II. Strallfea. I IMHi, i mMi a. Mm* HO. Uli. tato. ^HL ^^| aaafl ^1 ■ mM m Iv ^ Lm Lm aaafl aaaaaaaaaaaaal ■ I aaV aaamf ■' aaafl aaaaal *■*■•■ *■** ■*■ popoldne, ttruaUI aaatelfe ta Branika, eaaaritlt Proator 1 m/m X 34 m/« za navadne in male oglase 80 vinn a wadne nuglaae 1*20 K. *a poslano In reklame 2K.-PH naročilu nad 10 objav popnat Vpnšaniem tfede inseratov naj se priloži znamka z* odgovor. Varivatitvo „»lov. Verode" te ,Narodna Tlakaram" Hnailova nliea at 5, nrttllćno. — Telefon at 90. »Sloteamkl ffarod0 vel|e v lleertjael te po ooieli v Jagoalavftlft: celoletno naprej plačan • K 120 — polletno.......„ 60- — 3 mesečno......m 30*— I „ , , * m ' • p» lvJ -- ¥ hnoaiaitai ^__ celoletno......K140 — polletno.........70*— 3 mesečno .«••«•„ 35*— .........12*— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 9eW P<> nakaznici. Na samo oismem naročili brez ooslatve denarje se ne moremo ozirati. ■reielaiso Jllor. Herode4« Esafiora olloa H 9, L nadstropje. Telefon ilov. 94. •epaee oprsfoema le podpisane te zadostno frankoviaa. 0a7 Rokopisov no vročo* "?JM Posamezna Številka velja 60 vinarjev* Poitnina pavfallrana. Mario Sovič: Razpoloženje za donavsko federacijo!*) Okleščena Avstrija je nebogljen tvor, k! nima živijenske sile v sebi-Onim, ki so jo ustvarili, je bil namen, preprečiti za vsako ceno, da se združi z Nemčijo v eno državo. Ali kdor pozna mišljenje v Avstriji, mora nagibati k prepričanju, da ne bo moč trajno vzdržati Avstrije, ločene od Nemčije. Ce kdaj pride do vojne, bo Avstrija gotovo stala na strani Nemčije, če že ne oficialno, gotovo s prostovoljci, pa naj jo sedaj skušajo vezati s silo ali z lepimi obljubami. Raz nase stališče sojeno je prej ugodneje, ako prekine ta umetni tvor svoje samostalno življenje in se zedini z Nemčijo, kamoT hrepeni ogromna večina prebivalstva, osobito mlada inteligenca. Izvzeti bi bilo le pristaše starega režima. Take pristaše je najti še med plemstvom, uradništvom, častniki in duhovščino. Kar se tiče Jugoslavije, bodo v razmerju do nas za njih politiko merođajna v prvem redu vprašanja južnih mej tako dolgo, dokler bo obstojala Avstrija kot država zase, pa naj se tudi pretvori v zvezo posamezmih provinc. Raz splošno nemško stališče sojeno, so pa diference zaradi mej na jugu podrejene važnost!. Pogledi Nemčije so obrnjeni d meram in segajo dalje. Za veliki nemški narod v celoti je malo interesa, kam snada 5 ali 10 tisoč takozvanih Nemcev po koroških in štajerskih selih. Prav te mejne praske in ti spori ob mejnikih pa ostanejo gonilo in vodilo za vnanjo politiko avstrijsko, dokler jo morejo delati na Dunaju na svojo pest pod trajnim vplivom nemško - nacionalnega rovanja in huskania. Od južnih mejašev se neti po Avstriji duh sovražnosti, zaničevanja in maščevalnosti proti nam Če oride do združenja Avstrije z Nemčijo, se bo svetovna politika • Ta članek 5e povzet tz »Narodnogospodarskega Vestnfka« št. 4. , vodila po velikih vidikih in interesih celokupne Nemčije. Šest milijonov Avstrijcev bi se izgubilo v veliki Nemčiji, ki ima za svojo politično orientacijo druge razloge nego osvetoželjnost koroških in štajerskih nemških mejaše v. Y Parizu se vodilnim možem odpirajo oči, da Avstrija ne more živeti kakor so jo postavili v svet. Ker še nočejo popustiti svoje protivnosti proti uniji z Nemčijo, skušajo odkriti lečila, ki naj pomagajo slabokrvnemu detetu do uspevania. Ne-davno je bila v francoskem parlamentu debata o vitaliteti Avstrije. Gospod Margain je pri tem zastopal mnenje, da je dana neka pripravljenost za donavsko federacijo. Ob taki federaciji bi Avstrija gladko dobivala živež in prodajala svoie obrtne izdelke. Ne vemo, od kod zajemajo francoski politiki svoje informacije. Vemo pa, da so. saj kar se nas tiče, zelo slabo poočetri. Mi smo veseli, da smo rešeni Dunaja in časov, ko | smo bili za njih stoletne hegemonije v gospodarski, prometni in finančni snžnosti. Odločno odklanjamo vsak poskus, da se izgradi pod krinko donavske federacije n l i pod geslom gospodarske skupnosti stari s o -■■ o o d o v a 1 n i režim nad nami. Kocke so padle in prt je prerezan. O kakršnikoli skupnosti nočemo ničesar Čuti, nikomur na ljubo. Veseli bomo pozabiti stoletno zatiranje in izkoriščanja. Ne bo nas vodilo v bodočnosti sovraštvo, ampak hladen razum. f:dino pa. kar je za nas v razmerju do Avstrije sprejemljivo, je vzpostavitev urejenih t r g o v i n s k o - p o 1 i t i č n i h odnosa je v v obliki trgovske pogodbe, sklenjene od države do države, vpošte-l vajoč obojestranske pravne, komercialne in prometne interese. Dr. Dinko Pnc: Ob zamenjavi kronskih bankovcev. Razlogi zagovornikov zamenjave kron v relaciji 1:4 tedaj niso prepričevalni, kajti: 1.) razlog, da je preveč kron v prometu, ne drži; 2.) ravnotako ne more obveljati razlog, da bo z relacijo novčnega prometa v isti meri zrastla njegova vrednost; nasprotno: izkušnja nas uči, da cene zrastejo, a ne padajo. Vzrok tej navidezni narodno - gospodarski anomaliji leži v pomanjkanju zadostnega kritja novčanic in pomanjkanju blaga. Ostane samo Še eden razlog, ki fe dovoli tehten, da se resno bavi- mo ž njim in ki ga dr. N, v svoji brošuri samo mimogrede omeni, in to je očitek, da pomeni izmenjava kron al pari preveli ko breme za državo. V tem pogledu treba zlasti jasnosti, ker je že bivši finančni minister NinčJč* onerirai s tem razlogom. Ce je Ludvik XIV. rekel: U etat c' est rnoi, moremo z mnogo večjo pravico reči i mi: država smo m i. Bremena, ki jih bo morala nositi državp. borno rrorali nositi mi. Ako reguliramo valuto potom devalvacije, smo naložil? narodu davek 4lA milijard kron (če je relacija 1:4). ki ga mora plačati hipoma. Zahtevali smo tedai od državljanov ogromno žrtev, ki je vrhu tega krivično rnzdelfena. ker pade baš na na.iš^^^'ša ramena. Vrhu tesa rmo to žrtev zahtevali v skrejno veuzodvcm časa. AH ni nametne ro hrame poraz-deliti na do'«rn dobo let? AH ni pravičnejše naložiti to breme v prvi vrsti onfm, ki so s? b#š v?led vojnih ^loeod^ov In vplufarnih razmer na-!?rabT,i niifopska p^mozenfa? Za pametnega človeka, ki trezno presoja položaj, ni dvoma, katera rešitev je boiiša. Pr. fa pobija to Ideio samo z de> magoštvom, češ za to, da se plača krone vojnih bogatašev s suhim zlatom, naj se odvzame del imanja •^nim drž vlfan^m, ki so se vojskovati sedem ?ct, ki so bili zanrti in pro-grar!. sfcotm brez očefaf M? bi se sramovali takega načina p' lenr'ke, temhob*. ker mora bit? dr. N. z??ano iz raznrav v financij-cVem orlhoru. da n?' bi po našem načrtu oddaja premoženja bila progresivna, ki bi ne zadela maffr nrerro-'puj in zlasti ne no vouit oškodovanih krsfev. — toref zlasti n« Srbije! Sicer pa naj se ne n^zabf — da Ce se že hoče umemo naorav'tf kako lasorotsrvo, — da smo bil? Predani vedno pripravljeni nositi svoje necifične obveznosti (tor^i rudi valutno breme0 sam?. Clara pacta, boni amici? Kai tor^i? Prevel'k7 interesi so na tehtnici, da b? se mo^li vdat! v usodo ter mir-no čaVati trenutka, ko bo kak nov f?rianč>" mfm>*er z novih kronsko-rftaotfaJrffi novčanic z -»radirko« iz-f risal kronsko označbo ter tako de-*"*Hvou dal ra 4 krono \ dinar. Ne! *tod*>ča novo>a Jedinica mora no-*+a+1 kro^a. M *»a ^e tw» seved* ita-7?v»f?u cPft*r. D« bodoče izmenf^vo na moramo oazftf na to, da se 1. £te- ue pomnožuje breziuiselno z novimi | emisijami, 2. da se skuša odoomoči pomanjkanju gotovine z uvedbo čekovnega prometa v celi državi in s pripravo drobnih novčanic po 20, 50, 100 in 1000 kron, 3. da se zamenja tudi sedanii bančni dinar. Izgubljenega danes ni še ničesar. Da je bila zamenjava nujna potreba, vidimo baš iz dogodkov zadnjih dni, ko krožijo ponarejeni tiso-#čaki v presenetljivo velikih številkah tudi po naših krajih. Ali valutnega vprašanja nam ne smejo reševati demagogi a la dr. Nedeljkovič, ampak ljudje, ki poznajo razmere v celi državi in ki takih važnih vprašanj ne omalovažujejo s par frazami! Ako pa bomo krili državne potrebščine vedno samo z izdavanjem novih novčanic, nam pa nobena valutna reforma ne more pomagati. Uničiti moramo v najkrajšem času predpogoje za gospodarski razvoj države in ukovali se bomo za nešteto generacij v sužnost tujega kapitala. Valutna reforma more biti le uspešna, če je v zvezi z davčno reformo! P. Primeevic Do ssuom v nedeljo v uamiani. Na shodu, ki ga priredimo v nedeljo 29. t m. bo govoril prvi voditelj naše velike stranke, ki sesra od Triglava do Vardarja. Govoril bo bivši minister Svetozar P r i b i č e -v i č. Kot dnševni velikan se je pokazal na shodu v Zagrebu. Nebroj-na množica, ki je bila pretečeno nedeljo zbrana v ogromni dvorani glasbenega zavoda, je pozdravila Priblčevića kot svojega vcditelia. ki ima nalogo, da nas privede iz teh težkih dni ter nam pripravi boljše dneve. Svetozar Pribičević je rekel v Zagrebu, da je prišlo do današnje krize zbog dveh smernic, dveh idej in dveh mentalitet, ki ločijo vse demokratske stranke od reakcionar c e v . ki so prišli mo-mentano na vlado. Demokrati ne morejo korakati isto pot, kakor reakcionarni elementi. Ker je naše Predstavništvo v Beogradu razdeljeno v dva približno enaka tabora, se mora razpustiti, da pridejo novi od ljudstva samega izbrani zastopniki v parlament Koroščeva - Protičeva vlada je vezana samo z negacijo, te grupe so vezane z neodoljivo mrž-nfo napram demokratsko - socialističnemu bloku, ker je ta blok hotel dati narodu priliko, da govori. Ti gosoodie iz sedanje vlade so vezani oo klerikalizmu, papi zrnu in fendalfzmu (dr. fTrasnice). Uvesti hočejo stare feudalne razmere. Glede narodnega ujedinjenja je rekel Pribičević: V tem oziru se po-nolnoma razlikujemo od Korošec-Protfč - Laefnjeve vlade, in v tem pogledu nI kompromisa, ker ta vlada bazira na temeljni mish*. da sloni nnrodno jedinstvo na pogodbi med Srbi, Hrvati in Slovenci v tem smislu, da imaio v SrbiiT nopolno in ne-omofeno oblast, srbski radikalci. V 1 Hrvatski Narodni klub in v Sloveniji rimski ultramontanizem. Demokratsko - socialistični blok zavzema nepomirljivo stališče proti reakciji, ki je izražena v novi vladi. Naloga demokratske je, da nastavi dosedanje delo v politiki, da nastavimo sv^ojo politiko glede na- \ rodnega jedinstva, glede socialnih in ekonomskih reform, da uničimo vse privilegije ter da postavimo politično in gospodarsko življenje na demokratsko podlago. Da moremo to doseči, se naša stranka strne v homogeno stranko, ki se bo raztezala po celi Jugoslaviji. To so glavne misli Pribičeviče-vega govoca v Zagrebu. V nedeljo pa bomo imeli prvikrat priliko, da slišimo svojega prvega voditelja v Ljubljani, h. jBoosiKaiKKa urafsfta mm prirsm javen shod w MlolJOa 29. t. m. ob 10. do* poldna v vol. dvorani hotela „UNION". Govorili bodo: bivši ministri Sveto aar Pribičević« Mllorad Draiko-vić, dr. Albert Kramar in drugi. Vabljeni ao vsi somltljcnfhi.— Istega dne popoldne ob 15. se vrši v mestni zbornici na magistratu, seja izvrševal nega odbora. Člani izvr-ševalnega odbora z dežele so vabljeni, da pri vedo seboj k tej seji tudi svoje zaupnike. nstelstop JDS. Fran Govekar: 5 Svitanje. (Dalje.) In »cesar« je pripovedoval, kaj vse je zvedel na postojnski pošti pri Henriku pl. Hue-berju in v postojnskem župnišču. Ljubljanski Thurnov pešpolk se je po levje boril pod poveljstvom hrabrega starega generala Wurm-serja ob gorenjem Renu. A nič ni izdalo kranjsko junaštvo proti jakobincem, ki jih je kakor kobilic vsak dan več. Ogromne so izgube Kranjcev, in porenska zemlja se je na debelo namočila s slovensko krvjo. Kranjski plemiči grof Gallenberški, grof Kajetan Lichtenberški in baron Franc Lazarini so se odlikovali prav posebno in žanjejo povsod izredno pohvalo. Ali pa so danes še živi? — Toda najaanimiveje le, da je kranjski kmečki sin, Juri Vega, doma Iz Moravč na Gorenjskem, kot major topničarjev dobil viteški križec Marije Terezije, ker je iz-umfl posebne vrste možnarjev ter ž njimi odločil več zmag. Kranjec, slovenski kmet, je rešfl državo! Toda vse nič ne pomaga: kranjski, hrvaški, ogrski, češki, nemški in poljski regiment je morajo zdaj brž brž na Laško rešit, kar se še rešiti da. Ali ni že prepozno? — Nova novačenja, novi davki, nove kontribucije! Gorje nam. če pridejo jakobinski krvosesi in volkodlaki preko Tirolske ali Benečije vendarle na Goriško, Kranjsko in Koroško! Po vseh večjih mestih v cesarstvu so se vršile in se vrše še zmerom procesije za zmago in mir. Tudi iz Ljubljane je zvedel Wentgar, da je vodil s im knezonadškof baron Brigido ob asistenci škofa barona Raigersfeldskega procesijo, ki je bila tako velikanska in krasna, da take Ljubljančanje ne pomnijo. Spredaj strelci z godbo, nato škofa z vsem konsfstorijem, prosti in kanoniki, samostanskimi redovi in bogo-slovci, nato šolska mladina In studentarija, potem ceh! z zastavami, mestno svetovalstvo z županom, deželni glavar z vsemi uradnimi načelniki in uradniki, nato pa meščanje, moški in ženske, reveži in bogataši ter končno generali, častniki in veliki tropi vojakov in novakov, brezkončen izprevod. Z vseh stolpov je odmevalo svečano zvonjenje, vse ulične laternc so gorele in vse ulice so Me natlačeno polne pobožnega ljudstva tudi iz bližnje in daljne okolice. In vse je pelo. molilo in na glas prosilo boga za zrmgo in rm>. »Toda procesijo je motil droben dež, ki ie rosi! neprestano na zbrane pobožne trume.« le pripovedoval Matija Premrov. *»A vidite, ^ospod Blaž. prav tisti dež je Wl v^rok, da je bila procesija zanimiva kakor Se nikoli« BBBBee^BBBBBBBBBBBeel »Zakaj neki?« »Zaradi dunajske novotarije, ki je zašla radi že v Ljubljano. Najbogatejši udeležniki so nrišli namreč na procesijo prvič z velikimi rdečimi, modrimi ali celo pisanimi strešicami — dežniki.« »Ali je mogoče! Pa na procesijo! — Ka-ftor na maškarado torej?« »Res, vse se jim je čudilo, marsikdo pa se je tudi smejal tej najnovejši dunajski modi, ukradeni Kitajcem in Japoncem!- »Oj, ti blazni svet! Niti v časih največje Ob-zor« poroča iz Beo*rrada„ da demokrati ne bodo prisostvovali sejam parlamenta, marveč da bodo k vsaki seji odoosfali le po enega ali dva člana, ki bosta ob pričetku vsake seje zahtevala, da se prešteieio navzoči poslanci in da se konstatira, ali je frvornm dosežen ali ne. = Ministrski svet Zagreb. 26. februarja. »Obzor« poroča iz Beograda, da se je danes vršil ministrski svet, kateremu so prisostvovali vsi v Beogradu se nahajajoči ministri. Posamni člani kabineta so referirali o stanju dela. kakor so ga na-Sli pri prevzemu posanmih resorov. = Bosanska vlada še ni detnisi-Jonfrala? Zagreb. 26. februarja. »Jutarnji list« poroča iz Sarajeva, da bosanska vlada 5e ni podala svoje demisije, marveč samo poverjenik za socijalno politiko Fran Markič. — Nesoglasja med člani vlade? Beograd, 26. februarja. Naknadno se je izvedelo za pikantno epizodo, ki se je dogodila pri sestavljanju vlade. Dr. Korošec je ob tej priliki zahteval, da na! se ga za vsak slučaj Imenuje za podpredsednika ministrstva. Tej zahtevi so se z vso silo upirali radikalci. v prvi vrsti sam Stojan Protić, tako, da je prišlo do bstrega spopada med radikalci in Jclerikalci. Dr. Korošec je dosegel samo toliko, da je prišel kot prvi v činu za Stojanom Protičem v kabinet. Ko se je pred par dnevi javilo v časopisju, da je Stojan Protić obolel, Je hite! dr. Korošec k njemu in probi!, da sme za drugi dan sklicati sejo ;min is trškega sveta. Ob tej priliki je prišlo zopet do konflikta in drugi dan je moral biti Stojan Protić hotć ali nehote* zdrav, da je pohitel v predsedstvo, samo, da ne bi dr. Korošec predsedoval seji kabineta, ki se Je tudi vršila, a pod pred predsedstvom — Protića. =9b Boj za mesto hrvatskega podbana. Zagreb, 26. februarja. Kakor poroča »Riječ SHS« Je prišlo med vsemi štirimi strankami reakci-Jonamega bloka (Narodnega kluba, klerikalci, medakovičevega kluba in radikalci) do ostre borbe za mesto podbana, ki je obenem zvezano z mestom poverjenika za notranie zadeve. Kakor se zdi. so odklonili klerikalci vsako sodelovanje v vladi, ker Jim Narojfnf klub noče prepustiti tega mesta. Cuje se. da vstraja Stojan Protić pri svoil zahtevi, da naf to mesto zasede kak politik, kl stoji liven omenjenih Štirih grap. (Dr. Po- as= Partamntan* M00d*4* LDU Beograd, 36. febraaffa. »Tffbnna« poroča: Mada je sklenila, da se začasno Narodno predstavništvo okliče k seji dne 1. marca. Prj tem nasedanja bo vlada objavila svoj program Zakonska predloga o vodnem aakonu Je Že Izdelana in se še pretresava v vladi. Predstavništvo bo najprej Isvrlllo ratifikacijo mirovne pogodbe a Nemčijo, potem bo razpravljalo o zakonskem nredlosru o dvanajstinah ter aakon o obdavčenju vojnih dobičkov in končno predlogo o volilnem zakonu. Finančni minister bo predložil velezanimrv eks-poze o finančnem položaju naSe države. — Demokratska stranka v Dal« inaciji. Split. 26. februarja. 25. t m. zvečer je sklical dr. Prvislav Ori-sogono ožji sestanek zaupnikov in pristašev demokratske stranke. Sklenilo se je, da se osnuje v Splitu in po celi Dalmaciji močna organizacija demokratske stranke. Izvoljen je bil odbor, v katerega so vstopili med drugimi: kot tajnik stranke dr. Prvislav Orisogono, a kot člani: dr. Majstrovič. splitski župan dr. Tar-taglia, svetnik Bučić in dr. BeroŠ. Odbor ima nalogo, da čimprej izdela osnovo za organizacijo stranke in da čimprej prične z delom. — Dalmatinski akademiki protestiralo proti menjavanju pokrajinskih vlad. Split. 26. februarja. Savez akademskih klubov Dalmacije Je poslal ministrskemu predsedniku protest proti menjavanju pokrajinskih vlad, ker se s tem ustvari iz ene krize pet. kar je Škodljivo za našo ogroženo državo in ker se s tem ustavlja vsako redno in pravilno funkcijonirarije uradniškega aparata. = Neosnovan napad »Tribane« na dona Blankinija. Beograd. 26. februarja. Radikalna ->Tribtma* Je prinesla napad na bivšega ministrskega podpredsednika dona Blankinija, o katerem trdi, da je njegov »Narodni liste v Zadru pisal ob izbruhu svetovne vojne v protisrb-skem tonu in da je on dobil zato od bivšega avstrijskega vojnega erarja kot dar neko zemljišče. Don Biankt-ni je poslal »Tribuni« odgovor, v katerem pravi, da »Narodni list« v Zadru ni nikdar pisal v protisrbskem smislu, da je bil marveč glavni organ dalmatinske inteligence, kateri Je načelova! sedanji zunanji minister dr. Trumbić. V tem listu se fe vedno zagovarjala složnost med Hrvati m Srbi in se je pripravita! teren za narodno ujedinjenje. Zemljišče, W ga omenja »Tribuna* je kupil Blankfni 10 do \2 let preje od zaderske občine po isti ceni, kakor še drugi dve zemljišči. = Tako postopalo 1 našimi delegati. LDU. Split, 25. februarja. (DKU). a>Život« javlja: Na prehodu skozi Zadar, ko se dr. Tresič - Pa-vičič na svojem potovanju dotaknil Zadra, sa je sprejela mestna drhal v pristanišču z demonstracijami. Na parnik so prišli karabinjeri? m so dr. Tresič - Pavičiča aretirali. On 5e protestiral, pokazal diplomatske spise in zahteval poveljnika karabinjer -jev. Ko je ta prišel. Je dr. Trestč-Pavičiča izpustil in se mu opravičil na incidentu. = Borcev v Beogradu. Pred oar dnevi ie dospel v Beograd znani ruski publicist Burcev. ki Izdala v Parizu protiboljševiški list »La Cause«. Burcev je eden najodiičneiših ruskih re-voiucijonarjev. = Dr. Pivko o Italijanih. Pretekli oonedeljefc Je imel prof. dr. Ljudevit Pivko v mariborskem Narodnem domu predavanje, nanašajoče se na niecmvo ujetništvo v Italiji. V svojem predavanja je med drugim povdarjal. da le naši stvari v ItaMH mnogo Škodovalo to. ker ni bilo nikogar, ki bi italijansko javnost temeljito informiral o naših razmerah. V Italiji so bile izmed naših ljudi tr| skupine t j. Jusroslovenskl odbor, legionari! in uletnikl z avstrijskim prepričanjem. Jmtoslovensltl odbor al prišel tako povdarja Pivka od same* ga obotavljanja do pravega dela. Le-gonarji so storili, kar so mogli VJetmV ki na so s svojim avstrijakanstvom neizmerno Škodovali. Pretežna večina moštva ie bila popolnoma avstrijskega mišljenja in Čustvovanja. Ko ie Stane Vidmar nekoč pravil vojakom, da bo Avstrija razpadla« so se dvignili oroti njemu, da ie bil v nevarnosti, da se na dejanski lotijo. Hrvatski vojaki so bUi silno nasprotni snovanja htgosloven-skih legij. Orosili so vsakomur, da ta ubijejo, ako M vstopil v legija NaJH častniki so hoteli odi« na solunsko fronto. Tu pa je bil Jugoslovanski odbor tisti, ki Je s svojo nerodnostjo stvar preprečil. Po mnenju dr. Pivka al bilo treba med volno v HallJi ustvariti nam prijazno razpoloženje, kar M Mlo mogoče, ako bi se ta akcija jseupsja sposobnim m vescim rokam. Sprva nI Mlo v ftalljt nobene mvfnje prof nam. sel« no prevratu ie nastalo sedsnla sovraštvo, ki nam no sodbi dr. Pivka ne bo doneslo nič dobrega. — Tabo sadi dr. Pivko, s njegovim mnenlem pa se najbrže ne bo strinjala pretežna večina slovenske Javnosti racMbi II brzojavna poroffla D* AMNDNZIO lAMiTNOC NAftD IZDAJICI LDU. Reka, 36. febr. D* Annun-zio zbira okoli sebe vse elementa, 1 s ter! nriejo proti državi Srbov, Hrvat«? in Slovaaocv, zlasti podpira gmotno In moralno Ivico Franka 2n dr. Sochsa, ki se sMata pofosto z njim. Tesne zveze Ima tudi z drugimi rovarskiml organizacijami, ki spletkartjo proti združenju Macedo-nije z Jugoslavijo. Na ta način pripravlja nove spore na Balkanu pod protektoratom Italijanske vlade, katera upa na ta način gospodarsko in politično zagospodovati na Balkanu. D» ANNUNZiO ROVARI V ČRNI GORI. LDU. Kotor, 26. feb. Kakor se poroča iz Cetfnja iz zanesljivega vira, vzdržuje D* Annunzio sporazumno z italijansko vlado nerede v Črni gori. Njegovi emisarji organizirajo izmed Arnavtov, nekaterih narodnih izdajte in preoblečenih italijanskih vojakov bande, kl naj pod krinko upora nezadovoljnega naroda skušajo prepričati svet, da ie narod sam nasprotnik združenja m da hrepeni po povratku razkralja Nikole. D'An-nunzio zalaga te bande v obilni meri z denarjem, obleko in živili. ALBANSKI POKRET PROTI ITA-LUANOiM. LDU. Skadar, 26. febr. Med Italijani m Albanci, pristaši novega narodnega pokreta. Je prišlo do spopadov. Rezultat bojev Se ni znan. Albanci razpolagajo z dobro opremljenimi četami. Radi teh spopadov vlada v Rimu veliko razburjenje. Politiki so priredili že več konferenc. Socialistični poslanci zahtevajo od vlade, naj jenja s svojo pustolovsko politiko, ker italijanski narod ne mara bit? več igrača v rokah nekaterih politikov. ITALIJANSKE SPLETKE. LDU Beograd. 26. februarja. »Potika« poroča: Italijanski list »Corrlere della sera« objavlja v obliki brzojavke Iz Curiha nastopno vest: Kot dokaz za lojalnost avstrijske republike napram ententi se more navesti dejstvo, da se je potovanje dr. Rennerja v Beograd odgodilo. Kakor javlja brzojavka z Dunaja, je ena izmed velesil namignila, da ne bi bilo primerna da se Avstrija pogaja z Jugoslavijo, dokler ti ne odnehajo v svoji upornosti ki tako zelo otežkočuje rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega Je avstrijski kancler dr. Renner sklenil, da odgodi svoje potovanje v Beograd. — K tej vesti pripominja »Politika«: Omenjena velesila more biti seveda samo Italija. Nam je izredno ljuba da ravno eden Izmed italijanskih listov nrlobčuje vest. iz katere je razvidna da hoče rimska vlada storiti vse. da čim boU razširi kroge svojih spletk m ojaM pritisk na nas glede jadranskega vprašanja. V kolikor se stvar tiče našega kraljestva, oziroma njegovih potreb in Interesov, je pač popolnoma vseeno, ako gosp. dr. Renner tudi ne pride v Beograd, zlasti ako se to zgodi na željo Italije. Samo v tem primeru bo morala seveda Italija prevzeti prehrano Avstrije. _ ITALIJANSKE TOLAŽBE. Rim, 25. februarja. »II Popolo Romano« Doroča Iz Pariza, da so vesti, ki prihajalo Iz Londona nezanesljive. ker poročajo le o tendencah časopisov Hi mnenjih raznih političnih krogov, o stvari sam! pa ne vedo ničesar trotovega. Danes so trdile razne osebe, ki hočeta biti dobro Informirane, da je Trumbić zelo potrt To potrtost mipl-strjeio Nittiievemu predlogu glede dalmatinska avtonomije. Vsled tega pred-lora. ki je Izval zelo nerodno agitacijo v Londonu, izgublja (!) Beograd od dne do dne na vullvu, ki si ga je prldo-hll v poslednjem Času. Princip aneksije nahnacffe 00 Jugoslaviji Izgublja v toliki meri tla. da ni več mogoče z njhn računati. Ta položaj sili Jugoslaviio. da se nikakor ne more več oomiSliati, marveč da takoj sprejme kompromis. PROIHTALUANSKO GIBANJE V ALBANIJU-LDU. Beograd, 26. februarja. Pokret v AlbanIH proti Italiji se razvija Čimdalje živahneje. Albanski voditelji so apelirali na saveznike In zahtevali, da se Hm zagotovi neodvisnost In da zavetniki ščitijo Albanijo nanram Italiji. KONEC LATINSKE DENARNE UNUE. LDU. BeroHa, 26. febr. (Dira. K. IT.) »Deutsche Allg. Ztg.« poroča iz Haaga: Kakor Javita Ust »Tonte r Europe«, se Je pri konferenci zastopnikov onih držav, ki pripadajo latinski novčnl svezi sklenilo, da pocenil od 23. decembra t L latinska nov-tea zveza ne bo obstofala vet WILSONOVA NOTA. WasMautsa, 25. februarja. »Cvo-, ufcnr Worid« poroča, dm bo WHson v svolein odgovoru obrazložil zunanjo poKtiko Združenih drfav. Odgovor bo i stava zavetnike pred alternativa da 1 Ubiralo med WI1senovo osebo In med I senatom. VVUson nravi da Je dobil Iz Is II prišO da preprtCanJat da senat ne bo ratificiral oooodbe: zato Jim hote dati prilika da v tam odru popolnoma Jasno isnovedo svoje mišljenja TUM NEMCI APELIRAJO NA PREDSEDNIKA \VILSONA. BassJ. 15. februarja. Iz Berlina poročala da le poslal admiral grof Bau-dissin v Imenu društva za Slezwig-Holsteinsko auel na predsednika Wil-sona. v katerem protestira proti plebiscitu v severnem S!ezwig-Ho*steinu. V spomenici ttovdarja Baudissin, da je VVilson proglasil načela da naj narodi svobodno odločujejo o svoji usodi ter izraža prepričanje, da bo predsednik VVilson popravil ^krivico«, ki se je zadala Nemcem v Šlezwig-Hosteinu. (Po tem nemškem nazoru je torej krivica, ako se ie severni del 5lezwig-Holstei-na prisodil Danski na podlagi ljudskega glasovanje, pri katerem ie izmed 110.000 vofilcev glasovalo 76.000 za Dansko, a samo 25.000 za Nemčijo. Opomba ured.) STAVKA PREMOGARJEV V BELGIJI. Bruselj, 26. febr. V premogovnem revirju v Belgiji je izbruhnila vsled draginje živil in drugih živ-ijc-nskih potrebščin med delavstvom stavka. Vlada se boji, da se bodo stavki priključili tudi kovinski delavci M POLJSKE. Varšava, 26. febr. ŽelezuisTco ministrstvo je povišalo sedanje osebne in tovorne vozne tarife za 30 do 509£. -— Pri brzojavni službi se uvq-de po celi Poljski razdelitev dneva na 24 ur. SOVJETSKA RUSIJA iSCE MIR Z NEMČIJO. Basef, 26. febr. Berolinsk? dopisnik »Matina« poroča: V berolinskih političnih krogih se trdi, da je nemška vlada prejela od moskovske vlade mirovno ponudbo in da igra pri tem aktu Poljska vlogo posredovalke med obema vladama. SEVERNORUSKA VLADA NA BEGU. LDU. Kodanf, 25. februarja. (DKU). Po brzojavki iz Kristijanije, je dospela nastopna brezžična vest iz Hamerfesta: Na krovu ruskega ledoioma so dospeli v Arhangelsk severnoruska vlada, genral Miller in preko tisoč beguncev, zlasti Rusov, Dancev in Belgijcev. Ledolom je danes nadaljeval svojo pot v Tromso. NOV DENJIKINOV KABINET. LDU. London, 25. februarja. (DKU). Reuterjev urad poroča: »Da-fly Telegraph« javlja Iz NovorosIJ-ska z dne 18. t m.: Denjlkin je sestavil nov demokratski kabinet. ZVEZA NARODOV IN SOVJETSKA RUSIJA . LDU. London« 25. februarja. (DKU). Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet je pooblastil zvezo narodov, da uredi vzpostavitev trgovskih odnaSaiev s sovjetsko Rusijo, ki jih bo preiskovalna komisija pripravi iala. BOLJŠEVIŠKA MIROVNA PONUDBA. LDU Moskva. 26. februari«. (DKU Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Čičerin je poslal romunski vladi in romunskemu poslaniku v Londonu brezžično brzojavko, v kateri stavlja ljudsko poverjenlštvo za zunanje posle romunski vladi formelen predlog, naj prične s sovjetsko Rusijo mirovna pogaianja* LDU Moskva. 26. februarje. (DKU Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Cičertn le naprosil vlado Zedinjenih držav, naj stopi v neposredna pogajanja s sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada nima nobenih namenov. vmeSavati se v notranie zadeve Zedinjenih držav, temveč ima samo to Želja pričet) tako! z vsemi drŽavami mirovna pogajanja. SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA NA JAPONSKEM. LDU. Amsterdam, 25. februarja. (DKU). Kakor poročajo listi iz To-kija, so se v japonski poslanski zbornici vriHli pri debati o splošni volilni pravici ljuti spopadi med poslanci. Opozicijonalne stranke so stavile predlog, naj se Izreče vladi nezaupnica. Množica Je napadla uredniške prostore vladnih listov, ki so se izjavili proti splošni volilni pravici. Da se preprečijo resni spopadi, Je bilo pocvano vojaštvo. RAZOROŽITEV NEMČIJE. LDU. Paril, 25. februarja DKU. Na današnji seji francoske poslanske zbornice so razpravljali o vpoklica letnikov 1919/20. Poslanec Ossola je izjavil, da le Nemčija toliko Izkrvavela, da ne more misliti na vojno. Socialist Boncourt je zahteval popolno razorožitev Nemčije. Sicer Je vsaka nevarnost izključena, dokler stoji francoska vojska ob Renu. Vendar pa se mora nemška vojska kar . najhitreje skrčiti na ono število, Id J ga določa mirovna pogodb* Ekskurzija Ingoslovenskih novinarjev v Prago. Is Zagreb* poročajo: Nama tatots h*» zosfovenskfh novinarjev v čeho - slovalko republiko je: 1. da se fzvrll dogovor za veliki kongres ententfilh novinarjev, na katerem bodo čeho - slovaški in jufoslovcn-sld novinari! nastopali kot enota; S. zbliža-nje med ingoslovensklmi in čeho • slovaškimi novinarji in dosega popolnega spora-zsnta glede skupnega dela v bodočnosti; 3. poočno potovanje no vsej čeho - slovaški republiki, da Jugoslovanski novinarji spo-znajo politične, narodne in industrije!ne odnosa je Čeho . slovaške republike; 4. po-klonitev fugoslovensklh novinarjev predsedniku Masarvku ob njegovem Jubileju. Ta spored Je talnfStvu udruženja Jugoslo-venskth novinarjev brezžično sporočil sindikat čeho " slovaških novinarjev s pripombo, da smatra čeho - slovaška republika i«Scre!ovenske novinarje za svoie sosie fn da pripisujejo v političnih krogih temu izletu veliko politično važnost. — Jngoslo-venska vlada je dovolila novinarjem, kt potuiejo V Prago, materijalno podporo« v katerem znesku, Se ni znano. Novinarji odpotujejo na vsak način v ponedeljek. Na Dunaja jih čaka poseben vlak m jih bo sprejel pri dohodu na Dunaj tamošnji čeho-s!ova>ki poslanik. Na čeho - slovaški meji Jih l>o sprejela posebna čeho-slovaSka delezaetla. Dosedal Je prl^laSenlH 11 Srbov, med njimi Branislav Nušič, Vale-rijan Prfbičević; 2lvoinovič Stojanovič, Ta-novlć, ^tefanovlć In drogi: od Hrvatov MIlan Marjanovih LaVatoš. Krtim tCova-6lč, Brozovlč, Juraj Demetrovtć. dr. Leon-tić In drugi vsega skupaj 48. Kakor se t* navedenesra vidi. smatrajo Ceho • SJovaM obisk lugosTovenskih novinarjev za zelo potreben, zato na? tovariš! Slovenci prl-glase svojo udele£itev najkasneje do soboto opoldne tajniku Društva juKosloven-skih novinarjev v LJubljani, tovarišu Božidarju Vodebu, ki preskrbi proste vozne listke. Po čeho - slovaškem fn avstrijskem' zastopniku vidlrane potne Hste si mora' vsak udeleženec sam preskrbeti* Pnro delo asre ilade. Dežeiaa banka li fciatiizadjfta Komisija. Klerikalci so svoj čas predlagali, naj se deželna banka razpusti, njeno čisto premoženje pa da novi. seveda klerikalni zadružni banki Napram tema je JDS zavzela staliSče, da tak hi-, potekaren zavod rabimo tudi danes ii* celo še bolj kakor prej m daje torej treba najti obliko, da preide deželna banka v Širši hi potekaren zavod za vso Slovenijo. Dr. Žerjav ni dopustil razpusta deželne ban&e, dokler ni to vprašanje temeljito preštudirano* Imenoval le zategadelj namesto prejšnjega predsednika, ki je hotel zavod pokopati druso osebo, katera ni Izrazit politik, ter ji pridal sosvet vseh treh strank, tako da ni bila mogoča nobena majorizacija. Naloga temu novemu direktorju je bila, da se naredi načrt, kako preurediti banko, da ostane kot hi-potekaren zavod ohranjen našemu gospodarstvu. To ni ugajalo klerikalcem In vsled tega Je bil prvi čin novega predsednika, da Je razveljavil prejSnje sklene in vzpostavil nekdanji direktorij, ki si je stavil program, razpustiti deželno banko in dati klerikalnemu zadružništvu njeno premoženje. Stvar pa ne bo šla tako, kakor si io klerikalci želijo, kajti o kranjskem deželnem premoženju bodo odločevali tudi drugi, ne samo oni sami. Proti temu, da bi se polastili oni sami Čistega bančnega premoženja, se bo vzdignil vihar po vsej deželi. O demobilizacijski komisiji se Je že tekom lanskega leta v našem listu marsikaj pisalo in opozarjalo vlado, naj vendar enkrat pregleda njeno poslovanje. Ko je nastopil dr. 2erjav predsedniško mesto, je odredil splošno revizijo poslovanja demobilizaciiske komisije in čim so se koštatirafe aroto-ve stvari, ki so v zvezi s tvrdko Babo-vec pri Karrmlku, je nadomestil prejšnjega vsemogočnega predsednika kov misije Inž. Rernca i dr. Pestotnikom. Obenem je poslovala preiskovalna komisija. Le - ta še ni končala svojega dela, vendar so že njeni dosedanji rezultati taki da bi se bil moral dr-Brejc stokrat prej premisliti, predno se je odloČil, da je preklical imenovanje dr. Pestotnlka In na ta način zone* vzpostavil sistem prejšnjih dveh vodij demobilizacijskih poslov t. j. inž. Remca in inž. Rueha. Zdi se. kakor da se Je moral dr. Brejc zavezati Se pred Imenovanjem, da nemudoma odpravi neliubo kontrolo. Stvar pa je že tako daleč, da je ni moči na svetu, ki bi mogla zaorečiti, da bi ne prišla na dan največja sramota, ki se je pripetila as našem narodu izza preobrata. Društvene vesli in prireditve. Obča! zbor Gorita* ptaa. podružnica se vr$ v sredo, rne IS. marca 1920 ob 30. url v stranski sobi kavarne »Zvezda«. Dnevni red: I. Poročflo tajnika, n. Poro-eUo blagajnika. 1!L Slučajnosti. IV. VoHtev odbora. k & K. »IBrfJa«. Bedni občni zbor ss vrši v petek. 27. t m. ob 19-JOL url v verandi hotela Union. k Strelski klub »Bar« naznanja svojim Slanom, da otvarja svojo težijo v soboto 10 t. m. Novi elaiH dobrodošli. k Tare na Onlleo. Ker se vsled slabega vremena al vrllla pretekli teden, se odpeljemo v soboto, dne 20. t. m. z forenlskfm vecenHm vlakom do Jesenic, Odbor Oor. plan. podr. Štev. 48. .SLOVENSKI NAROD* dne 28. februarja 1920. Stran S. Dnevne vesti. V LfubljanL 27. februarja 1920. — PofltfČithn strankam. Minister notranjih del je z brzojavko z dne 26. februarja sporoči! predsedniStvu deželne vlade za Slovenija da se prično seje začasnega Narodnega predstavništva dne I. marca t. L Predsedništvo deželne vlade vabi tajništva Slovenske ljudske stranke, Jugosiovenske demokratske stranke in Jujroslovensko socijalno - demokratske stranke, da o tem takoj vo potrebi tudi brzojavno obvestijo narodne predstavnike svoje stranke in jih povabijo, da bodo do tega dneva zanesljivo v Beogradu. — Prvi dr. Bre.ičev! ukrepi, br. I3rejc je snoči prevzel predsedstvo pokrajinske vlade in je koj na to odstavil predsednika Gospodarskega urada za stvarno demobilizacijo dr. Pestotnika. sistiral je vse vladne ukrepe v stanovanjskih zadevah, sistiral naredbo (dede uprave Kranjske dežeme banke in spremembo njenega statuta. Vse prejšnje urade le postavil nazaj v svoje funkcije ter zaukazal, da se mu predloži tabnlari-čen seznam vseh razpuščenih občinskih odborov. Tem ukrepom bodo seveda sledili še drugi, kar pomenja toliko, kakor da bo spremenjena vsa uprava. Da-H je to v javnem interesu, sf drznimo dvomiti. Kdo ve. če bo imela nova vlada dolgo življenje. Lahko se prigodi, da pride v nekaj tednih ali mesecih na krmilo nova vlada, in če bo ta no sedanjem vzorcu postavila na glavo vse administrativne ukrene svoje nrednlce. bodo zavladale ta Ve kaotične razmere, da bo prišel v zastoj ves državni organizem, h vendar bi bilo v eminentna državnem interesu potrebno, da se stabilizira državna uprava, ker ie to predpogoj notranji konsolidaciji. — Nova vlada. Dopisni urad jav!ja službeno: Njegovo Visočansfvo prestolonaslednik regent Aleksander ie blagovolil odobriti ostavko dr. Gregorja Žerjava kot predsednika deželne vlade za Slovenijo in imenovati za predsednika te vlade dr. Janka Brejca. Predsednik dr. Brejc ki ima poverilo, da ministrstvu stavi predloere glede na-daljne sestave deželne vlade za Slovenijo, je prevzel posle dne 36. t m. — Dem!s!J3 fcnratorBa bivše dežele kranjske. Kura tor bivše dežele kranjske dr. Karol T r i 11 e r je stavil svoje mesto na razpolago novemu deželnemu predsedniku. Začasno m do nadaljnjega ukrepa vlade vodi posle kuratorfja namestnik kurator-Jev vBJ! ravnatelj Z a m i d a. — Za uoravnlka v Prekmurtu je 'menovan vlad. svet. v Kranju g. Fr. Schittaift. — Gospodarska komisija ta stvarno demobilizacijo. Deželni predsednik dr. Brejc je včeraj imenoval za predsednika te komisije ?nž. R u e h a. k: je vodil demobliza-cijska skladišča in vso demobiliza-cijsko upravo poleg inž. Remica do :ačetka decembra 1919. Dosedanji predsednik dr. Pestotnik je danes izročil svoje posie. — Narodni muze!. Izšla je naredba o razširjenju Narodnega muzeja v Zagrebu. Ustanovil se bo nov oddelek za prerizgodovinsko dobo. — Imenovanje. Za vladnega svetlika le imenovan dr. Leopold 2užek, Dkrajni glavar v Celju. — Društvom sporočamo, da gredo /se društvene objave in vesti v koš, *ko niso opremljene s časnikarskim kolkom. Kolki se lahko naročajo pri »Udniženiu tugoslovenskih novinara« / Ljubljani, Knafljeva ulica Št 5. L nadstropje, ali pa pri upravništvih ljubljanskih dnevnikov. Pripominjamo, da fnaša kolek za vsako vest do 4 vrst ? K, za vsaki nadaljni 2 vrsti pa zonet ? K. Zunanja društva lahko za postane /esti prilože pristojbino tudi v gotovini. — Slovenska dijaška zadruga ▼ Pragi je poslala gospodu predsedniku pokrajinske vlade za Slovenijo 5r. Žerjavu z dnem 17. svečana t. L lastopno pismo: Slovenska dijaška zadruga v Pragi kot predstaviteljica celokupnega dijaštva iz slovenskih j>okra5in si usoja izrekati Vam, g. predsednik sledečo zahvalo: Na an-ceti, ki se je vršila 10. prosinca t. 1. iod Vašim predsedstvom In kjer so :>ra5ki delegati predložni m tolmačili prošnjo slovenskega dijaštva v Pra-rl, ste pokazali, gospod predsednik, oliko resničnega zanimanja za vprašanje dijaštva in toliko pravilnega imevanja za njegove potrebe, kot ra je le-to zastonj iskalo dotlej pri merodajnih čini tel jih. Vplivali ste, rospod predsednik istotam uspešno f svrho ugodne rešitve predložene iroSnie. Praško slovensko dijaštvo lijaštvo narekuje svoji zadrugi, da Vam Izreče, gospod predsednik, za lavedeno Vaše delo globoko zahva-o fn ob enem tolmaCi prošnjo, da i r nadalje ohranite isto zanimanje za Jljaški stan in isto voljo, pomagati nu iz bede. V Pragi, 17. svečana 1920. Za slovensko dijaško zadrugo f Pragu Podpisana predsednik in J — Srednješolske knjižnice. Minister za presveto je odredil, da ravnateljstva vseh srednjih šol in učiteljišč takoj izvrše komisijonalni pregled knjižnic in pohištva, da se bo ruo^la izvesti preobrazba vseh srednješolskih knjižnic. — Predavanje v protestantov-ski cerkvi. Dne 27. t. in. zvečer ob 7. ima župnik Ney s Krima predavanje »o cvangeljski cerkvi kolonistov v Rusin . Vstop za vsakega prost, — t Dr. Edvard Erefci. Umri te včeraj g. dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani, star šele 4S let. Pokojnik rodom iz ljubljanskega okraja, je bil pravi tip samoniklega slovenskega moža, ki se je zgolj z lastno pridnostjo in eneržijo priboril iz najsiromašnejšili razmer do odlične socijalne in družabne stopnje. Znan je bil širom domovine kot izboren strokovnjak, poleg tega pa tudi kot eden najodličnejšili slovenskih športnikov. Vsled svojega nad vse blacrega značaja je bil vsepovsod! priljubljen in deležen vsestranskih simpatij. Zapušča vdovo, ki je stala vedno v prvih vrstah naših narodnih dam in nedoletno hčerko. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, blaeemu pokojniku pa bodi zvest in bajen spomin f — Umrl ie 25. t. in. po dolgi mučni bolezni g. Jože K 1 u n, cand. medicine in sanitetni podporočnik, iz znane narodne družine Klunove iz Ribnice Truplo pokojnika se prepelje na domaČe pokopališče v Ribnico. Blag mu spomin! Preostalim iskreno sožalje! — Za narodne in dobrodelne svrhe je darovala na včerajšnjem občnem zboru pivovarna Union znesek po 300.000 K in sicer v vseučili-ške svrhe, za ustanovitev trgovske akademije itd. Občni zbor je votiral radab'c 150.000 K za pokojninski in podponn zaklad za svoje uradnike, nameščence in delavce. — Na Dunaja v ondotni bolnišnici je 14. januarja umrl Anton Za vadil, bivši duhovnik na štajerskem. Pokoi-nik je pred kakimi 20 leti dal slovo duhovniškemu stanu ter Živel neka? časa v Liubliani. kjer se ie kot korektor preživlial. Iz Ljubljane ie odšel na Češko. k»er se mu pa ni crodtlo najbolje. Nieerovi bedi ie napravila konec smrt. Blag: mu spomin. — Neverjetna brzina naše oošte. Včeraj je nam dostavila pošta list *S!o-ko« z dne 4. aprila 1919. »Sloga« je izhajala v TemešVara. ko je to mesto še bilo v rokah naše vojske. Iz TemešVara je torej »Slosra« potrebovala malo-dane 11 mesecev, predno je prišla v Liubltano. To ie vsekakor rekord v brzini naše pošte. — Mladina in kinematografi. Ministrstva za notranje stvari, za verstvo in za prosveto izdelujejo stjo-rasnmno odlok, no katerem se določa, da smo mladina izpod 15 let obiskovat- kinematografe samo ob gotovih ćneh. ko se bodo predstavljali samo zarro primerni Rimi. Dmye dm bo obi^k km^matoorafov mladmi nrenovedan, ker se drngaČe mladmn nnh"i*"i^ z nemoralnimi in kriminalnim? *lmi. Tatvina v prodajaln! »Romarnc«. Dne 26. t. m. na vse zgodaj zjutraj po 8- uri sta dva mlada tujca odnesla pa drzen način iz prodajalne čevljev »Humanic na Aleksandrovi cesti 10 parov finih čevljev in 800 K iz blagajne, ker sta vporabila priliko, ko je prodajlka Schef Tinka, ki je bila edina v prodajalni, odšla v skladišče. — Vlom v planinsko kočo. V ruško kočo na Pohorju so vlomili tatovi in odnesli vse kar jim je prišlo pod roke. Škoda je znatna. — Romunski tihotapci. Carinski urad na južnem kolodvoru je včeraj pri reviziji simplon - ekspresa Pariz - Bukarešt zaplenil romunskemu tihotapcu Operescu Demanti 12.000 romunskih lejev. Operescu je mobiliziral vse merodajne oblasti, celo francoske oficirje za intervenerijo, toda carinski urad je bil neizprosen. — Mesto cvetk za pokojnega dr. Bretla naklonila sta sanitetni referent dr. Demcter Bleiv/eis-Trsteni-ški in soproga znesek 100 K medicinskim fondom. — Og. oficirji, ki imajo knjige in srrise o strojni pušk? »Sehwarzlose Mode! 7/12«, se prosijo, da bi jih ah darovali aH oosodili Mitraljeskom odelenju dravskog pe&. paka, Ko-dellevo. k. — Ponudbe za najem Grassi-ieve žage v Bohinjski Bistrici je vladati pri gozdarskem oddelku v Ljubljani (Križanke) do nadalje 6. mar-ca 1920._______________________k._ Položnice. Dana** Številki »Slov. Naroda« prilagamo potoM-ce, katerih se naj tevblijo cenj. naročniki takoj poelužttfr 4a Um potu (p|4e> ne sastao* v Sokolstvo. — Sokol IL Smrtna kosa Je posegla v naie vrste in nam vzela našega ustanovnfka br. dr. Ed. Bretfa. Spremimo 2a v soboto 28. t m. na njegovi zadnji poti korporativno v kroju. Zbira!i5če ob 15. nri na CoJ-zovem prabnu. k. UnMfanski Sokol poživlja &voje člane, da se v čim večjem števflu udeleže pogreba br. dr. E. Bretla, ki se rrši jt»tri ▼ soboto, dne 2$. t. m. Zbirališče ob 15. pred Narodr^m domom. k Mura. »Beneški trgovec- še dandanes ob vsem visokem navaln moderne gledališke tehnike in navzlic precej Lzpremeniencmu okusu diha veliko dramatska silo, ki je do malega osredotočena na osebo ShyloIiovo. Da igralec uspešno utelesi to markantno karakterno tisuro, ga mora pač dičiti visoka intelisentnost, zlasti ie, ako fo hoč> opremiti s svoilmi potezami. Pri predvčerajšnji predstavi, ki ^e Je priredila v prid "Združenja gledaliških igralcev SHSt, je igral Shvloka režiser gospod Os I povi č-S u v a I o v. To je bila njegova prva večja vloga v slovenskem jeziku, in priznati Je treba, da se Je vestno potrudil zanjo. Nade! si je značilno masko, s prepričevalno mimiko je izražal zidovo ljutu sovraštvo đo v^esa, kar je krščenega ter zlasti v velikem prizoru pred sodiščem ustvaril tip neizprosne okrutnosti in potem prihuljene skrošenosti. Njegova igra ie razodevala dokaj pojmovanja, različnega od pojmovanja drugih predstavljateljev Sbvlokovih, ter ie vplivala vseskozi ugodno. Manj ugodno pa je gospod Osipovič-^uvalov obvladoval .tezikovno stran svoje vloge. Trud, s katerim se je bil kot ino-rodec zaglobil v besedOo, je vreden vsesa priznanja, tem boli. ker je besede deloma začinjal z židovskim naglasom, toda pristen slovenski Jezik to le ni bil m marsikaj ie ostalo spričo nejasne, časih sinko-pirane, časih elidirane izreke neumevno, zlasti v afektu. Sicer pa je gospod Osipo-vič - Šuvalov po sedmi sliki prejel zasluženo priznanje v obliki lovorovega venca ter se ie moral nekolikokrat pokazati mi odru. — Izmed dragega osebja je najbolje ustrezala svoji vlogi gospa š a r i č e v a kot Portia. Izpričala je ▼ njej globoko nmeviiiije in iz tega so izhajale vse druge vrline njenesa nastopanja, ne v poslednji vrsti lepo zaokrožena igra in vrlo pointira-na dikcija, ki je vseskozi dajala Shakes-pearju, kar je Shakespearievega. Ko bi bilo mogoče se o vsem drugem osebju izreči taksno sodbo, bi se bil -»Beneški trgovec« pojavi? v obliki, ki bi bila vefedostojna In na čast ljubljanskemu gledališču. Pa je žal ni mogoče izreči. Razmerno dobri so biti pač: gospod Peče k kot BassanJo, ker fe do?ti rutlniran in preudaren, da je uveljavljal besedilo zmrselno in igTalno; gospod Roso z, k! je kraljeviča aragonske-ga pogodi! z umerjeno smešnostjo; gospod R a kuša, k! le, dasl začetnik, Lo-renzu podajal prikupno toplino: deloma tudi gospodična M. Danilova, ki je predstavljala Jesslco Se dosti Živahno — vse manj pa so ustrezali drugi, bodisi zato, ker niso in še dolgo ne bodo vešči pravilnemu Jeziku; nikar Se verzom, alf pa zato, ker Shakespearievim figuram niso mogn do živega fn jih zatorej niso oblikovali, kakor bi jih bilo treba. Tako je med drugim! gospod Pregarc popolnoma odrekel v naslovni vlogi, ne samo zategadelj, ker je ni bil gladko memeriral, nego še bolj zaradi tega, ker je ni oživljal ne z besedo. ne z šesta mi; zato le tudi celo pred sodiščem, ko gre Antoniju zi življenje In smrt, ostal malone indjferenten. Nasprotno pa le gospod Oabrščlk odel kraljeviča maroškega z nepotrebno furioznostjo, ko ie hotel biti samo temperamenten. Gospod Plut kot Lancelot ni bi] kos Shakespear-je vem u humorju; vsi drugi so postavili samo brezbarvne like na oder. — Pri tej predstavi ae ie videlo zopet enkrat, kako neenotna le govorica našega gledališkega osebja, kako pogrešna v formalnem in materialnem poudarjanju. Igralci In igralke se izvestno niti niso zavedali, kako pogosto-ma so rušili ritem Župančičevih čustveno in umstveno izklesanih verzov, kako nedopustno so jih pretvarjali in torej potvar-jalil Cimdalje botj jasno se kaže, da je treba za naše Igralno osebje uvesti poseb-ne jezikovne tečaje; sicer st v doglednem Času ne pomaknemo niti za ped naprej 1 — Scenlčni aparat je bil primemo ubran, karnevalska scena pa ni docela opravičila pričakovanja, posebno ne zato* ker v glasbenem oziru nI bila neoporečna. —n Maribor tke gledališče. Iz Maribora nam ptlefo. Kakor čujemo, gostuje 28. februarja na tukajšnjem slovenskem odru naša d omačinka Štefanija Skrbinškova-Pavlinova, pevska in dramska igralka, kot Helena v »Tajfunu«, Mariborčane neizmerno veseli, da imajo prvič priliko slišati in videti v Mariboru domačo umetnico. Ta |e rojena Mariborčanka In Je prebila vso svojo mladost v Maribora, kjer fe Ml njen oče eden najagilnejših voditeljev slovenskega življa Izven svoje službe le komponira! in vodil delavske pevske zbore ter vzgajal svojo deco v nerodno navdušene ljudi. V tem okolišu je vzrastla mala Štefka, ki se je razvila v prvovrstno umetnico, katero bomo Imeli priliko prvič slišati na novo priborjenetn odrti v Mariboru. Slovenske Mttfc*» odsek m krgjepisni Imena. V zadnjem časa so poslali naproše-ne zbirke sledeči p. n» gonpuilc: Jakob Be-nedičIS, župnik; Val Bentlk, duhovni svetnik: Vlncenc Bemik, gimnazijec v Št. VI-du; Jan. Črnivec, kapelan; Ant Jemec lupnflc; lan. fPfemenSIS, kapelan; Pavel Pet ko« fegnrfk* eV. V. PateriM, gJena. gfo» leeee, ■?. Sesana, senenas mntPJnj sns, tanje*: Fr *ovko, žoenfk Majlepia hvala! — OMJekOcoe so mm zbirke aa slee> črn, občiBe na Kinnlakenu rt"*"8* atoaL ^^■f ^a^Bv^^p^a^a> ^aanF-^^^na^^an^^n^^^^^^^^^ -— ^^"^k^aaeann^ne,.vaMajB«^BVBna? ■c Sv, Joit nad VrfcnJko. Cne^injice, Brezo- vica (prt Brda), Božjakovo, Praprece, Ste-baja vas, Lokvice, BistrKica, Županje njive. Dob, Itotredai, Smerca, Qoa4, Trebe-Ijevo, Oslica, Poljane. Veliki Gaber. Gradišče (Litija). Vrb (pri Vinici). Drtija, Vrb-ftene (pr! fgti), Lahovlče, Cresnjice, Dob (Ll'^). Muljava, Velike Pece, Velike Lašče, (en del občine že popisan), Podboršt, Rerohove vaj. Luče (pri Krki). Gospode, ki to oblJnbflU nljudno prosimo, dt M M* ko, ker mogoče natančno tzvrieao, člnj. pref sakljocUi In poalalL — Ze ateOeCti osem občin na Kranjskem ie iščemo pri« Jaznih nabtrateljev: Banjaleke, CepHe* Draca dr*, okraj). Krašnja. Palovlče, Ra«-na, Slivnica, Sorlca. — Prof. Makso Ple-terSnik, kot načelnik odseka. n&!noti£!sa poročila. NA POTU NA NEDELJSKI SHOD J. D. S. Beograd, 27. februarja. Danes predpoldne odpotovali so z oriient-ekspresom v LJubljano na shod JDS. ininistri na razpoloženju, gg. Pavle Marinkovič. Draškovič.narodni poslanik Nesterovič in AgatoviČ; včeraj pa sta odpotovala v LJubljano gg. Mirkovič in ZlatatioviČ. PROTIČEVA VLADA NE BO IMELA KVORUMA. Zagreb, 27- februarja. »Jutranji List« prinaša \z Beograda, da razpolaga ProtiČeva vlada v najboljšem slučaju s sleclečim? glasovi: 77 radikalcev, 25 narodnih klubašev, 19 itigoslovenskih klubašev, 5 liberalnih djsidentov, 4 Bunjevcev in 7 demokratskih disidentov. skupaj torej 137 jrlasov. Manjka torej 8 glasov do kvoruma. Radikala" trde mej-tem danes, da pridejo tudi nekateri člani Demokratske zajednice v parlament, ker trde, da se ne sme parlamenta sabotirati. — V političnih krogih, ki stojijo bliza regenta, se trd«, da volitev ne bodo izvedli niti demokrati niti radi k alci. marveč da se bo skušala v zadnjem času najti koncentracijska vlada. Ako bi ta vlada ne vspela. potem bo ponudil regent sestavo kabineta izvenstran-karski osebi. Ta oseba bi bil dr. Draža Pavlovič. To kombinacijo razširjajo demokrati in radikale?, ki nima nobeden v drugega zaupanje, da bi mogel objektivno izvesti volitve, kakor se zato posebno zavzema regent. MINISTER ROŠKAR . LDU. Beograd. 26. febr. Včeraj se je vmTJo iz Zagreba več narodnih poslancev, pripadajočih Narodnemu klubu. Dospel Je tudi minister Ro-?kai\ da prevzame svoje posle. DEMISIJA D*. TOMLJENOVIČA SPREJETA. Zagreb, 27. februarja. Jutranji List« prinaša i« Beograda informacijo, da |e 25. t. m. minister notranjih poslov Marko Trifkovič podpisal ukaz. s katerim se sprejme demisija dosedanjega bana dr. Tomljeno- NEVTRALNA AL! VOJAŠKA VLADA. Zagreb, 27. februarja. »Novosti« prinašajo iz Beograda, da se pričakuje nrva seja Narodnega predstavništva z veliko nervoznostjo. Demokratski zastopniki pravijo, da ne bodo nasedli triku vladnih skupin, da bi prišli na sejo parlamenta radi manifestacije proti italijanskemu imperijalizmu. Ako vlada ne dobi kvoruma, doznaiejo »Novosti«, da se bo konstituirala nevtralna ali celo tudi vojaška vlada. MADŽARI N4MERAVAJO UDA-RITI NA NAS. LDU. Beograd, 26. febr. Na nekaterih točkah ob naši meji so Madžari ponovno zbrali veliko množino svojega vojaštva. Obstoji tedaj nevarnost, da madžarski beli gardisti udero preko naših meja. TIHOTAPCI FALZIFICIRANIH BANKOVCEV. Maribor« 27. februarja. Pred nekaj dnevi so tagoslovenske carinske oblasti v Spilju napravile strogo revizijo dunajskega brzovlaka. Obveščene so bile. da skuša neki Zid vtihotapiti velike množine, več milijonov jugoslovanskih kron, kolkovanih s ponarejenimi kolki. Revizija Je bila uspešna. Nekemu Zidu so zaplenili polne kovčege vtihotaplienih kron. Zid, videč s\'oio katastrofo. Je popustil na licu mesta vse svoje stvari: tudi potne dokumente, iz katerih so oblasti dobile točen popis mednarodnega valutnega tihotapca, je to Žid Salomon Finger-hut. Politične hi policiiske obla«« sa strogo zasledujejo, domnevajo pa, da fe Fhnrerhat še pravočasno oel oobeg« nil preko meje. — Pristojnim oblastem so fe dalj časa prihajala t Dunaja poročila, da se nahaja v neki kavarni ob ->Marienbrflcke« zakotna valutna banka, kamor vabaiajo samo te židovski mednarodni verižniki in kier se ponarejajo jugoslovanski kolki kar »en gros*. — Ta govore, da so Finflrerhutn zaolenili 60.000 tisočakov, to M bih 60 milHonov kron. — Na pristojnem mestu v Liubljanl so nam izjavili, da so todi k nJim došla privatna ooročila o mlli-fonski zaplenitvl, toda oficiehiega poročila ni. — Znano je oblastem, da se ▼ resfncl itanafa na Uunaiti wiwa oona-rejevalnlca kolkov to da Je o tem obva-KCano naše dana tako aaatoaacpo. Šunk ja v zadniem čas«, v Časa izmeniave avttrriskih kron opažan silan naval ž> danskih tihotancev ygvsa važna centra Jugoslavije, zlasti v Zagreb. Dunaj, 26. februarja. Salomon Fingerhut je sraiiški Zid, rojen v Ln-berki, pristojen v Dunajsko Novo mesto. Že dne 2. februarja se je odpeljal z Dunaja proti Špiljam, skušal Je priti v LJubljano. Jugoslovenskf finančni kontrolni organi so mu zaplenili kovčeg, v katerem jo imel 60.000 bankovcev po 1000 K. ki so bili opremljeni s ponarejenimi kolki. Fingerhut je pravočasno pobegnil. ^ ■■■—» ■ -'■■ i — -!■■—■■ ■ ■■■.— ■ i ■ ■!■■!■■■■ InWWP» !■! I I ■ m* • ■* ■ • -^-r ' — Dva Rusa — pred ljubljansko poroto. Na zatožni klopi ljubljanske- Ra porotnega sodišča sedita danes 27. t. m. dva ruska človeka — bivša irojna vjetnika: Jurij Tok a tli \r Simferopola. Tavriška gabernija. rnahomedanec. čevljar, in njegov brat Mojzes T o k a t lit tudi moha-medanec. čevljar. Jurij je pri niskih: mohamedancih velik prerok In ga' nazivljejo >Hadir Hlasv. Za tolmači fungira dr. Vladimir Borštnik. To-katlija sta obtožena, da sta 12. oktobra 1919 v Zgornji Šiški vzela Ivanu Kovalenku, reete »Jakovu Kova^ luc, znesek 31.S60 K avstrijske ve-' Ijave. Dejanski stan je sledeči: Vsi trije so prišli z Dunaja z Jugoslavijo,-da se povrnejo v domovino. V Sišk!] pri gostilni Pavšič je zmanjkal Ko*' valenku denar, posebno 3 bankovci po 10.000 K nemško-avstrijske ve-j liave. Bila sta že enkrat pred poroto bi sta bila * na podlagi prostoreka porotnikov 19. decembra 1919 iz za-' porov izpuščena. — Dne 26. decern-; bra 1919 dopoldne sta šla obtoženca v Šiško, da bi izkopala listnico,' katero sta bila skrila. Denar je bH zakopan za PogaČnikovo Šupo. Juri Tokatli je na cesti straži!, Mojzes Je! pa za šupo z nekim železom brskaT za »zakopanim zakladom«, a se previdno okro? oziral. Pri tem poslu pa so ju opazili dijaka Adolf Zaje m Janko Jebačin ter dekle Ivana JeraU To ni bilo Rusoma všeč, pustila sta; delo in odšla. Omenjeni trije so pow tem na mestu našli denarnico %. 31.860 K, med nlimi 3 bankovce po 1C.000 K avstrijske veljave. Denar, so Izročili policiji, ki je bila Rus* aretirala. Na podlagi tega dokaza se; je sodno postopanje obnovilo. Pel prečitani obtožnici vpraša tolmači ruskega jezika dr. Vladimir Borštnik: -Ali ste razumeli? Znate, kal vas dolže? Za kaj gre?* — Mojzes pritrdi. Juri odkima. Mojzes pripo-' veduje. kako je prišel v Ljubljano,* imeli so skupno »maršroto« z IvaJ nom Kovalenko v svojo domovino.^ V soboto, 11. oktobra 1919, so prišli! v LJubljano, v nedelio so si ogledoj vali Ljubljano, tudi ŠiSko. Opisuje obširno, kaj so vse počenjali m kako so prišli do gostilne, kjer je bfloj mnogo »ženščlnc. Tedaj je pogreSff Ivan Kovalenko listnico. Zanika, Čd bi bil on to storil. O kopanju »z4» klada« pri Pogačnikov! šupi pravfj da sta prejšnji dan zaman kopala ?n( drugi dan 26. decembra sta Sla Še enkrat iskat. Tam je hodilo mnogoj Hudi. zlasti -malčiklc:. bil ie namreSj praznik Sv. Štefana. Brat Jurij je brf na cesti. Zaslišanje Jurija: Tov mač: »Kako je bilo tedaj?*.- Jurij pri-poveduie. kako so prišli v neko go-. stalno. Pili so »vodko*: in tam so bilej >djevuške«. Pravi, da je v gostflnt, ko so oili pobral ^listnico na tleh«: Bil ie pijan in ni znal, kaj je ▼ njej.* Odšli so dalie do Pavšičeve gostilne. Konvalenko in brat sta se pogovarjala, a med tem časom jo je zakopal. Ko je Šel na stran, mu je pri-) šlo v glavo, da jo je zakopal. Olede iskania »zaklada- izpove slično kot' brat Mojzes. »Zaklad« sta ootem na-^ Šla »slučajno«. Priče Adolf Zajec, Janko Jebačin In Ivana Jeraj potrdijo, kako so opazovali Čudna Rus* in k^ko sn našli »veliki zaklad«. Porotniki so krivdo srlede MoJzesrf sankali s 6 : 6 srlasovi glede Jurila M s 5 >ne« in 7 »da«. — Sodišče le ral podla?! tepa krivdoreka oprostilo nM obtoženca. m .; — n - i^^ i '----------------~----------------------------~ Poizvedba). Dne 16. februarja se Je apM fflflUt (farterrler) bel s Srno liso na levem afittfe Znamka H 196 Jme Bobi Kdor M kal **■ M o irfrm. naj sporoči proti aafrađi v lfw govtal Magdlfc___________________Mf» Ofarrnf mrmđtfikt Kasto PastoalamSati Oo^OTomf ui ednfkt Stran 4« »SLOVENSKI NAHOD* dac 28. fcbraarja Mg •ICV. 4o« aTainrni' mIm «vent lađi s hrano ilče Rwin SUITO inteligentna gospodična Plaća do\>ro. Cenj. ponudbe pod »T. K. 1534" vna upravništvo Slovenskega Naroda. _______ 1534 lom od K ***> do 500 000 naerej. Poizve Se pri ano.tčnem zavodu Drago Bese-rjak (Podružnica). Maribor, Gregorčičeva ul. 6. .Schillerstrasse). 1539 Sia se M tetograficm aparat velikost 9X«2. 1:8 F = 13 cm. Več se poizve od 12 do 2 popoldne Kralja Jetra trg 3, prttJičje na desna. 1536 1a nnnVoraa * »trojnim obratom se Ifl ullKiiOitlB £čc financielno podprt akordant ali i^akupnik. Pojasnila daje lobert SmfelovsVi, arhitekt is meitoi stav-lenik, Rimska eosta 2.____________1537 flrPrkhlln izurjena v trgovini z že-riuadjdlnfl leznino, kolonijalnim in aorimberškim blagt>m, iSCe mesta. Naj-ra>5i kic na Štajerskem. Naslov pove ■pravnistvo Siov. Ifaroda. 1507 MoT JigM dobavila razne obode za sita in rešeta? Ponudbe na Jahov Iv.anovic, Imot-aki, Dalmacija.___________I50o 3šeemo izuneno strojepisko Ponudbe pod „Iiveibana" na Anon-tno ekspedicijo, Al. M*Jeii*, Lfun-Ifaoa, Kongresni trg 3. I. nadstr. , 1 *x. C Frak aa araJ* oftoda aa lahko od i iTil K pilil II do 12 ure dopoldan Kje, pove upravništvo Sloves. Naroda. ___________ _ 1532 fanta laifi v originalnih zabojih po olclfl jUU 1440 komadov po K 1 50 komad. — Ponudbe na Ea. Satane v Rogatca. (Slov. Štajerska). 544 mu M za takojšen nastop kijučavai-IkC K Carje za stiskanje in rezanje orodja (Schnitt- u. Stanzenmacher). Ponudbe na Kranjska tvoraica željezne i bravarske robe e Kaaaik«. 1404 Zamenja se stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob. kuhinje in s pripadajočimi pri tik i nami za stanovanje, ležeče v sredini mesta obstoječe iz treh ali štirih sob, Istotam se sprejmejo gospodje ali gospodične na dobro domačo hrano. Naslov pove uoravniStvo Slov. Naroda- 1523 Izobraženo »dična vešča nemškega in za silo slovenskega • iezika. želi brezplačno k boljši rodbini tudi k otrokom, iadi nadaljne izobrazbe v slov. jeziku. Cenjene ponudbe na uprav. Sloven. Naroda pod: »Poštenost 1508«__________________________150* Pisalni stroj REamrOTON l mizo vred, malo rab- I lien Sc proda pri gos?, ćvaaćara .Adri- J ja" drogerija, Šelenaa gova ulica. 1533 | tov a ma Mi rio. Poizve ae v anončnem navodu traga letcljak._______________________1540 kočijaHlfR) a t noieleann Poizve aa pri Ha« Hal v Kraa ta.________________1521 Oglje, bnU-vo In gabrovo, so umnt* Ponudbe z navedbo cene in množine na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1519 Proiena kaša izvrstnu za varivo, šalje na zahtjev postom ili ieljeanlconi aareane I. Mtatar I slasvi Sv. Ivaa taftaa. 1404 BmHjiliirt več vagonov stoječih na postaji kakor tudi posamezne vozove pripelje na dom tvrdka Beanva m Caana. Kolo* iftraaa ai. ». 1496 Plntove samaško že rabljene, približno 7 kg, proda za ceno po dogovoru Rnpret Brovet o Treeejem 1476 __»---------- ■■ -------,---------,------------—------------------- m . Sprejmese inteligenten trgovakl nomncaUk, ki bi imel tudi veselje za potovanje. Istotam se spretme kntigovoJia ali tojft^vadalafa ter e«raU»take. Reflektira se le na lzvežbane in prima moči. Pismene ponudbe na tvrdko Ivaa Ferdaa g ijnnManl._________________________ kavarna .ZVEZDA' v najem. Ponudbe do 6. marca 1920 na nadzorstvo društva f,Ca-alaaaaraJa** vLjubljani, Erjavčeva cesta štev. 13.________152J D£ JOSIP JERIČ odvetnik HELENA JERIČ roj. PAHOR poročena dne 25. svečana 1920. Ljubljana Volčjadraga pri Gorici. DtSMHlH v*Sonslte množine prvovrstne rUliBlal olupljene kis'e repe po najnižji dnevni cent i. Oraiaa, Solc-Moato prt MnbljanL 1355 Protla a nnadimima tiila ZXZ Ponudbe pod »Hi V najglobokeji Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prefrrldko vest, da je danes opoldne ob polu 1. uri naš nad vse 'ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric, gospod Ivan Seršen nadsprevodnik juž. žel. v pok« po dolgi mukapolni bolezni v 66. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se vrši v soboto o'q polu 2. uri popoldne iz bi§e žalosti Gosnoska ulica štev. 9.f na pokopališče k Sv. Kn2u. Sv. masa zadušnica sc bode darovala v frančiškanski cerkvi. Franja Seraan, soproga. — Bora, sin. — Anal, Štefani}«, Angela Premrl rof« Seraan. hčere — Iva Premrl, zet. — Iranci hem, vnuka. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, svak, itd., gospod (Ud. it Ježe KId sanitetni sodpamtalk, dne 25. februarja 1920, po dolgi, mučni bolezni, mirno preminul. Truplo pokojnika se prepelje na domače pokopališče v Ribnico. V RIBNICI, dne 27. februarja 1920. 1520 Zahvala. O priliki nepričakovane in nenadomestne izgube svojega iskreno Imbljenega soprogi in očeta, oziroma sina) brata, strica, zeta in svaka, gospoda Ifasono Cosasrande izrekamo tem potom prezreno zahvalo vsem, ki so blagem . pokojniku požrtvovalno pomagali in stregli tekom njegove smrt- j bolezni v daljne Ji kraju. Posebno hvalo smo dol2ni Kospoua Valterju Blumauerju in drugim gospodom uradnikom SHS žitnega zavoda v Somboru. Istotako dolgujemo veliko hvaležnost ravnateljstvu SHS žitn< ga zavoda v Ljubljani in vodstvu ekspoziture v Somboru* ki je velikodušno omogočilo in oskrbelo prevoz in pogreb pokojnikovega trupla sredi ožje domovine. — Nadalje se zahvaljujemo vsem onim orijateljem in znancem in ožjim rojakom z Goriškega, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Bog obilno plačaj vsem! Žatajočo drattaes Caaagrencfte, Lavranclc, dr- Braeelf in 1525 Mthlbaner. jI V oajglobokejši žalosti nazaaajamo, da je naš iskreooljubljcni, zvesti soprog, oce, očim, brat in svak, gospod med. univ. dr. Edvard Bretl zobozdravnik v Mantjani danes, dne 26. svečana 1920 ob tričetrt na 3. popoldne, po dolgem trpljenju v 48. leta svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega blagopokojnika se bo prepeljalo v ankete* Ane la> svečana 1820 ob pola 4i ari popolodae iz hiše žalosti, Turjaški trg štev. 6, na pokopališče k Sv. Križa. Večni pokoj njegovi duši in blag ara spomini V LtnUlanl, dne 26. svečana 1820. Spal j Bran, ne. jelka Brati, Viktor la Jalka Naglas, p—torta. Zalminliiiae Mmvtm Vatarthi Kopitar.