.672	62.860	63.273
5.882	6.131	6.861	7.303
5.260	5.666	5.905	6.590
5.292	5.037	5.625	5.656
6.637	5.029	6.786	5.155
6.266	6.371	6.760	6.510
25.338	26.236	27.698	29.211
3. 753	3.989	6.087	6.631
3.083	3.682	3.701	3.791
1.862	2.860	3.207	3.608
1.585	1.686	2.597	2.932
1.519	1.637	1.527	2.356
11.782	13.633	15.119	16.917
1.938	1.366	1.291	1.372
2.393	1.722	1.212	1. 167
2.107	2.100	1.511	1.066
1.925	1.826	1.818	1.309
1.560	1.666	1.558	1.553
9.903	8.656	7.390	6.666
1.362	1.300	1.387	1.315
1.105	1.126	1.088	1.162
0.365	0.926	0.960	0.911
0.663	0.725	0.776	0.788
0. 555	0.556	0.608	0.651
6.531	6.628	6.790	6.827
0.638	0.665	0.<*66	0.511
0.365	0. 366	0.386	0.388
0.275	0.281	0.296	0.315
0.196	0.218	0.223	0.235
0. 155	0. 168	0.167	0.171
1.607	1.676	1.539	1.619
0.106	0.113	0.108	0.122
0.072	0.073	0.078	0.076
0.037	0.065	0.066	0.069
0.018	0.021	0.025	0.025
0.007	0.008	0.009	0.012
0.260	0.260	0.266	0.281
990.266	1001.629	1006.761	1007.582
Tabela E
MOŠKI
STAR.
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18 19
20
21
22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
2000
13.176
13.266
13.370
13.489
13.614 66.915
13.498 13.434
13.391 13.345
13.367
67.035
13.266
13.149
13.190
13.223
13.036 65.863
13.198
13.665
14.380
14.923
15.109 71.274
15.761
15.718
15.458
15.463
15.047
77.448
14.996
14.941
14.712
14.361
13.533
72.543
13.937
14.279
14.403
15.189
14.802
72.611
14.335
14.484
14.953
15.102
14.806
73.6a0
15.301
15.465
15.923
16.847
17.004
80.539
16.688
17.199 17.058
16.147
16.633
83.726
2001
13.045
13.147
13.234
13.349
13.478
66.252
13.609
13.496 13.432
13.388
13.342
67.266
13.364
13.263
13.146
13.187
13.221
66.182
13.033
13.194
13.660
14.372 14.913
69.172
15.096
15.745
15.699 15.437 15.439
77.417
15.023
14.971
14.917
14.689 14.339 73.940
13.510
13.911
14.248
14.366
15.147
71.183
14.761
14.299 14.451
14.923
15.074
73.508
14.776
15.267 15.424 15.873
16.784
78.124
16.932
16.607
17.107
16.957
16.040
83.642
2002
12.886
13.017
13.115
13.214
13.338
65.571
13.473
13.606
13.494
13.429
13.385
67.387
13.338
13.361
13.260 13.144 13.185
66.289
13.219
13.030
13.189
13.653
14.363
67.453
14.900
15.081
15.727
15.678
15.414
76.800
15.415
14.999
14.947
14.894 14.667
74.922
14.315
13.485
13.880
14.212
14.327
70.218
15.106
14.724
14.267
14.423
14.895
73.415
15.044
14.743
15.227
15.376
15.814
76.204
16.713
16.850
16.519
17.005
16.845
83.932
2003
12.695
12.860
12.988
13.097
13.204
64.844
13.334
13.470
13.604
13.491
13.426
67.326
13.382
13.336
13.358
13.258
13.142
66.476
13.183
13.215
13.025
13.183
13.644
66.249
14.351
14.886
15.063
15.705
15.655
75.660
15.390 15.390
14.976
14.924
14.871 75.551
14.642
14.288
13.455
13.845
14.173
70.404
14.288
15.068
14.691
14.239
14.395
72.681
14.865
15.010
14.705
15.180
15.320
75.080
15.748
16.634
16.761
16.421 16.893
82.456
2004
12.479
12.671
12.832
12.970 13.087 64.039
13.200
13.331
13.468
13.602
13.488
67.089
13.423
13.379
13.333
13.356
13.256
66.748
13.139
13.179
13.211 13.019
13.174
65.722
13.633
14.337
14.868
15.043
15.682
73.563
15.630
15.365
15.366
14.953
14.901
76.216
14.846
14.615
14.257
13.421 13.808
70.947
14.135
14.252
15.035
14.662
14.212
72.296
14.367
14.832
14.971
14.660
15.125 73.955
15.256
15.673
16.546
16.662
16.313 80.450
2005
12.245
12.456
12.644
12.816
12.961
63.122
13.083
13.197
13.329
13.466
13.599
66.674
13.485
13.421
13.377
13.331
13.355
66.969
13.254
13.136
13.175
13.204
13.010
65.780
13.164
13.619
14.320
14.849
15.022
70.973
15.658
.15.606
15.342
15.343 14.930 76.878
14.877
14.318
14.583
14.221
13.385
71.885
13.771
14.100
14.221
15.005
14.634
71.731
14.184 14.335
14.794 14.926
14.607
72.845
15.062
15.184 15.591
16.449 16.553 78.838
2006
11.980
12.223
12.431
12.629
12.807
62.071
12.957
13.081
13.195
13.327 13.463
66.023
13.596 13.483 13.419
13.375
13.329
67.201
13.353
13.251
13.132
13.168
13.196
66.100
13.000
13.151
13.604
14.302
14.827 68.883
14.999
15.634
15.582
15.318
15.319
76.851
14.905
14.849
14.786
14.547
14.183
73.271
13.350
13.737
14.069
14.193
14.977
70.325
14.605
14.152 14.298
14.749
14.872
72.677
14.547
14.992
15.105
15.500 16.341
76.485
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
Tabela E. MOŠKI
STAR.
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66 67 60 69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86 07 88 89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
2000
15.206 14.268 13.896 12.365 9.195 64.929
11.135
11.996
11.935
11.237
11.284
57.588
10.710 10.184 9.989 10.069 9.583 50.535
9.158
8.770
8.734
8.369
8.671
43.702
7.411 7.034 6. 309 5.371 4.857 30.982
4.216
4.110
3.491
3.115 2.653
17.591
2.115 1.219 1.007 0.921 1.113 6.380
1.311
1.102
0.973
0.764
0.663
4.813
0.546
0.425
0.317
0.250
0.180
1.719
0.125
0.084
0.047
0.027
0.012
0.294
2001
16.509
15.078
14.132
13.746
12.218
71.683
9.076
10.981
11.821
11.750
11.049
54.678
11.076
10.489
9.947
9.728
9.784
51.024
9.298 8. 882 8. 510 8.477
8.115 43.283
8.386
7.138
6.734
5.993
5.060
33.311
4.539 3.910
3.	784
3.	191
2.825
18.249
2. 388
1.879
1.070
0.872
0.787
6.996
0.944
1.099
0.923
0.817
0.643
4.426
0. 557 0.455 0.347 0. 252 0.192 1.803
0.132 0.086 0.052 0.026 0.012 0. 308
1012.438
2002
15.921
16.370
14.934
13.980
13.503
74.788
12.061
8.951
10.821
11.638
11.555
55.025
10.847
10.849
10.245
9.688
9.453
51.083
9.494
9.020
8.620
8.260
3.220
43.614
7.848
8.077
6.833
6.396
5.645
34.800
4.729
4.209
3.600
3.459
2.893
18.889
2.537
2.122
1.650
0.927
0.745
7.981
0.665 0. 792 0.921 0.775 0.608 3. 841
0. 541 0.465 0.372 0.276 0.193 1.347
0.140
0.091
0.054
0.029
0.012
0.325
1014.375
2003
16.720
15.787
16.215
14.774
13.814
77.310
13.408
11.895
8.821
10.655
11.445
56.223
11.344
10.625
10.598
9.980
9.416
51.964
9.175
9.211
0.754
8.367
8.009
43.517
7.950
7.559
7.732
6.489
6.024
35.755
5.274
4.384
3.875
3.289
3.135
19.958
2.599
2.255
1.863
1.429
0.792
8.937
0.629 0.558 0. 664 0.774 0.654
3.279
0.580 0.452 0. 380 0.296 0. 212 1.920
0. 141 0.096 0.057 0.030 0.013 0.338
1015.917
2004
16.768
16.580
15.637
16.041
14.599 79.624
13.637 13.226
11.722
8.685
10.479
57.747
11.238
11.114
10.381
10.325
9.701
52.758
9. 139
8.902
8.941 8.498
8.114 43.594
7.747
7.657
7.235
7.342
6.111
36.092
5.628
4.890
4.035
3.541
2.982
21.075
2.816
2.309
1.979
1.613
1.221
9.940
0.669
0.528
0.468
0.558
0.653
2.877
0.551
0.484
0.370
0.303
0.228
1.935
0. 155 0.097 0.061 0.031 0.014 0.358
1017.014
2005
16.192
16.627
16.422
15.470
15.851
80.562
14.411
13.450
13.032
11.543
8.543
60.979
10.290
11.010
10.859
10.115
10.037
52.312
9.417
8.869 8.641 8.680 8.241
43.847
7.848
7.461
7.328
6.870 6.914
36.420
5.709 < 5.216
4.500
3.687
3.210 22.322
2.678
2.503
2.027
1.714
1.379
10.303
1.032
0.562
0.443
0.394
0.471
2.902
0.551
0.461
0.397
0.295
0.233
1.936
0.167
0.107
0.061
0.033
0.014
0.382
1017.651
2006
16.431 16.057
16.470 16.247
15.286 80.490
15.648 14.214
13.256 12.834 11.354
67.306
8. 389
10.083
10.760
10.582 9.834
49.648
9.745
9.139
8.609 8.389
8.417
44.299
7.971
7.558
7.140
6.958 6.468
36.094
6.457 5.291
4.	800 4.111 3.342
24.001
2.883
2.381
2.197
1.756
1.466
10.683
1.166 0.867 0.472 0. 373 0.333
3.210
0.398
0.461
0.378
0.317
0.227
1.781
0.171
0.115
0.067
0.033
0.015
0.401
1017.791
VSOTA 1010.156
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1086-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje) ZENSKE
STAR.	1986	1987	1988	1969	1990	1991	1992
0	12.A56	12.662	12.622	12.575	12.678	12.767	12.737
1	12.819	12.A29	12.63A	12.595	12.5A8	12.652	12.7A1
2	13.166	12.738	12.399	12.605	12.566	12.520	12.62 A
3	13.620	13.1A7	12.770	12.382	12.587	12.5A9	12.503
A	1A.119	13.610	13.137	12.761	12.373	12.578	12.5A0
	66.180	6A.635	63.563	62.917	62.753	63.066	63.1A6
5	1A.670	1A. 115	13.606	13.133	12.757	12.369	12.575
6	1A.681	1A.668	1A.113	13.60A	13.132	12.755	12.368
7	1A.602	1A.678	1A.66 5	1A.111	13.602	13.130	12.75A
8	1A.655	1A.598	1A . 6 7 5	1 A.662	1A.107	13.598	13.127
9	1A.959	1A.651	1A.59A	1 A.671	1 A.658	1A.10A	13.595
	73.567	72.710	71.652	70.180	68.255	65.956	6A.A10
10	1A.73A	1A.95A	1 A.6A6	1A.590	1A.666	1A.65A	1A.100
11	1A.123	1A.730	1A.950	1A.6A2	1A.586	1A.663	1A.650
12	1 A.265	1A.120	1A.727	1A.9A7	1A.6A0	1A.583	1A.6o0
13	1 A.190	IA.263	1A.118	1 A.725	1A.9A6	1 A.638	1A.582
1A	13.6A9	1A.189	1A.262	1A.117	1A.72A	1A.9A5	1A.637
	70.961	72.257	72.70A	73.022	73.562	73.A83	72.630
15	13.586	13.6A8	1 A.188	1A.262	1A.117	1A.72A	1A.9AA
16	13.6A7	13.585	13.6A7	1A.187	1A.261	1A.116	1 A.723
17	13.775	13.6A5	13.583	13.6A6	1A.105	1A.259	1A.11A
18	1 A.778	13.772	13.6A2	13.580	13.6A2	1A.182	1 A.255
19	15.108	1A.773	13.767	13.637	13.576	13.638	1A.177
	70.89A	69.A2A	68.828	69.312	69.781	70.918	72.213
20	15.537	15.102	1A.767	13.762	13.632	13.570	13.633
21	15.089	15.530	15.095	1A.760	13.756	13.626	13.56A
22	15.219	15.081	15.522	15.088	1A.753	13.7A9	13.620
23	15.321	15.211	15.07 A	15.51A	15.080	1A.7A6	13.7 A3
2 A	15.829	15.313	15.203	15.066	15.507	15.073	1A.7A0
	76.995	76.237	75.661	7 A.190	72.728	70.765	69.299
25	15.71A	15.821	15.305	15.196	15.059	15.A99	15.066
26	15.568	15.706	15.813	15.290	15.189	15.052	15.A92
27	15.A8A	15.561	15.699	15.806	15.291	15.182	15.0A5
28	16.268	15.A77	15.55A	15.692	15.799	15.28A	15.176
29	16.613	16.261	15.A70	15.5A7	15.685	15.792	15.278
	79.6A7	78.825	77.8A0	7 7.5-38	77.022	76.809	76.057
30	16.A77	16.606	16.2 5 A	15.A63	15.5AO	15.678	15.785
31	16.516	16.A69	16.598	16.2A6	15.A56	15.533	15.671
32	16.593	16.500	16.A61	16.590	16.238	15.AA9	15.525
33	16.375	16.58A	16.A99	16.A52	16.580	16.229	15.AAO
3A	15.961	16.365	16.5 7 A	16.A88	16.AA2	16.570	16.219
	81.922	82.532	82.385	81.2A0	80.257	79.A59	78.6A1
35	16.276	15.950	16.35A	16.562	16.A77	16.A31	16.559
36	1 A.851	16.263	15.938	16.3Al	16.550	16.A65	16.A19
37	1 A.290	1A.838	16.2A9	15.92A	16.327	16.536	16.A51
38	13.809	1A.276	1 A.82A	16.23A	15.909	16.312	16.521
39	12.805	13.79A	1A.261	1 A.809	16.217	15.893	16.296
	72.031	75.122	77.626	79.870	81.A80	01.637	82.2A6
A0	9.33A	12.790	13.779	1A.2A5	1 A.792	16.199	15.876
Al	11.5A0	9. 322	12.775	13.762	1A.228	1A.775	16.180
A2	13.105	11.525	9.310	12.750	13.7AA	1A.209	1A.756
A3	13.032	13.037	11.509	9.297	12.7A0	13.725	1A.189
AA	12.100	13.012	13.067	11.A91	9.283	12.721	13.70A
	59. 111	59.736	60.A39	61.553	6A.787	71.629	7 A.705
A5	12.359	12.080	12.991	13.0A6	11.A72	9.268	12.700
A6	12.199	12.337	12.059	12.968	13.022	11.A52	9.251
A7	11.958	12.175	12.313	12.035	12.9A2	12.996	11.A29
A8	11.763	11.932	12.1A9	12.286	12.009	12.913	12.967
A9	12.160	11.73A	11.903	12.119	12.255	11.979	12.881
	60.A39	60.259	61.AlA	62.A53	61.700	58.607	59.227
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
ZcNSKfc			
STAR.	1986	1987	1988
50	11.900	12.126	11.702
51	12.280	11.862	12.087
52	12.507	12.235	11.818
53	12.824	12.454	12.184
54	12.604	12.764	12.396
	62.115	61.441	60.187
55	13.143	12.540	12.700
56	11.980	13.072	12.473
57	12.1B1	11.913	13.000
58	11.800	12.110	11.844
59	11.974	11.726	12.034
	61.078	61.362	62.051
60	11.740	11.889	11.643
61	11.418	11.643	11.792
62	11.258	11.307	11.531
63	10.767	11.130	11.180
64	10.234	10.630	10.991
	55.417	56.601	57.138
65	9.022	10.095	10.488
66	7.648	8.896	9.956
67	4.907	7.541	8.773
68	4.302	4.837	7.435
69	4.459	4.236	4.764
	30.338	35.606	41.416
70	6.075	4. 383	4. 165
71	8.252	5.956	4. 299
72	8.224	8.062	5.821
73	8.114	8.000	7.845
74	7.134	7.856	7.748
	37.799	34.257	29.878
75	7.237	6.875	7.574
76	6.802	6.941	6.597
77	6.123	6.492	6.628
78	5.556	5.813	6.166
79	5.218	5.241	5.487
	30.936	31.361	32.451
80	4.535	4.885	4.910
81	4.009	4.207	4.535
82	3.548	3.677	3.862
83	3.086	3.213	3.334
84	2.573	2.758	2.875
	17.751	18.741	19.516
85	2.293	2.270	2.436
86	1.895	1.998	1.980
87	1.420	1.632	1.722
88	1.183	1.209	1.391
89	0.829	0.995	1.017
	7.620	8.103	8.546
90	0.633	0.687	0.825
91	0.462	0.517	0.561
92	0.334	0.371	0.415
93	0.244	0.263	0.291
94	0.170	0. 187	0.201
	1.843	2.024	2.294
95	0.096	0.126	0.139
96	0.082	0.068	0.089
97	0.074	0.054	0.045
98	0.049	0.044	0.032
99	0.018	0.023	0.020
	0.319	0.315	0.325
VSOTA	1016.985	1021.535	1025.904
1989	1990	1991	1992
11.870	12.085	12.221	11.945
11.664	11.832	12.046	12.182
12.043	11.621	11.788	12.002
11.769	11.993	11.573	11.739
12.127	11.714	11.937	11.520
59.472	59.244	59.566	59.388
12.334	12.066	11.656	11.878
12.632	12.269	12.003	11.595
12.404	12.563	12.201	11.937
12.925	12.333	12.491	12.132
11.770	12.845	12.257	12.414
62.066	62.075	60.607	59.956
11.950	11.688	12.756	12.172
11.549	11.853	11.594	12.654
11.679	11.439	11.742	11.486
11.403	11.551	11.315	11.615
11.042	11.263	11.411	11.179
57.623	57.795	58.817	59.106
10.845	10.897	11.117	11.265
10.345	10.699	10.752	10.972
9.820	10.206	10.557	10.612
8.651	9.686	10.068	10.417
7.324	8.525	9.546	9.925
46.987	50.013	52.041	53.190
4.686	7.205	8.338	9. 395
4.086	4.598	7.072	8.235
4.202	3.996	4.497	6.919
5.666	4.092	3.892	4.382
7.602	5.493	3.968	3.776
26.241	25.383	27.817	32.707
7.474	7.336	5.303	3.833
7.271	7.179	,7.049	5.098
6.302	6.951	6.866	6.746
6.299	5.993	6.613	6.536
5.824	5.953	5.667	6.258
33.170	33.411	31.499	28.472
5.144	5.463	5.588	5.324
4.562	4.782	5.083	5.203
4. 167	4.195	4.401	4.682
3.505	3.785	3.814	4.005
2.986	3.143	3.398	3.427
20.363	21.368	22.284	22.642
2.542	2.643	2.785	3.015
2.127	2.223	2.314	2.441
1.709	1.838	1.923	2.005
1.470	1.460	1.572	1.647
1.172	1.239	1.232	1.328
9.020	9.404	9 . d27	10.436
0.845	0.974	1.031	1.026
0.675	0.691	0.797	0. 844
0.451	0.542	0.556	0.642
0.326	0.355	0.427	0.438
0.223	0.250	0.272	0.328
2.520	2.813	3.083	3.278
0.149	0.166	0.186	0.202
0.098	0.106	0.118	0.132
0.059	0.065	0.070	0.078
0.027	0.035	0.038	0.041
0.015	0.012	0.016	0.018
0.348	0.384	0.428	0.471
1030.075	1034.204	1038.290	1042.216
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije
ZENSKE			
STAR.	1993	199 A	1995
0	12.773	12.808	12.862
1	12.712	12.7A8	12.783
2	12.713	12.68A	12.721
3	12.607	12.697	12.668
A	12.A9A	12.599	12.689
	63.300	63.536	63.723
5	12.537	12.A91	12.595
6	12.573	12.535	12.A89
7	12.366	12.571	12.53A
8	12.751	12.363	12.569
9	13.12A	12.7A8	12.361
	63.350	62.709	62.5A9
10	13.592	13.121	12.7A5
11	1A.097	13.589	13.118
12	1A.6A8	1A.095	13.587
13	1A.659	1A.6A7	1A.093
1A	1A.581	1A.658	1A.6A6
	71.577	70.109	68.189
15	1A.636	1A.580	1A.657
16	1A.9A3	lA.635	iA.579
17	1 A.720	1A.9A1	1 A.633
18	1A.110	1A.717	1A.937
19	1 A.2 51	1A.106	1 A.713
	72.661	72.979	73.519
20	1 A.172	1A.2A6	1A.101
21	13.627	1A.166	1A.2A0
22	13.558	13.621	1 A.160
23	13.613	13.552	13.615
2A	13.737	13.607	13.5A7
	68.707	69.192	69.662
25	1A.733	13.731	13.602
26	15.060	1 A.727	13.725
27	15.A86	15.05A	1A.721
28	15.039	15.A79	15.0A8
29	15.169	15.033	15.A73
	75.A87	7 A.02A	72.568
30	15.271	15.163	15.026
31	15.778	15.26A	15.156
32	15.663	15.770	15.257
33	15.517	15.65A	15.762
3A	15.A31	15.507	15.6A5
	77.660	77.359	76.8A6
35	16.208	15.A20	15.A97
36	16.5A7	16.197	15.A09
37	16.A06	16.533	16.18A
38	16.A37	16.391	16.519
39	16.505	16.A21	16.375
	82.102	30.962	79.98A
A0	16.279	16.A87	16.A03
<►1	15.857	16.260	16.A68
A2	16.159	15.837	16.239
A3	1 A.735	16.137	15.815
AA	1A.168	1A.713	16.112
	77.198	79.A3 3	81.038
A5	13.681	1A.1AA	1A.688
A6	12.677	13.656	1A.118
A7	9.232	12.651	13.628
A8	11.A03	9. 211	12.522
A9	12.935	11.37 A	9.188
	59.927	61.037	6A.2AA
1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
1996	1997	1998	1999
12.962	12.827	12.690	12.557
12.337	12.938	12.803	12.667
12.757	12.811	12.912	12.778
12.705	12.7A1	12.795	12.896
12.660	12.697	12.733	12.788
63.921	6A.013	63.932	63.685
12.685	12.657	12.69A	12.730
12.59A	12.68A	12.655	12.693
12.A88	12.593	12.683	12.65A
12.532	12.A86	12.591	12.681
12.566	12.529	12.A83	12.588
62.866	62.9A9	63.106	63.3A6
12.358	12.56A	12.527	12.A81
12.7A3	12.356	12.562	12.525
13.116	12.7 Al	12.35A	12.560
13.586	13.115	12.7A0	12.353
1A.092	13.585	13.11A	12.739
65.895	6A.360	63.296	62.658
1A.6A5	1 A.092	13.58A	13.113
1A.656	1A.6AA	1 A.090	13.583
1 A.577	1A.65A	1A.6A1	1A.088
1A.630	1A.57A	1A.650	1A.638
1 A.933	1 A.625	1A.569	1A.6A6
73.AA0	72.588	71.536	70.068
1 A.707	1 A.927	1 A.620	1A.56A
1 A.095	1 A.701	1 A.921	1A.615
1A.23A	1A.009	1 A.696	1A.916
1A.15A	1A.228	1 A.083	1A.690
13.609	1A.1A8	1A.223	1A.078
70.799	72.09A	72-5A3	72.863
13.5A1	13.60A	,	1 A.1 A3	1A.217
13.596	13.536	13.599	1 A.137
13.720	13.591	13.531	13.593
1A.715	13.71A	13.585	13.525
15.0A1	1A.709	13.709	13.580
70.613	69.153	68.566	69.053
15.A66	15.035	1A.703	13.703
15.020	15.A59	15.028	1 A.696
15.1A8	15.012	15.A52	15.021
15.2A8	15.1A0	15.00A	15.AA3
15.752	15.239	15.131	1A.995
76.635	75.886	75.318	73.858
15.635	15.7A2	15.229	15.121
15.A86	15.62A	15.731	15.219
15.397	15.A7A	15.612	15.719
16.169	15.38A	15.A61	15.598
16.503	16.15A	15.370	15.AA7
79.190	78.378	77.A02	77.10A
16.358	16.A86	16.138	15.35A
16.38A	16.3A0	16.A68	16.120
16.AA7	16.36A	16.319	16.AA8
16.217	16.A25	16.3A1	16.297
15.791	16.192	16.399	16.316
81.198	81.807	81.666	80.536
16.085	15.76A	16.16A	16.371
1A.661	16.055	15.735	16. 1 3 A
1 A.089	1A.630	16.022	15.702
13.597	1A.057	1A.597	15.985
12.590	13.563	1 A.0 21	1A.559
71.022	7 A.069	76.538	78.751
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah ZENSKE
STAR.	1993	199*	1995	1996	1997	1998
50	12.8*5	12.898	11.3*2	9.162	12.555	13.52*
51	11.907	12.80*	12.857	11.305	9.132	12.51*
52	12.137	11.863	12.757	12.810	11.26*	9.099
53	11.952	12.007	11.815	12.705	12.757	11.219
5*	11.686	11.898	12.032	11.761	12.6*8	12.700
	60.527	61.550	60.803	57.7*3	58.357	59.056
55	11.*63	11.628	11.8*0	11.97*	11.70*	12.587
56	11.816	11.*03	11.568	11.779	11.912	11.6*5
57	11.532	11.752	11.3*2	11.506	11.716	11.8*9
50	11.869	11.*66	11.686	11.278	ll.**l	11.650
59	12.057	11.797	11.397	11.615	11.210	11.372
	58.737	50.0*7	57.832	58.151	57.98*	59.103
60	12.329	11.975	11.716	11.319	11.537	11.135
61	12.076	12.232	11.882	11.626	11.232	ll.**8
62	12.537	11.965	12.121	11.775	11.522	11.133
63	11.36*	12.*05	11.8*0	11.995	11.65*	11.*05
6*	11.*77	11.230	12.261	11.70*	11.859	11.52*
	59.782	59.807	59.819	58.*19	57.80*	56.6*5
65	11.038	11.33*	11.092	12.112	11.56*	11.719
66	11.119	10.897	11.192	10.955	11.96*	11.*2*
67	10.830	10.977	10.760	11.053	10.821	11.820
68	10.*72	10.690	10.837	10.625	10.916	10.689
69	10.271	10.327	10.5**	10.692	10.*85	10.77*
	53.729	5*.226	5*.*25	55.*37	55.7*9	56.*27
70	9.770	10.113	10.171	10.387	10.535	10.333
71	9.226	9.596	9.936	9.996	10.211	10.359
72	8.060	9.032	9.390	9.73*	9.796	10.009
73	6.7A5	7.860	8.811	9.172	9.503	9.566
7*	*.25*	6.550	7.635	8.563	8.917	9.2*3
	38.05*	*3.151	*5.952	*7.852	*8.961	*9.510
75	3.6*9	*. 112	6.335	7. 388	8.290	8.637
76	3.687	3.512	3.960	6.103	7.121	'	7.995
77	*.882	3.532	3.366	3.798	5.856	6.837
78	6.*26	*.653	3.368	3.212	3.626	5.59*
79	6.189	6.088	*.*11	3.195	3.0*9	3 . **3
	2*.832	21.897	21.**0	23.696	27.9*2	32.506
80	5.882	5.821	5.730	*. 15*	3.011	2.875
81	*.961	5.*85	5.*32	5.351	3.882	2.816
82	*.797	*.577	5.066	5.021	*.950	3.59*
83	*.265	*.37*	*.178	*.628	*.592	*.531
8*	3.603	3.8*1	3.9**	3.770	*.182	*.153
	23.509	2*.099	2*.3*9	22.92*	20.617	17.970
85	3.0*5	3.205	3.*21	3.516	3.366	3.737
86	2.6*6	2.675	2.820	3.013	3.100	2.972
87	2.117	2.297	2.326	2.*5*	2.625	2.705
88	1.718	1.817	1.973	2.000	2.112	2.262
89	1.392	1. *5*	1.539	1.673	1.698	1.795
	10.918	11.**8	12.078	12.656	12.901	13.*70
90	1.107	1. 161	1.21*	1.286	1.399	1. *21
91	0.8*1	0.908	0.953	0.997	1.057	1.151
92	0.600	0.678	0.732	0.769	0.805	0.85*
93	0.506	0.536	0.535	0.578	0.608	0.637
9*	0.337	0.389	0. *12	0. *12	0. **5	0. *68
	3.*70	3.672	3.8*7	*.0*2	*.31*	*.531
95	0.2*3	0.250	0.289	0.307	0.306	0.331
96	0.1*3	0.173	0.177	0.205	0.217	0.217
97	0.087	0.095	0.11*	0.117	0.135	0.1*3
98	0.0*6	0.051	0.056	0.067	0. 069	0.080
99	0.019	0.021	0.02*	0.026	0.031	0.032
	0.539	0. 590	0.660	0. 721	0.758	0.802
VSOTA	10*6.059	10*9.816	1053.516	1057.209	1060.675	1063.915
(nadaljevanje)
1999
13.981
13.480
12.*69
9.062
11.169
60.161
12.6*0
12.523
11.583 11.783 11.581
60.110
11.297
11.050
11.3*8
11.021
11.280
55.996
11.389
11.580
11.289
11.678 10.552 56.*88
10.621
10.163
10.158
9.779
9.309
50.029
8.956
8.33*
7.679
6.535
5.316
36.820
3.250
2.691
2.610
3.293
*.103
15.9*7
3.716
3.303
2.595
2.333
1.92*
13.871
1.503 1.170 0.931 0.676 0. *90 *.770
0.3*8 0.235 0. 1*3 0.08* 0.037 0.8*6
1066.950
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevan jel ZENSKE
STAR.	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006
0	12.441	12.317	12.165	11.984	11.779	11.557	11.306
1	12.534	12.419	12.296	12.145	11.965	11.760	11.539
2	12.642	12.511	12.396	12.273	12.124	11.944	11.740
3	12.763	12.628	12.496	12.382	12.260	12.111	11.931
A	12.888	12.756	12.620	12.489	12.375	12.253	12.104
	63.269	62.630	61.974	61.274	60.503	59.625	58.620
5	12.785	12.886	12.753	12.617	12.487	12.373	12.251
6	12.728	12.783	12.884	12.752	12.617	12.486	12.372
7	12.692	12.727	12.782	12.883	12.751	12.616	12.485
8	12.652	12.690	12.726	12.781	12.882	12.750	12.615
9	12.679	12.650	12.688	12.724	12.779	12.881	12.748
	63.535	63.737	63.833	63.757	63.515	63.104	62.470
10	12.586	12.677	12.648	12.686	12.722	12.778	12.879
11	12.479	12.584	12.675	12.647	12.685	12.721	12.776
12	12.523	12.477	12.583	12.673	12.645	12.684	12.720
13	12.559	12.522	12.476	12.532	12.672	12.644	12.683
14	12.352	12.558	12.521	12.476	12.581	12.672	12.643
	62.499	62.813	62.903	63.063	63.306	63.498	63.702
15	12.738	12.351	12.557	12.520	12.475	12.580	12.671
16	13.112	12.737	12.350	12.556	12.519	12.473	12.579
17	13.581	13.109	12.735	12.348	12.554	12.517	12.471
13	14.085	13.578	13.106	12.732	12.345	12.551	12.514
19	14.634	14.081	13.574	13.103	12.728	12.342	12.547
	68.149	65.856	64.322	63.259	62.621	62.463	62.782
20	14.641	14.629	14.076	13.569	13.098	12.724	12.338
21	14.559	14.636	14.624	14.071	13.565	13.094	12.720
22	14.609	14.554	14.631	14.619	14.066	13.560	13.090
23	14.910	14.604	14.549	14.626	14.614	14.062	13.556
24	14.685	14.905	14.599	14.544	14.621	14.610	14.058
	73.404	73.327	72.478	71.429	69.964	68.050	65.762
25	14.073	14.680	14.900	14.594	14.539	14.617	14.605
26	14.212	14.068	14.675	14.895	14.590	' 14.535	14.612
27	14.132	14.207	14.063	14.670	14.891	14.585	14.531
28	13.588	14.127	14.202	14.058	14.665	14.886	14.580
29	13.520	13.583	14.122	14.197	14.053	14.660	14.880
	69.526	70.665	71.963	72.415	72.738	73.282	73.209
30	13.574	13.515	13.577	14.116	14.191	14.047	14.654
31	13.697	13.568	13.508	13.571	14.110	14.185	14.041
32	14.689	13.690	13.561	13.502	13.564	14.103	14.178
33	15.013	14.681	13.683	13.554	13.494	13.557	14.095
36	15.434	15.004	14.672	13.675	13.546	13.487	13.549
	72.406	70.457	69.002	68.417	68.906	69.379	70.518
35	14.986	15.424	14.994	14.663	13.666	13.538	13.478
36	15.111	14.975	15.413	14.984	14.653	13.657	13.528
37	15.207	15.099	14.964	15.402	14.973	14.642	13.647
38	15.706	15.195	15.087	14.953	15.391	14.962	14.631
39	15.584	15.692	15.182	15.074	14.940	15.378	14.950
	76.594	76.386	75.641	75.076	73.622	72.176	70.235
40	15.432	15.569	15.677	15.167	15.060	14.926	15.364
41	15.338	15.415	15.552	15.660	15.152	15.044	14.911
42	16.100	15.319	15.396	15.533	15.642	15.134	15.027
43	16.425	16.078	15.298	15.375	15.512	15.620	15.113
44	16.272	16.400	16.053	15.274	15.352	15.488	15.596
	79.567	78.781	77.977	77.011	76.717	76.213	76.010
45	16.288	16.244	16.372	16.026	15.248	15.325	15.461
46	16.340	16.257	16.213	16.340	15.995	15.218	15.295
47	16.100	16.306	16.223	16.179	16.305	15.961	15.185
48	15.665	16.063	16.268	16.185	16.141	16-267	15.923
49	15.944	15.625	16.021	16.226	16.142	16.098	16.224
	80.338	80.495	81.097	80.955	79.831	78.868	78.087
Tabela E. ZENSKE
STAR.
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68 69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
03
84
85
86 87 8B 89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
VSOTA
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
2000
14.517
13.936
13.432
12.419
9.022
63.325
11.116
12.576
12.457
11.519
11.713
59.380
11.504
11.212
10.954
11.235
10.901
55.806
11.150
11.256
11.445
11.156
11.531
56.537
10.404 10.449 9'. 969 9.927
9.519
50.260
9.024
8.646
8.009
7.344
6.214
39.237
5.020
3.044
2.496
2.394
2.986
15.939
3.675
3.289
2.889
2.241
1.986
14.079
1.613
1.239
0.946
0.737
0.521
5.055
0.365
0.247
0.155
0.084
0.039
0.389
1069.794
2001
15.898
14.470
13.886
13.378
12.364
69.996
8.979
11.060
12.510
12.388
11.450
56.388
11.635 11.418 11.115
10.847
11.114 56.129
10.777
11.021
11.127
11.312
11.018 55.254
11.372
10.238
10.253
9.746
9.668
51.277
9.233 8. 716 8.314
7.664
6.987 40.914
5.872
4.	706
2.825 2.291
2.172
17.866
2.677
3.257
2.879
2.497
1.910
13.219
1.666
1.330 1.003 0. 750 0. 568
5.317
0.387
0.258
0.163
0.091
0.039
0.938
1072.439
2002
15.580
15.847
14.418
13.830
13.319
72.994
12.306 8.935 lij 002 12.441
12.315
56.998
11.375
11.549
11.320
11.007
10.732
55.983
10.990
10.654
10.896
10.999 11.174
54.713
10.868
11.194
10.049
10.027
9.495
51.634
9.381
8.922
8.386
7.960
7.296
41.945
6.608
5.508
4.371
2.596
2.082
21.165
1.950
2.375 2.854 2.491
2.130
11.801
1.603
1.375 1.077 0.795 0.578
5.429
0.423
0.275
0.170
0.095
0.042
1.005
1074.845
2003
15.975
15.530
15.790
14.361
13.770
75.425
13.257 12.244 8.888
10.941
12.368
57.698
12.235
11.291
11.451
11.212
10.892
57.081
10.613
10.867 10.536
10.773
10.867
53.656
11.025
10.701
10.990
9.832
9.773
52.321
9.218
9.070
8.588
8.033
7.583
42.492
6.904 6.203
5.	121
4.021
2.361
24.610
1.871
1.732
2.084
2.472
2.127
10.287
1.790 1.324
1.	115 0.854 0.613 5.697
0.430 0.299 0. 181 0.100 0.044 1.054
1076.968
2004
16.178
15.924
15.474
15.727
14.298
77.601
13.705
13.191
12.181 8.840
10.877
58.794
12.287
12.145
11.197
11.343
11.095
58.067
10.773
10.496
10.748
10.419
10.647
53.082
10.725
10.858
10.509
10.756
9.587
52.436
9.493
8.917
8.736
8.232
7.657
43.034
7.180
6.486
5.772
4.715
3.661
27.814
2.125
1.664
1.522
1.807
2.113
9.231
1.789
1.479
1.074
0.885
0.659
5.887
0.456 0.305 0. 197 0.106 0.046 1.110
1078.769
2005
16.096 16.126 15.866 15.412
15.659
79.159
14.232
13.638
13.123
12.115
8.788
61.894
10.807
12.198
12.044
11.092
11.227
57.368
10.976
10.656
10.383
10.631
10.299
52.944
10.509
10.565
10.667
10.290
10.493
52.524
9.316
9.187
8.5R3
8.378
7.851
43.324
7.255
6.750
6.041
5.320
4.298
29.664
3.299
1.892 1.464
1.321 1.546 9.521
1.779
1.480
1.201
0.853
0.683
5.996
0.491
0.323
0.201
0.115
0.049
1.179
1080.222
2006
16.051
16.044
16.068 15.804 15.346
79.313
15.586
14.162
13.567
13.051
12.044 68.411
8.731
10.729
12.098
11.933
10.980
54.471
11.108 10.859
10.543
10.272
10.510
53.292
10.168
10.356
10.383 10.448 10.042
51.396
10.201
9.020
8.858
8.245
7.995
44.319
7.444
6.826
6.292
5.573
4.854
30.989
3.877
2.941
1.666
1.272
1.131
10.886
1.303
1.473
1.202
0.954
0.659
5.590
0.509
0.348
0.213
0.117
0.053
1.240
1081.292
Tabela E. SKUPAJ
STAR.
O
X
2
3
A
5
6
7
8 9
10 11 12 13 1A
15
16
17
18 19
20 21 22 23 2 A
25
26
27
28 29
30
31
32
33 3 A
35
3b
37
38
39
AO
Al
A2
A3
AA
A5
A6
A7
A8
A9
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
1986
25.666 26.15A
26.925
28.071
29.105
135.921
29.8A6
30.522
30.A15
30.223
30.551 151.557
29.928
29.286
29.396
29.111
28.235
1A5.956
27.350 27.8A2 28.3A1 29.A95
30.657 1A3.685
30.719
29.817
30.120
30.717
31.385
152.758
30.969 31.339
31.A33 32.707 3A.035 160.AQ3
3 A.099 33.85A 3 A . 510 3A.196 32.OBA 169.5A3
33.777 30.931 29.A7A
28.712
26.189 1A9.083
19.388
23.850
26.519
26.53A
2A.965
121.256
25.AA0 2A.787 2 A.116 23.90A 2A.6A8
122.895
1987
26.055 25.593
26.071
26.872 28.0A2 132.633
29.092 29.8A0
30.516 30.A07 30.21A
150.069
30.5A2
29.919
29.279
29.390
29.106 1A8.235
28.230 27.3AA 27.833 2d.328 29.A78 1Al.212
30.635
30.69A
29.789
30.089
30.682
151.889
31.3A9 30.93A 31.30A
31.399 32.673
157.659
33.997 3A.056 33.805 3A.A51 3A.133 170.AA2
32.823
33.717
30.881 29.A29
28.668
155.518
26.1A7 19.353 23.800
26.A55 26.A59 122.21A
2A.885 25.3A9 2A.690 2 A.01 A
23.791
122.729
1988
25.975
25.983 25.51A
26.021 26.8A5
130.337
28.029
29.036
29.83A
30.509
30.399
1A7.856
30.206 30.533
29.912 29.273
29.385 1A9.309
29.100
23.223 27.33A
27.B20
28.312 1A0.789
29.A57
30.610
30.665
29.758
30.055 150.5A7
30.6A7
31.31A
30.900
31.271
31.366
155.A98
32.637
33.955 3A.007 33.7A8 3A.388 168.735
3 A.069
32.765
33.663 30.83A 29.38A 160.71A
23.622
26.100
19.313 23.7A2
26.381 12 A. 15 7
26.375 2A.796
25.250 2A.585
23.901 12A.907
1989
25.878 25.90A 25.90A 25.A66
25.995 129.1A8
26.833
28.023
29.080
29.827
30.500
1AA.26A
30.390
30.197 30.526 29.907
29.268
150.289
29.380
29.093 28.21A 27.323 27.80A 1Al.813
28.292 29.A33
30.582 30.63A
29.726 1A8.667
30.022
30.613
31.280
30.868
31.239 15A.021.
31.332 32.597
33.906
33.950
33.687 165.A72
3A.3 2A 3A.009
32.712
33.612
30.787 165.AAA
29.337
28.571 26.0A7
19.266
23.675
126.896
26.298 26.282 2A.699 25.1A2 2A.A69 126.891
1990
26.093
25.810
25.828 25.856 25.AA1
129.028
25.98A
26.828
28.018
29.07	A 29.819
139.723
30.A92
30.382
30.190 30.521
29.902 151.A88
29.263
29.373 29.08A
28.201
27.307 1A3.228
27.785
28.269 29.A06
30.551
30.601
IA6.612
29.693
29.989 30.579 31.2A8 30.836 152.3A6
31.205
31.2	9 A
32.551
33.850 33.888
162.788
33.626
3A.26A
33.95A
32.663
33.561
169.068
30.730 29.285 28.512 25.98A
19.212 133.731
23.600
26.206
26.181 2A.59A
25.023
125.60A
1991
26.278
26.025
25.735
25.781
25.832
129.651
25.	A30
25.979
26.	d23 28.012
29.066
135.310
29.811 30.A8A
30.376
30.185
30.516
151.373
29.897
29.256
29.363
29.071
28.185 1A5.773
27.289 27.763 28.2A3 ‘
29.377
30.518
1 A3.190
30.568
29.661
29.957
30.5A8
31.216
151.950
30.803 31.167 31.2A9
32.A98
33.789 159.507
33.827 33.567 3A.209
33.903 32.61A 168.121
33.508 30.68A
29.225
28.AA3
25.912 1A7.772
19.151
23.517
26.105
26.070 2A.A78
119.321
1992
26.217
26.211
25.952
25.690
25.757
129.827
25.821 25.A25
25.975 26.817
28.005 132.0A3
29.059 29.80A 30.A78
30.371
30.181 1A9.891
30.511 29.890 29.2A7
29.351
29.055 1A8.055
28.166
27.267
27.738
28.215 29.3A7 1A0.733
30.A85
30.535
29.630
29.926
30.517
151.093
31.183
30.766
31.123
31.198
32.	AaI
156.712
33.729
33.769 33.51A 3A.159
33.853
169.023
32.563
33.	AA9 30.621 29.155 28.36A
15A.153
25.831
19.083 23.A26
25.995 25.9A8 120.283
Tabela E. SKUPAJ
STAR.
50
51
52
53 56
55
56
57 53 59
60
61
62
63
66
65
66 67 63 69
70
71
72
73 76
75
76
77 73 79
80
81
82
33
86
85
3t>
87
88 39
90
91
92
93 96
95
96
97
98
99
VSOTA
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
1986
26.068
26.151 26.126
26.632
26.136 121.091
25.315
22.595
22.693
21.312
20.356
112.069
19.630
18.586
18.606
17.357 16.673 90.652
16.707
12.522
7.969
7.096
7.316
69.608
9.997
13.698
13.266
13.172
11.605
61.536
11.561
10.757
9.562 8.626 7.822
68.106
6.767
5.886
5.162
6.336
3.695
25.826
3.182
2.637 1.932 1.550
1.089
10.390
0.868
0.609
0.626
0.305
0.225
2.613
0.125
0.111
0.093
0.060
0.030
0.619
1975.273
1987
26.518
23.905
23.991 23.967
26.630
120.790
23.918
25.071
22.366
22-253
21.068
116.677
20.106
19.360 18.297 18.275
17.023 93.058
16.139
16.602 12.265
7.806
6.962
57.555
7.166 9. 735 13.088 12.796
12.630 55.393
11.062
10.959
10.139
8.961 7. 863
68.963
7.225
6.172
5.	322
6.	609
3.826
27.152
3.215
2.	760
2.269
1.635
1.300
11.138
0.903 0.693 0.689 0. 335 0.233 2.656
0. 166 0. 088 0. 073 0.056 0.028 0. 609
1986.350
1988
23.666
26.372
23.765
23.811
23.750
119.366
26.212
23.689
26.816
22.127
21.998
116.862
20.803
19.327
19.056
17.977
17.922
95.585
16.681
15.811 16.110
12.016
7.662
66.260
6.782
6.961
9.661
12.625
12.272
68.081
12.066
10.687
10.333
9.503 8.326
50.691
7.267
6.613
5.586
6.756
6.066
28.269
3.336
2.769
2.360
1.905
1.372
11.719
1.079
0.739
0.558
0.385
0.256
3.017
0.172
0.117
0.058
0.062
0.025
0.616
1993.055
1989
23.775
23.525
26.209
23.566
23.615 118.690
23.539
23.981
23.650
26.569
21.872
117.391
21.719
20.508
19.516
18.721 17.636 98.102
17.561
16.365
15.695
13.828 11.765
76.996
7.669 6.607 6.752 9. 109 12.112
62.069
11.709
11.626
9.889
9.689
8.851
51.561
7.693
6.638
5.990
6.995
6.200
29.516
3.566
2.877 2. 366
1.986
1.600
12.373
1.	160 0. 886 0. 595 0.639 0.295 3.352
0. 190 0.122 0.077 0.036 0.020 0.661 2001.353
1990
26.361
23.635
23.368
26.026
23.369 118.739
23.603
23.315
23.760
23.200
26.265
117.923
21.596
21.610
20.179 19.173
18.366
100.721
17.288
17.206
16.023
15.190
13.562 79.268
11.699
7.279
6.611
6.517
8.761
60.667
11.558
11.113
10.779
9.276
9.027
51.751
8.183
7.067
6.016
5.362
6.615
31.023
3.666
3.061
2.663
2.007
1.668
12.866
1.330
0.936
0.711
0.668
0.336
3.781
0.218
0.133
0.080
0.065
0.016
0.691
2009.585
1991
26.892
26.197
23.678
23.192
23.827
119.585
23.158
23.179
23.081
23.688
22.936
115.860
23.955
21.286
21.066
19.816
18.808
106.930
18.000
16.965
16.866
15.710
16.881
82.602
13.260
11.209
7.066
6.189
6.256
63.959
8.363
10.971
10.692
10.115
8.663
68.566
8.350
7.699
6.388
5.390 6.763
32.371
3.857
3.169
2.622
2.093
1.689
13.631
1.388 1.092 0.753 0.561 0.359
6.152
0.268
0.153
0.087
0.067
0.021
0.556
2017.739
1992
26.369
26.766 26.036 23.302 23.000 119.630
23.612 22.935
22.966 22.836
23.219 115.568
22.666
23.612
20.962
20.636
19.631
107.316
18.635
17.661 16.616
16.536
15.396
86.622
16.555 12.909
10.882
6.826
5.962
51.112
5.976
7.922
10.360
9.853
9.636
63.562
7.997
7.657
6.802
5.725
6.772
32.953
6.	169
3.338
2.717 2.230
1.766
16.198
1.607
1.160
0.880
0.596
0.630
6.650
0.265
0.175
0.100
0.051
0.021
0.612
2025.576
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
SKUPAJ	
STAR.	1993
0	26.293
1	26.152
2	26.139
3	25.908
A	25.667 130.158
5	25.747
6	26.017
7	25.421
a	25.969
9	26.811 129.765
10	27.997
11	29.052
12	29.797
13	30.473
14	30.366 147.686
15	30.176
16	30.504
17	29.881
ia	29.235
19	29.335 149.130
20	29.036
21	28.144
22	27.243
23	27.711
24	28.185 140.320
25	29.315
26	30.452
27	30.503
23	29.600
29	29.397 149.767
30	30.404
31	31.146
32	30.724
33	31.073
34	31.144 154.570
35	32.383
36	33.671
37	33.716
38	33.465
39	34.108 167.343
40	33.800
41	32.506
42	33.381
43	30.548
44	29.075 159.310
45	28.275
46	25.741
47	19.010
48	23.327
49	25.874 122.226
1994	1995
26.365	26.477
26.230	26.303
26.082	26.161
26.095	26.040
25.885	26.073
130.657	131.053
25.657	25.875
25.742	25.652
25.812	25.738
25.416	25.807
25.963	25.410
128.591	128.483
26.804	25.957
27.991	26.798
29.046	27.986
29.793	29.041
30.468	29.789
144.101	139.570
30.361	30.464
30.169	30.355
30.495	30.160
29.869	30.482
29.219	29.853
150.113	151.314
29.316	29.200
29.014	29.294
28.119	28.989
27.217	28.093
27.682	27.189
141.340	142.764
28.155	27.653
29.284	28.125
30.420	29.253
30.472	30.389
29.571	30.442
147.902	145.863
29.865	29.539
30.448	29.829
31.103	30.406
30.675	31.054
31.019	30.623
153.109	151.451
31.080	30.964
32.329	31.036
33.618	32.279
33.666	33.570
33.416	33.617
164.118	161.467
34.055	33.365
33.741	33.996
32.441	33.673
33.302	32.365
30.464	33.211
164.003	166.610
28.984	30.369
28.177	28.884
25.642	28.068
18.929	25.534
23.217	13.840
124.949	131.695
1996	1997
26.684	26.408
26.416	26.625
26.236	26.351
26.120	26.196
26.018	26.098
131.474	131.677
26.063	26.009
25.871	26.059
25.649	25.867
25.733	25.644
25.801	25.728
129.118	129.307
25.404	25.795
25.951	25.399
26.793	25.946
27.981	26.789
29.037	27.978
135.167	131.908
29.784	29.033
30.457	29.778
30.346	30.449
30.148	30.333
30.466	30.132
151.201	149.725
29.834	30.447
29.178	29.812
29.269	29.153
28.961	29.241
28.064	28.932
145.306	147.586
27.161	28.035
27.624	27.133
28.096	27.595
29.224	28.068
30.359	29.196
142.464	140.026
30.410	30.326
29.505	30.374
29.788	29.465
30.358	29.742
31.001	30.306
151.061	150.213
30.571	30.948
30.913	30.521
30.989	30.866
32.233	30.944
33.521	32.187
158.227	155.466
33.565	33.470
33.307	33.508
33.928	33.241
33.594	33.849
32.277	33.503
166.672	167.571
33.108	32.178
30.264	32.994
28.773	30.148
27.950	28.653
25.415	27.819
145.510	151.790
1998	1999
26.126	25.854
26.351	26.071
26.561	26.289
26.311	26.522
26.175	26.291
131.524	131.027
26.090	26.166
26.005	26.086
26.056	26.001
25.862	26.051
25.638	25.857
129.651	130.162
25.722	25.632
25.790	25.717
25.395	25.786
25.943	25.391
26.785	25.940
129.635	128.466
27.974	26.782
29.027	27.968
29.770	29.019
30.437	29.758
30.318	30.421
147.525	143.948
30.113	30.299
30.425	30.091
29.787	30.400
29.126	29.760
29.212	29.098
148.664	149.649
28.903	29.183
28.005	28.873
27.106	27.977
27.568	27.079
28.039	27.541
139.621	140.653
29.165	28.010
30.290	29.131
30.333	30.249
29.419	30.286
29.692	29.370
148.899	147.045
30.254	29.642
30.897	30.205
30.475	30.852
30.823	30.432
30.900	30.779
153.350	151.910
32.138	30.854
33.413	32.085
33.442	33.348
33.165	33.365
33.757	33.076
165.916	162.728
33.400	33.654
32.068	33.285
32.868	31.946
30.020	32.730
28.519	29.880
156.874	161.495
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje) SKUPAJ
STAR.	1993	1 99A	1995
50	25.812	25.739	23.095
51	2A.205	25.661	25.588
52	2A.578	2A.OA3	25.A90
53	23.856	2A.39A	23.863
5A	23.110	23.659	2A.192
	121.562	123.A95	122.228
55	22.793	22.903	23.AA7
56	23.385	22.57A	22.685
57	22.702	23.1A8	22.3A6
58	22.702	22.A58	22.901
59	22.577	22.AA2	22.199
	11 A.157	113.526	113.578
60	22.928	22.29A	22.161
61	22.323	22.605	21.981
62	23.230	21.966	22.2A5
63	20.56A	22.810	21.573
6A	20.282	20.162	22.36A
	109.327	109.836	110.323
65	19.037	19.871	19.753
66	la.OoB	18.651	19.A66
67	17.297	17.717	18.280
68	16.297	16.96A	17.376
69	16.202	15.97A	16.627
	86.902	89.176	91.502
70	15.059	15.850	15.632
71	1A.197	1 A.692	15.A62
72	12.537	13.793	1A.278
73	10.512	12.115	13.336
7A	6.556	10.101	11.6A7
	58.861	66.551	70.355
75	5.676	6.267	9.657
76	5.675	5.39A	5.960
77	7.A83	5.36A	5.100
78	9.731	7.032	5.0A3
79	9.197	9.085	6.568
	37.762	33.1A1	32.328
80	8.735	8. 52 A	8. A23
81	7.336	8.020	7.833
82	6.950	6.661	7.290
83	6.099	6.237	5.981
8 A	5.071	5. A07	5.53A
	3A.191	3A.8A9	35.061
85	A. 179	A. AA3	A . 7 A1
86	3.59A	3.62A	3.855
87	2.865	3.089	3.118
88	2.313	2. AA2	2.635
89	1.880	1.952	2.063
	1A.B32	15.550	16.A13
90	1.A70	1.569	1.630
91	1.156	1.209	1.291
92	0.920	0.93A	0.977
93	0.69A	0. 726	0.738
9 A	0. A55	0.533	0.557
	A.696	A.970	5.193
95	0.318	0.337	0.39A
96	0.187	0.22A	0.237
97	0. 11A	0. 122	0.1A6
98	0.058	0.066	0.071
99	0.023	0.027	0.031
	0.700	0. 775	0.878
VSOTA	2033.2A6	20A0.7A1	20A8.109
1996	1997	1998	1999
18.7A1	25.283	27.673	28.370
22.959	18.630	25.135	27.510
25.A19	22.806	18.506	2A.969
25.301	25.231	22.636	18.368
23.665	25.093	25.025	22.A50
116.085	117.0A3	118.97A	121.667
23.975	23.A5A	2A.871	2A.805
23.22A	23.7A6	23.230	2A.637
22.A58	22.991	23.508	22.998
22.108	22.221	22.7A9	23.260
22.638	21.855	21.969	22.A92
11A.A02	11 A.267	116.327	118.191
21.918	22.353	21.581	21.696
21.8A9	21.608	22.038	21.279
21.633	21.503	21.26A	21.689
21.8A9	21.251	21.122	20.885
21.155	21.A30	20.8A5	20.718
108.A06	108.1AA	106.85C	106.267
21.909	20.730	21.002	20.A32
19.351	21.A63	20.313	20.582
19.079	18.965	21.035	19.912
17.921	18.70A	18.592	20.621
17.031	17.558	18.325	18.215
95.291	97.A21	99.267	99.762
16.269	16.666	17.17A	17.92A
15.256	15.877	16.26A	16.753
15.026	1A.833	15.A35	15.812
13.809	1A.532	1A.353	1A.933
12.829	13.288	13.982	13.819
73.189	75.195	77.208	79.2AO
11.1Al	12.279	12.72A	13.387
9.187	10.60A	11.696	12.125
5.6A0	8.697	10.0AA	11.088
A.797	5.310	8.191	9.A67
A. 71A	A.A86	A.971	7.670
35.A78	Al.375	A7.625	53.737
6.092	A.376	A. 166	A.621
7.7 AA	5.605	A.029	3. 838
7.128	7.050	5.106	3.67 A
6.553	6. A15	6.3A9	A.602
5.311	5.825	5.711	5.655
32.827	29.271	25.360	22.391
A.858	A.665	5.12A	5.031
A. 118	A.22A	A.060	A. A66
3.319	3.5A9	3.6AA	3.506
2.663	2.837	3.036	3.121
2.228	2.25A	2.A03	2.575
17.186	17.529	18.268	18.698
1.72A	1.86A	1.887	2.013
1.3A3	1.A21	1.537	1.558
1.0 AA	1.086	1.151	1.2A6
0.772	0.826	0.860	0.911
0.566	0.593	0.635	0.661
5. AA9	5.790	6.069	6.389
0. A12	0. A19	0. A39	0. A70
0.277	0.290	0.29A	0.309
0. 15A	0.181	0.189	0.192
0.085	0.089	0.10A	0.109
0.033	0.039	0.0A1	0.0A8
0.961	1.018	1.068	1.128
2055.A5A	2062.30A	2068.656	207A.532
Tabela E. Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije
SKUPAJ			
STAR.	2000	2001	2002
0	25.617	25.362	25.052
1	25.801	25.566	25.313
2	26.012	25.744	25.511
3	26.252	25.977	25.710
A	26.502	26.233	25.959
	130.184	123.882	127.545
5	26.263	26.494	26.225
6	26.163	26.279	26.491
7	26.082	26.159	26.276
8	25.997	26.078	26.155
9	26.046	25.992	26.073
	130.571	131.003	131.220
10	25.852	26.041	25.987
11	25.628	25.847	26.036
12	25.713	25.624	25.843
13	25.782	25.709	25.620
14	25.388	25.779	25.706
	128.362	129.000	129.192
15	25.936	25.385	25.776
16	26.776	25.931	25.380
17	27.960	26.769	25.924
13	29.008	27.950	26.759
19	29.743	28.993	27.936
	139.424	135.028	131.775
20	30.403	29.725	28.976
21	30.277	30.381	29.705
22	30.067	30.253	30.357
23	30.373	30.041	30.227
24	29.732	30.344	30.013
	150.852	150.744	149.277
25	29.069	29.703	30.315
26	29.153	29.039	29.674
27	28.844	29.124	29.011
28	27.949	28.817	29.096
29	27.053	27.922	28.788
	142.068	144.605	146.885
30	27.511	27.025	27.892
31	27.976	27.479	26.993
32	29.091	27.938	27.442
33	30.202	29.047	27.894
34	30.236	30.151	28.999
	145.017	141.640	139.220
35	29.321	30.185	30.100
36	29.594	29.274	30.137
37	30.160	29.551	29.231
38	30.809	30.118	29.510
39	30.390	30.766	30.076
	150.274	149.894	149.056
40	30.733	30.345	30.721
41	30.802	30.682	30.296
42	32.023	30.743	30.624
43	33.272	31.951	30.574
44	33.276	33.184	31.867
	160.106	156.905	154.181
45	32.976	33.176	33.085
46	33.539	32.865	33.063
47	33.159	33.413	32.741
48	31.812	33.020	33.273
49	32.577	31.665	32.866
	164.064	164.138	165.029
1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
2003	2004	2005	2006
24.680	24.258	23.802	23.2d7
25.006	24.635	24.216	23.762
25.261	24.956	24.588	24.171
25.479	25.230	24.926	24.560
25.693	25.462	25.214	24.911
126.118	124.541	122.746	120.691
25.951	25.686	25.*56	25.208
26.222	25.948	25.683	25.453
26.488	26.219	25.945	25.680
26.272	26.484	26.215	25.942
26.150	26.268	26-479	26.211
131.083	130.604	129.779	128.494
26.068	26.146	26.263	26.475
25.982	26.064	26.141	26.259
26.032	25.979	26.060	26.138
25.840	26.029	25.975	26.058
25.617	25.837	26.026	25.973
129.540	130.054	130.467	130.903
25.703	25.614	25.834	26.023
25.771	25.698	25.610	25.830
25.373	25.764	25.692	25.603
25.915	25.364	25.755	25.683
26.746	25.902	25.352	25.743
129.508	128.343	128.243	128.882
27.920	26.731	25.388	25.338
28.957	27.901	26.714	25.871
29.682	28.934	27.880	26.694
30.331	29.657	28.910	27.857
30.199	30.303	29.631	28.885
147.089	143.527	139.023	134. 6<*5
29.984	30.170	30.275	29.604
30.286	29.955	30.141	30.246
29.646	30.257	29.927	30.113
28.983	29.618	30.228	29.899
29.068	28.954	29.589	30.199
147.966	148.954	150.160	150.060
28.758	29.037	28.924	29.559
27.859	28.725	29.003	28.890
26.957	27.821	28.686	28.965
27.399	26.916	27.778	28.642
27.843	27.354	26.872	27.733
136.821	139.853	141.264	143.789
28.950	27.BOI	27.309	26.828
30.052	28.905	27.757	27.265
30.094	30.008	28.863	27.716
29.191	30.053	29.967	28.824
29.470	29.152	30.012	29.926
147.757	145.918	143.907	140.560
30.033	29.427	29.110	29.969
30.671	29.984	29.379	29.063
30.239	30.613	29.928	29.325
30.556	30.172	30.546	29.862
30.594	30.477	30.095	30.468
152.091	150.672	149.058	148.687
31.773	30.503	30.387	30.008
32.974	31.668	30.402	30.287
32.940	32.851	31.551	30.290
32.606	32.803	32.715	31.422
33.118	32.455	32.651	32.565
163.411	160.280	157.707	154.572
Tabela E. SKUPAJ
STAR.
50
51
52
53 59
55 5 6
57
58
59
60 61 62 63 6 A
65
66
67
68 69
70
71
72
73 79
75
76
77
78
79
80
81
82
83
89
85
86
87
88 89
90
91
92
93 99
95
96
97
98
99
VSOTA
Prognoza stalnega prebivalstva SR Slovenije 1986-2006 po enoletnih starostnih skupinah (nadaljevanje)
2000
29.723
28.209
27.327
29.789
18.217
128.255
22.251
29.572
29.393
22.756
22.996
116.96B
22.213
21.396
20.993
21.305
20.989
106.391
20.307
20.026
20.179
19.525
20.202
100.239
17.315
17.983
16.277
15.298
19.376
81.250
13.290
12.756
11.500
10.959
8.872
56.828
7.135 9. 263
3.503
3.315 9.103
22.319
9.986
9.391
3.862
3.005
2.699
18.892
2.159
1.669
1.263
0.987
0.701
6.779
0.990
0.330
0.201
0.111
0.050
1.183
2079.950
2001
32.907
29.598
28.017
27.129
29.582
191.679
ld.055 22.091
29.330
29.139
22.500
111.066
22.711
21.906
21.062 20.575 20.898 107.153
20.076
19.903
19.636
19.789
19.132
98.536
19.758
17.377
16.986
15.739
19.728
89.588
13.772
12.626
12.098 10.855 9.812 59.163
8.260
6.	585
3.895
3.163
2.959
29.862
3.622 9. 356 3.802
3.319
2.	553
17.695
2.223
1.785
1.350
1.001
0.760
7.	120
0. 519 0.399 0.215 0.116 0.051
1.296 2089.876
2002
31.500
32.217
29.352
27.810
26.902
197.782
29.366 17.885
21.823
29.079 23.870
112.029
22.222
22.398
21.566
20.695
20.185
107.066
20.939
19.679
19.516
19.259
19.399
90.327
18.717
19.271
16.382
16.923
15.190
86.933
19.110
13.131 11.985
11.919
10.189
60.839
9.195 7.630
6.021
3.523
2.827
29.195
2.615
3.167
3.775
3.266
2.818
15.691
2.195
1.890
1.950
1.071 0.771 7.276
0.563
0.365
0.229
0.129
0.059
1.330
2089.220
2003
32.695
31.317
32.009
29.135
27.589
152.739
26.665
29.139 17.709
21.596 23.813
113.921
23.579
21.917
22.099
21.192
20.307
109.099
19.788 20.078
19.290
19.191
18.877 97.173
18.975
18.260
18.722
16.321 15.797
88.076
19.993
13.955
12.963
11.322
10.718 62.951
9. 502 8.958
6.989
5.950
3.153
33.597
2.501
2.290
2.798
3.296
2.780
13.566
2. 369
1.776
1.995 1.151 0.825
7.616
0.572
0.396
0.238
0.129
0.057
1.392
2092.889
2009
32.996
32.503
31.111
31.768
28.897
157.225
27.392
26.915
23.903
17.525 21.356
116.590
23.525
23.259 21.578
21.668
20.796
110.826
19.913
19.398
19.688
18.917
18.760
96.676
18.972 18.515 17.799
18.099
15.698 88.528
15.120
13.807 12.771
11.773 10.639
69.109
9.996
8.795
7.752
6.329
9.882
37.759
2.799
2.192
1.990
2.366
2.766
12.108
2.390
1.969
1.999
1.187
0.887
7.822
0.612
0.902
0.258
0.137
0.059
1.968
2095.783
2005
32.288
32.759
32.289
30.882
31.510
159.722
28.693 27.087 26.155
23.658
17.330
122.879
21.097
23.208
22.909
21.207
21.269
109.679
20.393
19.525
19.029
19.310
18.539
96.791
18.357
18.026
17.995 17.160
17.906
88.999
15.029
19.903
13.093 12.065
11.061
65.696
9.933
9.253
8.068
7.039
5.677
39.966
9.331
2.959
1.907
1.715
2.017
12.923
2.330
1.991
1.598
1.198
0.916
7.932
0.658
0.930
0.262
0.199
0.063
1.562
2097.873
2006
32.982
32.101
32.538 32.050
30.632
159.803
31.239 28.376
26.823
25.886
23.398
135.717
17.121
20.812 22.857 22.515 20.819 109.118
20.853
19.998
19.153
18.661
18.927 97.591
18.139
17.919
17.523
17.906
16.510
87.991
16.658
19.311
13.658
12.357
11.337 68.320
10.327 9.206 8.990
7.329
6.320 91.672
5.093
3.807 2. 137 1.695
1.969
19.096
1.701
1.939
1.580
1.271
0. 886
7.371
0.679
0.963
0.280
0.151
0.068
1.691
2099.083
Odgovarja diraktor Tomaž Banovec Urednica Ana Antončič Lektorica Joža Lakovič Tehnični uradnik Anton Rojc
Izdal in tiskal Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12
Tiskano v 150 izvodih, 1990
Uporaba in objava podatkov, v celoti ali daloma, dovoljena la z navedbo vira
Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo RS (St. 415—223/90 z dne 18. 4. 1990) je ta knjiga oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov
ski
ira
Ine
ov
\