Stran 93.
Kmetijstvo.
Vinarski shod.
Kdor le količkaj pozna gospodarske razmere dežele Kranjske, tisti tudi ve, kako velikanskega pomena je za našo deželo vinarstvo. Žal, da ta plemenita panoga kmetijstva ni tako razvita, kakor bi bilo želeti, in da tudi od strani oblastev ne najde tistega varstva  in   tiste   podpore, ki jo potrebuje in zasluži.
Z ozirom na to je glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinarstva priredil 27. februvarja v »Mestnem domu* v Ljubljani zborovanje zaupnih mož, da se ti izreko o nekaterih velevažnih in perečih, vinarstva tikajočih se zadevah.
Shoda so se poleg lepega števila zaupnikov udeležili tudi deželni predsednik baron H e i n, deželni glavar pl. Detela, deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg, dež. odbornik dr. Schaffer, vladna svetnika baron Schonberger in Friedrich ter okrajni glavar grof Margheri.
Zborovanje je otvoril deželni poslanec L a n g e r, ki je pojasnil, da so produkcijski stroški postali dosti večji, kakor so bili nekdaj, tako da vinarstvo ni več aktivno. Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva je vsled tega izdelalo več predlogov, a da se pokaže, če soglašajo interesentje s temi predlogi, se je sklical sedanji shod. Govornik je pozdravil deželnega predsednika barona Heina, ki je za obnovitev vinarstva preskrbel sredstva, dal vinarstvu smer, mu ugladil pota in je oživil. Dalje je pozdravil deželnega gla varja, njegovega namestnika in deželnega odbornika dr. Schafferja, ter predsednika kranjske hranilnice, ki je že mnogo storila za pospeševanje vinarstva.
Shod, je povdarjal govornik, je posebno važen z ozirom na to, da se gre za vinsko klavzulo. Čuje se namreč, da se je bati, da se vinska klavzula ne odpravi, posebno sedaj ne, ko se bodo vsled železnice čez Ture odprli novi gozdovi in se bo hotelo nizke carine na izvoz lesa doseči s tem, da se dovolijo nizke carine na uvoz vina.
Deželni predsednik baron Hein je povdarjal veliko važnost vinarstva. V zadnjih 20 letih se je vinarstvo povzdignilo na visoko stopinjo, a boriti se ima tudi z raznimi škodljivci. To borbo vodi društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, ki hodi tudi vladi na roko, koder more. Deželni predsednik je želel zborovanju obilo uspeha.
Deželni glavar pl. Detela je pozdravil shod v imenu deželnega odbora in c. kr. kmetijske družbe rekši, da je deželni zbor kranjski za vinarstvo žrtvoval blizu pol milijona gld., torej toliko, kakor nobena druga kronovina. Deželni glavar je opravičil tudi odsotnost referenta deželnega odbora Povšeta.
Za tem se je pričela razprava o dnevnem redu.
Stran 94.
Vodja gosp. Rihard Dolenc je obširno in temeljito pojasnil postanek in zli vpliv vinske klavzule na naše vinarstvo. Ta zli vpliv je tolik, da se povsod iz krogov interesentov čuje klic „Proč z vinsko klavzulo" in da so se za to izrekli tudi avtonomni za-stopi. Poročevalec je predlagal, naj se shod izreče za resolucijo vinarskega društva, ki zahteva odpravo vinske klavzule, in naj se podpiše dotična peticija na državni zbor.
Gospod Gombač je pritrdil izvajanjem poročevalčevim ter jih v nekaterih točkah nekoliko po-polnil z detajli, opozarjajoč, da je letos istrsko vino delalo konkurenco laškemu vinu, ker ljudje vino niso mogli v denar spraviti.
O vinskem zakonu, potrebnem v interesu vinogradnikov, je poročal gosp. Skalicky, ki je vsestransko pojasnil razmere v vinski trgovini, posebno v primeri s kupčijo s pivom. Delati je torej na to, naj se postavno določi, da se kot vino sme prodajati res samo to, kar je zraslo na trti, vino brez vsake primesi, in da mora biti vino res od tam, od koder je rečeno, da je. Dolenjsko vino naj se sme prodajati le kot dolenjsko, metliško kot tako, vipavsko le kot tako. Tudi se mora sploh prepovedati izdelovanje umetnega vina, a polu vina naj smejo izdela vati le vinogradniki in le za domačo rabo. Proti temu so Tirolci. Če se gre po celem kočevskem okraju, se vidi, da se toči povsod tirolski petij ot, a kaznovan ni nihče. V zaprtih mestih naj se za vino uvede taka kontrola, kakor je uvedena za žganje. Poročevalec je predlagal v tem smislu sestavljeno resolucijo in se je sklenilo naprositi društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, da vloži v tem smislu sestavljeno peticijo na državni zbor in na ministrstvo.
O reformi zakonodajstva o žganjarini z ozirom . na razmere malih vinogradnikov in o izkoriščanju postranskih pridelkov kletarskih, je poročal ravnatelj gosp. Pire. Slaba tehniška stran kmetijstva je prvi vzrok propadanja kmetskega stanu. Silno škodo ima kmetovalec tudi vsled velikih ovir in velikih davkov glede kuhanja žganja. Govornik je pojasnil uprav ne zaslišane določbe zakona, vsled katerih je kmetu naravnost prepovedano, izkoriščati odpadke. Za kuhanje tistih tropin, ki so ostanki lastnih pridelkov, naj se odpravi davek. Kmet ima pravico to zahtevati. Koliko se stori za druge stanove? Kmetovalec še soli ne dobi, kakor jo dobe drugi obrtniki in tako se zgodi, da napravimo na Kranjskem vsako leto 10 milijonov kron novih dolgov. Sklenilo se je naprositi vinarsko društvo, naj vloži v tem smislu sestavljeno resolucijo.
O redu za vinsko trgatev na Kranjskem je poročal potovalni učitelj gospod Gombač. Red je potreben, da se zagotovi popolno dozorjenje. V drugih deželah, posebno na Renskem, imajo v tem oziru jako ostre predpise. Pri nas se je že leta 1832. izdal poseben  red, ki se je obnovil leta 1860. in tudi leta
1875. je deželni odbor ta red zopet razglasil. Danes se nihče več ne ravna po tem redu, in oblastveni organi se tudi ne marajo v to vtikati, ker neki razlogi govore proti temu. Za celo Kranjsko jednako-merna postava je nemogoča, ali dežela lahko sklene zakon, posamezna glavarstva pa naj določijo, kdaj se sme vršiti trgatev. Govornik je nasvetoval v tem smislu sestavljeno resolucijo.
Posestnik Jure Bajuk iz Božjakovega se je zavzel zato, naj občine dovoljujejo, kdaj se sme začeti s trgatvijo. Vodja gosp. Skalicky je opozarjal na veliko nujnost trgatvenega reda, ravnatelj gosp. Pire se je zavzel, da se uvede strog red, kakor je v dunajski okolici, na Tirolskem in ob Reni. G. Gombač je opozoril, da se posamični detajli trgatvenega reda določijo pozneje, zdaj se gra le za princip.
Shod je sprejel Gombačevo resolucijo.
Končno je gosp. adjunkt Rohrmann razpravljal o pomenu in o uredbi vinarskih zadrug, priporočuje z ozirom na obstoječe razmere prodajalne zadruge. V Novem mestu se je taka zadruga že ustanovila. Če se ustanovi še za Belokrajino in za Vipavo ter se v Ljubljani ustanovi klet, se vinska kupčija gotovo povzdigne. Denar naj dasta država in dežela. Sprejela se je resolucija, naj vinarsko društvo dela na to, da dovoli država v namen vinarskih zadrug brezobrestna posojila. Temu je pritrjal tudi gosp. Skalieky; posestnik Bajuk se je res ognjevito zavzel za Belokrajino, zlasti za zgradbo železnice do Karlovca in za znižanje cene smodnika. Po nekih pripomnjah gosp. Gombača je bila sprejeta nasvetovana resolucija.
Naposled je bila sprejeta resolucija g. Trčka, naj se vinarsko društvo v interesu vinarstva zavzame za podaljšanje dolenjskih železnic.
Izrekla se je tudi želja, naj bi se zakonito zagotovilo, da se gostilničarjem, ki so posestniki, povrne dac od vina, porabljenega za posle.
Predsednik gosp. vitez Langer se je končno zahvalil referentom in udeležnikom, na predlog gosp. P i r c a pa se je izrekla zahvala gosp. vitezu Langerju in avstrijskemu društva za varstvo vinarstva. S tem je bilo zborovanje končano.