05/.1 LJubljana ~~SioweniJa STROKOVNA REVIJA Gozdarski wesCnllk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 •LETNIK XLIX •ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1991 VSEBINA- IN HAL T- CONTENT 217 Uvodnik 218 Lojze Žgajnar Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na pod- lagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine An Attempt to Esti mate the Damage due to Windbreak Based on Quantitative and Qualitative Wood Raw Material Loss 234 Marjan Šolar Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990 Forest Damage lnventory in Slovenia in 1990 240 Janko Kalan !misija žvepla leta 1990 na točkah 16 x 16 km bioindi- kacijske mreže Slovenije Sulphur !mission in 1990 in the Points of a 16 x 16 km Bioindication Network o1 Slovenia 248 Franc Batič Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji Air Pollution Bioindication by Means of Epiphytic Lichens 255 Borut Sočan Kontrola v okviru popisa poškodovanosti gozdov v letu 1990 The Control within the Scope of Forest Damage lnventory in 1 990 261 Stališča in odmevi 267 Strokovna srečanja 269 ln memoriam 271 Janez Konečnik Gozdarji smo tekmovali na Finskem Naslovna stran: Marko Figar : Svetloba je življenje Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd . Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun- Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana KRI ZA SVOBODO samostojnost je svoboda in osamosvoji- v je osvoboditev. Ta preprosta resnica nam ;; v preteklih dneh postala še bolj razumljiva. samo svoboden narod lahko resnično .., . i zato je narodu svoboda najvišja vrednota. ~~:'venski narod jo je pripravljen braniti tudi s S jo. Pretreseni nad dejstvom, da je to še kfV;rebnO v času, ki ga živimo, smo vendar P~kO ponosni nad svojo odločnostjo pri IB rambi domovine. o/JI. slovenski gozdovi so po petdesetih letih t dali slovenskim fantom zavetje za svoje sP8 0 dnO poslanstvo. (7&1{1 Hvala Vam, ki ste v teh odločilnih trenutkih (71ovine zapustili domove in svoje najdražje dO odšli v gozdove branit svobodo našega ter da' naro . Hvala in slava Vam, ki ste padli za domo- , 0 1 Vaše žrtve so nam obveza, da bomo vif1 egli cilje, za katere ste izgubili svoja mlada -'05 . v•, ·' 'Bf7}a· .žJVIJ Gozdarski vestnik G. V. 5191 217 GDK:652.54 Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine. Gozdarski vestnik, št. 5/ 1991 . V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 16. Propadanje gozdov je večvzročen pojav. Ujme imajo pri tem vse pomembnejši delež. V prispevku so prikazane značilnosti , rezultati in ugotovitve raziskav poškodb in škod zaradi vetroloma v smrekovih gozdovih na Pohorju. Analizirani so bili trije tipi poškodb, količina in vrednost sečnega ostanka (odpadka), poslabšanje sortimentne se- stave ter skupne denarne škode. Vse naštete prvine so primerjane s škodami , ki jih povzročajo snegolomi. Ključne besede : ujma, vetrolom, poškodba, izruvana drevo, odlomljene drevo, prelomljene drevo, sečni ostanek, vrednotenje poškodb, finan- čna izguba. 1. UVOD IN PROBLEMATIKA Kljub nekaterim razlikam v razlagah vzro- kov propadanja gozdov, predvsem razlikam v pomembnosti različnih vplivnih dejavni- kov, se danes vse bolj uveljavljajo celostne večvzročne teorije o tem pojavu. Ugotavlja- mo, da gre za bolezen celotnega gozdnega ekosistema, ki jo pogojujejo številni znani in neznani dejavniki žive in nežive narave. Le-ti lahko delujejo posam ično in (ali) med- sebojno povezano, hkrati ali zaporedno, neodvisno ali medsebojno pogojeno. Zato je praktično tudi nemogoče ugotoviti in določiti en sam dejavnik kot najškodljivejši. Vse ocene o pomenu in vplivnosti "'* L. Ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 218 . G. V. 5/91 Synopsis Žgajnar, L.: An Attempt to Esti mate the Da- m age due to Windbreak Based on Quantitative and Qualitative Wood Raw Material Loss. Go- zdarski vestnik, No. 5/1991 . ln Slovene with a summary in German, lit. quot 16. The dying back of forests is a phenomenon which has many causes. The share of storms is becoming more and more important. The article presents the characteristics, results and establishments of the research as regards injuries and damage in Norway spruce forests of the Pohorje due to windbreak. Three types of injuries we re analysed : the quantity and value of forest rest wood (feeling waste), the deterioration of the structure of wood assortments and total financial loss. All the enumerated elements have been compared with the damage caused by snow- break. Key words: storm, windbreak, damage, upro- oted tree, broken tree, torn tree, felling waste, damage estimation, financial loss. posameznih znanih biotskih in abiotskih vplivov so zato danes lahko le grobi približ- ki. Z navedeno premiso kažejo raziskave (5, 7) na temelju znanih, na terenu določlji­ vih škodljivih biotskih in abiotskih dejavni- kov, da je prek 30% vseh poškodb drevja posledica bolezni, škodljivcev, divjadi, sne- golomov, vetrolomov, žledolomov in drugih znanih škodljivih dejavnikov. Preostalih 70% poškodovanosti slovenskih gozdov je torej predvsem posledica onesnaženega ozračja, ki pogojuje znani pojav umiranja gozdov. Ta fenomen ne povzroča le pešanja vseh pomembnih življenjskih funkcij gozdnega drevja in gozdov. Zagotovo je njegov vpliv odločilen tudi pri mehanski stabilnosti obo- jega. Neposredna posledica tega so tudi vse pogostejše in obsežnejše poškodbe, ki jih povzročajo ujme v gozdovih. V sklopu znanih in izmerljivih neživih dejavnikov propadanja gozdov so ujme na- mreč najpomembnejši dejavnik poškodb v naših gozdovih. Odločilni so zlasti vetrolo- mi, snegolomi in žledolomi, ki so sicer trajen, običajen vsakoletni pojav, občasno pa zavzemajo katastrofalne razsežnosti. Kljub dejstvu, da so podatki o obsegu škod vse do osemdesetih let zaradi pomanjkljive evidence dokaj nezanesljivi, smo jih zbrali iz različnih virov (1, 3, 12, 16) ter jih analizirali. Rezultati so prikazani v grafiko- nih 1 in 2. Iz grafikona 1 je razvidno, kako naraščajo škode zaradi ujm tako po obsegu kot po pogostosti. Dobro izstopajo poznane kata- strofe v posameznih letih. Vidimo, da se le-te pojavljajo vsakih 2-5 let, povprečno vsake 3,41eta. Zanimivo je ciklična pojavlja- nje škod, ko poprejšnji katastrofi po dveh (1984-1986) do treh letih (1962-1965, 1972-1975) sledi nova, ki pa ima bistveno večjo razsežnost. V splošnem lahko vidimo, da narašča obseg škod zaradi ujm po eksponenčni funkciji. če veljajo navedene zakonitosti, smo lahko upravičeno zaskrb- ljeni za usodo naših gozdov, saj bo pri takšnih trendih že v letu 1995 zaradi ujm poškodovanih blizu 1 milijon m3 lesa. Podrobnejše raziskave posledic ujm v gozdovih so bile opravljene v letu 1983 (1 ), in sicer za obdobje od leta 1966 do 1982. Iz te raziskave je razvidno, da je bilo v tem času vsako leto zaradi ujm poškodovanih povprečno 154 tisoč m3 lesa. Največji delež poškodb, to je 47%, so povzročili žledolo- mi, sledijo snegolomi z 39-odstotnim dele- žem in vetrolomi s 24 odstotki. V povprečju so ujme povzročale okoli 5 % delež letnega etata. Po naših analizah je bil ta delež v obdobju 1975-1984 že 8%, v obdobju med 1985 in 1988 pa že kar 13%. Pri gmotnem ovrednotenju propadanja gozdov nas zanimajo škode v zvezi s proi- zvodnjo lesa, ki prizadenejo lesnoproi- zvodno vlogo gozdov, in tiste, ki okrnijo druge, splošnokoristne funkcije. Medtem ko višino škode v prvem primeru znamo izračunati, oziroma vsaj bolj ali manj natan- čno oceniti, je ocena v drugem primeru, kljub različnim poznanim metodam, še vedno problematična. Zato so tudi te ocene med seboj silno različne, tudi več desetkrat- no. Nedvoumna je le ugotovitev, da vred- nost splošnokoristnih funkcij vedno in pov- sod močno presega lesnoproizvodni pomen gozdov. Z vrednotenjem neposrednih škod torej merimo le »vrh ledene gore«. S to primerjavo pa seveda ne želimo izničiti lesnoproizvodnega pomena gozdov in tudi Grafikon 1: Zaradi ujm (sneg, veter, žled) poškodovane količine lesa v obdobju 1955-1988 52 05 68 72 75 leto BO 84 86 88 G. V. 5/91 219 ne škode v zvezi s proizvodnjo lesa, ki jo povzročajo ujme, saj je le-ta zelo pomemb- na. Kot vse druge poškodbe in škode, ki nastajajo v gozdovih, so tudi škode zaradi ujm kratkoročnega in dolgoročnega znača­ ja. Med neposredne in kratkoročne škode lahko štejemo: - zahtevnejšo, nevarnejše in dražjo seč­ njo, izdelavo in spravilo. Po nekaterih oce- nah so tu stroški pridobivanja tudi za tretjino večji; - izgube zaradi povečanega odpadka, slabše kakovosti ter manjše dobiti pri pro- daji (povečana ponudba); - večje stroške izgradnje gozdnih pro- metnic; - povečane stroške obnove in varstva gozdov. Škode dolgoročnega značaja pa nasta- nejo zaradi : - zmanjšane stojnosti preostalih in mej- nih sestojev ter povečane ogroženosti ; - izpada prirastka za daljše obdobje; - večjih stroškov obnove in nege mla- dostnih faz novo nastajajočih sestojev; skih aktivnosti na sanacijo prizadetih po- - začasne preusmeritve vseh gozdar- vršin, ki ima za posledico zanemarjanje potrebnih in načrtovalnih del v drugih goz- dovih. Med številnimi kratkoročnimi posledicami ujm je pomembna tudi škoda zaradi količin­ skih in kakovostnih izgub lesne surovine, ki nastanejo pri sečnjah v prizadetih gozdo- vih. Čeprav gre tu za povsem stvarno in izmerljivo škodo, je naše vedenje o količin­ skih in vrednostnih kazalcih posledic teh naravnih pojavov še vedno razmeroma skromno. Običajno se moramo zadovoljiti z bolj ali manj približnimi ocenami, ki teme- ljijo največkrat le na površini poškodovanih gozdov ali pa na količini lesa, ki ga prido- bimo pri sanaciji. Takšne ocene pa so nedosledna in neprepričljive že za strokov- ne, kaj šele upravno-politične in druge laične sredine. Vse to pa ustvarja na eni strani videz neresnosti stroke, na drugi strani pa onemogoča stroki argumentirano prikazovati in zagovarjati vso širino in res- nost problematike propadanja gozdov. Kaj malo na primer pove le številka, da je ujma prizadela 300 tisoč m3 lesa, saj za laika to pomeni le večji dohodek od prodanega lesa za gozdarstvo. Grafikon 2: Povprečne količine poškodovanega lesa po obdobjih 500 700 1965-7974 220 G. V. 5/91 7975-7984 obdobje 1 ? • s pričujočo raziskavo, ki je del razisko- valne naloge Tehnika v razmerah propada- nja gozdov, le-ta pa spada v raziskovalni projekt Propadanje gozdov v Sloveniji, smo skušali ugotoviti neposredne količinske in kakovostne izgube lesne surovine pri prido- bivanju lesa v smrekovem sestoju, poško~ dovanem zaradi vetroloma. Menimo, da so ugotovitve raziskave dobrodošel prispevek k boljšemu poznavanju in gmotnemu ovred- notenju posledic propadanja gozdov. Iskreno se zahvaljujem kolegom iz TOZD gozdarstvo Ruše, še posebej inž. Kranjcu, za vso pomoč pri izbiri in pripravi raziskoval- nega objekta ter za posredovane podatke. 2. OBJEKT IN METODA RAZISKAVE 2.1. Izbira objekta in njegove značilnosti Značilnost vetrolomov je, da se pojavljajo vse leto, ne glede na letni čas. Nevarnost snegolomov in žledolomov pa je le v zim- skem in zgodnjem spomladanskem času. Razlika je tudi ta, da se snegolomi in žledolomi pogosteje in intenzivneje pojav- ljajo v gorskem in alpskem svetu, vetrolomi pa prostorsko niso omejeni. Nadaljnja zna- čilnost vetrolomov je, da so predvsem po- sledica dveh vrst delovanja vetrov: Frontalnega delovanja vetra, oziroma vetrnih sunkov. Pri tej obliki se pojavljajo poškodbe gozdov v širših ali ožjih pasovih. Poleg vetru izpostavljenih gozdnih robov so ogroženi tudi odvetrni robovi in gozdovi na eksponiranih legah. Prizadeto drevje je bolj ali manj podrto v isto smer. Vrtinčasto delovanje vetrnih sunkov pa povzroča poškodbe tudi sredi sestojev in v zaprtih legah. Posledica te vrste delo- vanja so večje ali manjše vrzeli, drevje pa običajno leži razmetana v različne smeri. Na vrsto poškodb, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju, ter na njihovo intenzivnost vplivajo poleg povzročitelja še številni eko- loški (rastiščni) in sestojni dejavniki. Pri izrednih hitrostih in sunkih vetra so posle- dice v gozdovih neizogibne, ne glede na rastiščne in sestojne razmere. Odločilni pa so ti vplivi pri manj intenzivnih pojavih. Zaradi plitvega, krožnikastega korenin- skega sistema in goste krošnje spada smreka med na veter najobčutljivejša dre- vesne vrste, še posebej zunaj njenega naravnega areala. Ker ostane zelena tudi pozimi in še obremenjena s snegom ali ledom, je zanjo nevarnost še toliko večja. Če upoštevamo še njeno splošno razširje- nost ter gospodarski in okoljetvoren pomen v Sloveniji, je razumljivo, da so škode zaradi vetra pri tej drevesni vrsti največje in najpomembnejše. To so tudi bili glavni razlogi, da smo raziskave namenili smreki. Raziskave vetroloma smo opravili v prvi polovici maja 1990, in sicer na Pohorju na območju TOZD gozdarstvo Ruše, Revir Bistrica, g. g. enota Lobnica, oddelek 98 A. Raziskovalni objekt leži na severnem po- bočju Pohorja, v nadmorski višini 1015 do 1 075 m, s povprečnim nagibom 1 0-15°. Tla so srednje globoka do globoka, silikat- na, močno skeletna do skeletoidna, na grebenskih legah suha, v jarkih sveža do mokra. Rastišče: Savensi-Fagetum (bukov gozd z Zasavsko konopnico). Sestoj: 80- 1 OO let star sestoj smreke, s posamično primesjo jelke, macesna, bukve in g. javor- ja. Močno je opažen pojav umiranja go- zdov, (osutost iglic), zlasti pri smreki (bližina kemične tovarne v Rušah!). Ob robovih sestaja in po vrzelih se bogato pomlajuje (klice) zlasti jelka. Povsem manjka pomlaje- vanje listavcev, razen jerebike. Za smreko so značilne dolge in razme- roma ozke krošnje s tankimi vejami, ki pa le počasi odmirajo. Posledica tega so šte- vilne manjše, vendar nezrasle (izpadajoče) grče. To je bil zelo pomemben dejavnik (napaka) pri krojenju in razvrščanju sorti- mentov. Druga značilnost je pojavljanje rdeče trohnobe. Po naši oceni je bilo poškodova- nih okrog 1 O% vseh dreves. Ta pojav je prav tako odločilen za vrsto in intenzivnost poškodb zaradi vetra. Ocenili smo, da je bila dobra četrtina pri panju odlomljenih dreves poškodovanih zaradi rdeče trohno- be. Izbrani objekt je vetrolom prizadel dva- krat, in sicer med 22. in 23. decembrom 1989 ter med 26. in 27. februarjem 1990. Zaradi obeh vetrolomov je bilo v TOZD gozdarstvo Ruše podrtega 5500 m3 1esa, to G. V. 5/91 221 Je 15% letne proizvodnje TO ZD-a. Na razi- skovalni ploskvi s površino okoli 1 ha je bilo poškodovanih 80 dreves, to je 125 m3 1esne mase ali dobrih 30 odstotkov lesne zaloge. Glede na lego podrtega drevja in vrsto poškodb lahko sklepamo, da je šlo za frontalno delovanje vetra, in sicer iz JZ smeri. Tako je večina podrtega drevja le- žala v SV smeri, torej v smeri plastnic terena. Lega nekaterih podrtih dreves se je močno razlikovala od splošne, to je v SV smeri. Glede na vrsto poškodbe je bilo to drevje odlomljene pri panju ali s prelomlje- nim deblom. Pri odlomih je bila značilna spiral na poškodba debla (slika 1 ), pri prelo- mih pa zelo oster prelom, le na dolžini do 20cm (slika 2). S pozornim opazovanjem tega pojava smo ugotovili, da je imelo drevje s takimi poškodbami izrazito neso- merne krošnje. Šlo je torej za znan pojav torzije. Kot posebnost moramo navesti še to, da leži izbrana raziskovalna ploskev ob smu- čišču. Gre torej za gozdni rob, ki je bil zagotovo pomemben dejavnik intenziv- nejše škode na obravnavani ploskvi. Vpliv vetroloma je segeiS0-1 OO m daleč v sestoj. Srečno naključje pa je bilo, da tla poprej niso bila razmočena. 2.2. Metoda raziskave Osnovni namen naše raziskave je bil ugotoviti neposredne škode zaradi vetrolo- ma, in sicer na podlagi povečanega od- padka lesa in slabše sestave in vrednosti pridobljenih sortimentov. Vendar pa smo obenem skušali ugotoviti in analizirati še številne druge prvine na raziskovalnem objektu, ki bi kakorkoli pripomogle k bolj- šemu poznavanju vzrokov in posledic tega, za naše gozdove in gozdarstvo tako po- membnega pojava. Rezultati teh raziskav so prikazani v preglednicah 1, 2 in 3. Za določitev in razčlenitev količine in vrednosti izgub lesa (povečan odpadek, manjša vrednost sortimentov) smo uporabili izvirno metodo primerjave količin in vredno- sti sortimentov, ki bi jih dobili pri običajni sečnji iz nepoškodovanega drevja, s količi­ nami in vrednostjo dejansko izdelanih sor- Slika 1: Značilna spiralna poškodba- odlom drevesa pri drevju z nesimetrično krošnjo 222 G. V. 5/91 Preglednica 1 : Prikaz nekaterih prvin raziskovanega objekta Srednja višina dreves (v m} Srednji D 1,30 {v cm) Koef. vitkosti (H: D) Sred. dolž. deblovine (d > 7 cm) Volumen- bruto srednjega (m3} drevesa- neto Mesto poškodbe (višina od tal v m) Dolžina poškodbe (odpadka} v m Sred. premer pešk. (v cm) Srednji volumen poškodovanega dela- neto m3 timentov. Uporabili smo enako metodo kot pri raziskavi snegoloma na Pokljuki, leta 1989 (13), ki nam bo omogočilo nekatere primerjave nekaterih značilnosti ter vzrokov in posledic pri obeh ujmah. Pri krojenju smo uporabili klasično sorti- mentno metodo, in sicer s pomočjo tablic za krojenje in klasificiranje, izdelanimi na podlagi veljavnih določil JUS za posamez- Vrsta poskodbe 1 2 3 povprečno 27,30 25,90 26,65 26,60 39 37 39 38 70 70 68 69 24,50 23,30 24,50 24,10 1,66 1,34 1,64 1,56 1,47 1,18 1,46 1,37 1,38 5,30 0,52 1,78 1,07 1,12 43 33 34 36 0,080 0,203 0,094 0,126 ne gozdnolesne sortimente. Pri krojenju, izračunih in analizah smo upoštevali le najpogostejše sortimente, ki so običajni za to območje in so se pojavljali v zadostnih količinah za naše analize. To so bili tile sortimenti: - hladi za žago 1., Il., in III. razreda, - električni in PTT drogovi, - celulozni les. Slika 2: Oster prelom debla pri drevesih z nesimetrično krošnjo G. V. 5/91 223 Raziskave smo opravili po naslednjem zaporedju del: - izbira, označevanje in oštevilčenje vzorčnih dreves, ločeno po vrsti poškodbe; - podiranje še stoječega drevja, oziroma delov dreves ter krojenje in izdelava sorti- mentov ali mnogokratnikov (običajno dvo- kratnikov, to je 6 in 8 m); To delo so opravili sekači TOZD-a, brez kakršnihkoli nepo- srednih in želenih vplivov raziskave; - sestavljanje odžaganih poškodovanih delov v celoto debla; - prvo krojenje in razvrščanje sortimen- tov po namenu in kakovosti iz navidezno nepoškodovanih debel; - ponovno krojenje in razvrščanje sorti- mentov iz debel z dejanskimi poškodbami; - evidenca in izmera poškodovanih de- lov debla- odpad ka ter klasiranje po poten- cialnih sortimentih (iz kakšnega in iz kate- rega sortimenta je nastal odpadek). Dolžine smo merili z natančnostjo 5 cm, premere pa križno s točnostjo 1 cm in z zaokroževanjem navzdol. Vse podatke smo vpisovali v posebej izdelane snemalne liste. v katere smo poleg Slika 3: 1 - izruvana drevje 224 G. v_ 5/91 splošnih podatkov o objektu in že orrienje- nih meritev zabeležili še: - vrsto oziroma tip poškodbe, - prsni premer in celotno dolžino deblo- vine (od prereza pri panju do debeline 7 cm pri vrhu) ter dolžino drevesa, - mesto (na kateri višini- dolžini debla) poškodbe. Že pri izbiri objekta je bilo očitno, da prevladujejo tri vrste oziroma tipi poškodb, ki smo jih zato ločeno obravnavali. Pri tem smo ločili in označevali: 1 - izruvanje dreves (podrtice, izvali), 2- odlome dreves pri panju, 3 - prelome debla. Našteti tipi poškodb so prikazani na sli- kah 3, 4 in 5. Vse skupaj je bilo vzorčenih 80 dreves, s tem, da so bile škode ugotovljene in analizirane le na vzorcu 52 dreves. Od skupnega števila 34 na ploskvi ug:Jtovljenih izruvanih dreves smo namreč povečani od- padek ugotovili le pri 15 drevesih, to je pri 44% vseh izruvanih drevesih. Kljub relativno majhnemu vzorcu je bilo treba opraviti blizu 1500 meritev. Urejene terenske podatke smo analitično in grafično obdelali s programskim paketom RE FLEX. 3. REZULTATI RAZISKAVE 3.1. Intenzivnost in sestava poškodb po vrstah poškodbe Uvodoma smo že omenili, da je bilo na ploskvi podrto 125m3 bruto lesne mase, oziroma 80 dreves (preglednica 2). Od tega je bilo največ izruvanega drevja, to je 43 %, sledijo prelomi debla s 36 %, najmanj pa je bilo odlomov drevja, le dobra petina. Razen vpliva že omenjene rdeče gnilobe in nesi- metričnih krošenj nismo ugotovili drugih očitnih vplivnih dejavnikov na obseg in sestavo poškodb, kot so npr.: višina in debelina drevja ter njuno razmerje (vitkost), velikost krošnje, poškodovanost krošnje, razlike v tleh in koreninskih sistemih itd. Res pa je, da smo te korelacije le grobo ocenili na osnovi opazovanj in nekaterih izračunanih povprečij, brez natančnejših statističnih analiz (preglednica 2). Kot je razvidno iz preglednice 2 so bile Slika 4: 2 - odlom drevesa škode (odpadek) ugotovljene le pri 44 od- stotkih vseh izruvanih dreves. Razlaga za to je v naslednjih dejstvih: - relativno ugodne terenske razmere (blago nagnjen, gladek, neskalovit teren), - vse drevje je bilo podrto v isto smer (ni bilo prekrižanega drevja), - dosledna uporaba ustrezne tehnike sečnje in izdelave (žični nateg, ravnica}. Menimo, da je prav uporaba ustrezne teh- nike največ pripomogla gospodami in tudi varni izdelavi sortimentov iz izruvanega drevja. 3.2. Mesto in velikost poškodb . Škoda (odpadek) pri izruvanem drevju je večji ali manjši kos debla, ki ostane pri panju zaradi stabilnosti panja in varnosti delavca ali zaradi terenskih ovir. Iz že naštetih razlogov je bil ta odpadek majhen, v povprečju le 52 cm dolg, s povprečnim premerom 43 cm in srednjim volumnom 0,080 m3 (preglednica 1 ). Tudi vpliv tega odpadka na preklasiranje in s tem tudi na zmanjšar)je vrednosti sortimentov je bil ne- znaten. Se posebej zato, ker nastane iz G. V. 5/91 225 korenovca, ki je ponavadi uporaben le za celulozni les. Pri določanju poškodb, zlasti pri razJoče­ vanju odlomov drevesa in prelomov debla, smo imeli manjše težave. Odločili smo se, da upoštevamo za odlom drevesa vse po- škodbe do višine 2m nad tlemi. Pri vseh poškodbah do te višine je bil namreč pona- vadi močno poškodovan (razcepljen, raz- trgan) celoten spodnji del drevesa, do kore- nin. Takšna poškodba je bila osnova za naše odločitve pri razvrščanju . Odlomi dreves so se pojavljali v pov- prečni višini 1 ,38 cm nad tlemi. Srednja dolžina poškodovanega dela debla (odpad- ka) je bila 1, 78 cm, srednji premer pa 33 cm. Tako je bil srednji volumen (neto) poškodo- vanega dela kar 0,203 m3. Odpadek pri tej poškodbi ponavadi nastane iz najvrednej- šega dela debla, zato ima velik vpliv tudi · na spremembo sestave in vrednosti sorti- mentov. Srednjo višino prelomov debla smo ugo- tovili pri 5,30 m nad tlemi. Največ prelomov je bilo v višini med 5 in 7 m, nato med 3 in 5 m, najmanj pa v višini do treh metrov. Kar tri četrtine vseh prelomov je bilo v spodnji tretjini debla. V zgornji polovici dreves (ob- močje krošnje) prelomov ni bilo (pregled- nica 3). Zaradi preloma nastane poškodba debla v povprečni dolžini 1 ,07 m, vendar v zelo širokem intervalu med 0,30 do 3,85 m. Povprečen neto odpadek je 0,094 m3 . Tudi ta odpadek gre največkrat na račun najvrednejših sortimentov. 3.3.Količina in sestava odpadka (izgub lesne surovine) po vrstah poškodbe in sortimentih Povprečni delež odpadka, glede na skupni volumen neto sortimentov, je 9,9 %. Velike razlike med deleži so pri posameznih vrstah poškodb. Močno prevladuje delež odpadka pri odlom ih dreves (17,2 %), za dobro polovico manjši je delež pri prelomih debla (8,2 %), razmeroma malo odpadka pa je bilo pri izruvanem drevju. Razloge za tako majhen delež te vrste odpadka smo že navedli. Relativno največ odpadka je nastalo pri celuloznem lesu, in sicer kar 26,7 %. Skoraj Slika 5: 3- prelom debla (vse slike- foto: L. Žgajnar) 226 G. V. 5/91 Preglednica 2: Struktura poškodb po vrsti poškodbe na osnovi števila drevja Vrsta poškodbe 1 2 Vse poškodbe N % Analizirane poškodbe N % Neanaliz. poškodbe N '}0 19 56 Preglednica 3: Razporeditev poškodb (prelomov) po višini (dolžini) debla Prelom v višini (m) 3-5 5-7 7-10 Skupaj Delež prelomov (%} Sred. prem. preloma (cm} Sred. prem. drevesa (D 1 ,30} 10,5 23 26 28,4 36 42 35,8 34 43 25,3 23 37 100,0 29 37 Preglednica 4: Deleži odpadka po vrstah poškodb in sortimentih Vrsta Odpadek od neto količine (m3) potencialnih sortimentov' (v'%) poškodbe ž l. ŽIL Ž 111. drogovi cel.tes Povprečno 1 13,6 4,0 1,7 1,0 5,4 17,2 8,2 2 27,5 9,2 0,1 3,2 49,5 3 12,4 10,8 0,1 5,4 1,6 Povprečno 1+2+3 * Količina sortimentov, ki bi jih dobili iz nepoškodovanega drevja. polovica (49,0 %) teh izgub je bilo zaradi odlomov debla in 34 o/o zaradi izruvanih dreves (preglednica 4). V obeh primerih gre za poškodbe, oziroma izgubo zaradi kore- ničnika. Velik delež izgub je tudi pri sorti- mentu Žl., povprečno 15,2 o/o. Tudi tu pre- vladuje delež odpadka pri odtomih (27,5 %) in izruvanih drevesih (13,6 %). Analiza sestave odpadka po vrsti po- škodb in sortimentih (preglednica 5) kaže, da je največji delež celotnega odpadka (38,9 %) v sortimentnem razredu Žil. Zelo visok delež je tudi v razredu Žl., to je 30,0 %. Majhne količine odpad ka pa so v razredu Žlll. in pri drogovih. 3.4. Vpliv poškodb na sortimentno sestavo Neposredna škoda, ki jo povzročijo ujme, ni le v povečanem odpadku, torej zaradi manjše količine pridobljenih sortimentov, pač pa tudi zaradi spremenjene, poslab- šane sestave in vrednosti sortimentov. Z izločitvijo poškodovanih delov debla se se- veda spremenijo tudi prvine (dimenzije, na- pake), ki pogojujejo vrsto in kakovostni razred sortimentov. S tem pa se zmanjša tudi njihova vrednost in dobit na tržišču. Sestava sortimentov, ki smo jih dobili pri krojenju iz navidezno nepoškodovanega drevja, dejanska sortimentna sestava ter sestava odpadka so prikazane v grafikonih 3, 4 in 5. Iz prikazane analize (preglednica 6), ki smo jo napravili z medsebojno primerjavo sortimentne strukture, dobljene pri obeh krojenjih, vidimo, da se je pri vseh vrstah poškodb zrnantšal delež najvrednejših sor- timentov (Z l., Z JI., drogovi), povečal pa se je delež manjvrednih sortimentov. Še pose- bej občutno je zmanjšanje deleža žagovcev l. razreda in povečanje deleža celuloznega lesa pri prelomih debla. 3.5. Finančno ovrednotenje poškodb Poleg količinskih kazalcev posledic vetrc- loma, to je količinskih in kakovostnih izgub v obliki povečanega sečnega odpadka in poslabšane sortimentacije, nas tudi zani- ma, kolikšna je neposredna denarna škoda. Kot osnovo za izračun smo uporabili že znane količinske kazalce, ki smo jih finan- G. V. 5/91 227 Preglednica 5: Sestava odpadka po vrsti poškodbe in sortimentih Vrsta Deleži po sortimentih (v%) Sestava poškodbe ZI. ŽIL ŽIIL 1 55,8 35,8 7,5 2 17,9 25,7 0,6 3 34,5 59,6 2,1 Povprečno 30,0 38,9 2,3 čno ovrednotili s pomočjo prodajnih cen gozdnolesnih sortimentov po ceniku, ki ga uporablja TOZD gozdarstvo Ruše od 1 . junija 1990 dalje. Tudi pri teh analizah sta nas zanimala oba osnovna dejavnika raziskav, to je pove- čan sečni odpadek in poslabšana sortimentna struktura. Izsledki analiz so prikazani v preglednici 7. Analiza kaže, da se je v proučevanih razmerah vrednost pridobljenih sortimentov zmanjšala povprečno kar za 12,6 %. Po grobih izračunih (5500 m3 zaradi vetroloma poškodovanega lesa, povprečna cena 1.1 OO din) je bil TOZD Ruše samo zaradi teh izgub oškodovan za okoli 760 tisoč din. Najmanj takšne pa so izgube zaradi drugih neposrednih in posrednih škod. Skoraj tri četrtine proučevanih škod je nastalo zaradi večjega sečnega ostanka in odp. po drog. ceL les skupaj vrsti poškodb 0,9 100,0 17,0 1,5 54,3 100,0 49,0 2,2 1,6 100,0 34,0 1,5 27,3 100,0 100,0 četrtina zaradi slabše kakovosti sortimen- tov. Največje skupne škode so bile pri odlomih dreves (17,6 %). 4. MEDSEBOJNA PRIMERJAVA NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH PRVIN POŠKODB IN ŠKOD PRI SNEGOLOMU IN VETROLOMU Obsežnost poškodb in škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih in gozdarstvu, mno- goternost vzrokov in posledic ter njihov splošen gospodarski in ekološki pomen zagotovo zaslužijo vso našo pozornost. Uspešnost ukrepov, s katerimi vsaj delno lahko preprečimo vzroke ali omilimo posle- dice, pa je odvisna od dobrega poznavanja vseh zakonitosti, ki spremljajo te pojave. Tu pa je naše vedenje in znanje še dokaj Grafikon 3: Sortimentna sestava iz navidezno nepoškodovan ih dreves % 50 40 30 20 10 o 2 3 vrsta poškodbe 11 ž I. B ž D. O ž Dl f2l d'ogOVi ~ cel{}.ozni les 228 G. V. 5/91 Preglednica 6: Zaradi vetroloma spremenjena sestava sortimentov po vrstah poškodb Vrsta Sprememba sestave v% deleža lesa poškodbe Žl. Žil. zm. drogovi cel. les 1 -1,5 + 1,0 -7,2 +55,3 2 -3,0 -11,4 +36,4 -14,0 +7,9 3 -28,8 -7,2 +8,3 -8,7 +88,6 Povprečno -14,6 -5,8 +7,7 -17,3 +42,3 Opombe: je zmanjšanje deleža (% od m3 neto sortimentov) + je povečanje deleža Preglednica 7: Relativni kazalci finančnih škod po vrstah poškodb in dejavnikih škod (v% od prodajne vrednosti) Vrsta Dejavnik škode poškodbe povečan slabša odpadek srolimentacija 1 -6,4 -0,3 2 -15,6 -2,0 3 -9,0 -4,8 Povprečno -9,9 -2,7 pomanjkljivo. Zato so nujne sistematične in dolgotrajnejše raziskave. S tem namenom smo v lanskem letu začeli z raziskavami značilnosti in gmotnih posledic snegoloma v pokljuških gozdovih smreke. Pri pričujoči raziskavi vetroloma na Pohorju smo zavestno z enako metodo proučevali iste prvine. To nam je omogočilo primerjavo nekaterih značilnosti in posledic Grafikon 4: Dejanska sortimentna sestava % 50 30 20 10 o 2 Razmerje(%) skupaj odpadek: sortimentacija -6,7 95,5:4,5 -17,6 88,6:11,4 -13,8 65,2:34,8 -12,6 78.6:21,4 poškodb in škod pri obeh ujmah. Zavedamo se. da glede na nekatere posebnosti obeh objektov raziskave, še posebej ekoloških razlik, primerjave niso povsem objektivne. Potrebno je namreč upoštevati. da potrebu- jemo za takšna raziskovanja kak stvaren objekt, ki pa ga ne moremo po volji izbirati. Kljub temu menimo, da so te primerjave poučne in zanimive. 3 Vrsta poŠkodbe G. V. 5/91 229 4.1. Primerjava intenzivnosti, sestave in mesta poškodb po vrstah poškodbe Le za orientacijo si najprej oglejmo raz- like v intenzivnosti poškodb gozdov pri posameznih ujmah. Le-ta je bila pri snega- lomu 1 O% lesne zaloge sestoja, pri vetrc- lomu pa 25%. Manjše so povprečne razlike v velikosti (dolžini) poškodovanega dela debla ozi- roma odpadka. To pa ne velja za odpadek pri izruvanih drevesih, ki je bil pri snega- lomu 1,14 m, pri vetrolomu pa le 0,52 m. Očitna razlika je nastala zaradi že omenje- nih različno zahtevnih terenskih razmer in uporabljene tehnike sečnje in izdelave. Zanimiva je primerjava mesta (višine) prelomov debla. Pri snegolomu se ti pojav- ljajo v zgornji tretjini drevesa, povprečno na višini 18,5 m, pri vetrolomu pa predvsem v spodnji tretjini, v povprečju na višini le 5,30 m od tal. Pri snegolomu tudi ni bilo značilnih spiralnih poškodb pri drevesih z enostransko oblikovanimi krošnjami. Ver- jetna razlaga teh razlik je v: - delovanju različnih sil pri obeh ujmah, - različni zgradbi in mehanskih lastno- stih lesa in drevja. Zanimiva je tudi primerjava poškodb glede na tip poškodbe pri raziskovanih ujmah (preglednica 8). Pri snegolomu ,Grafikon 5: Sortimentna sestava odpad ka 2 močno prevladujejo prelomi dreves (70 %), ki jih je skoraj dvakrat večji delež kot pri vetrolomu. Druge poškodbe so pogostejše pri vetrolomu, in sicer: - izruvana drevje 2,5-krat več, - odlomov 1 ,6-krat več. Razlaga teh ugotovitev temelji na istih dejstvih kot pri mestu prelomov. Dodati pa moramo le še različna tla kot odločilen dejavnik mehanske stabilnosti drevja. 4.2. Primerjava deležev in strukture odpadka po tipih poškodbe Že iz dosedanjih primerjav in analiz lahko sklepamo, da vetrolom povzroči večje po- škodbe kot snegolom. To nam dokazuje tudi količina oziroma delež odpadka kot posledica poškodbe. Iz preglednice 9 je razvidno, da je delež odpad ka pri vetrolomu kar za blizu 40% večji kot pri snegolomu. Le pri snegolomu je, iz nam že znanih razlogov, ugotovljen delež odpadka pri izru- vanem drevju 2,4-krat večji kot pri vetrolo- mu. Druge vrste poškodbe pa so večje pri vetrolomu. Pri snegolomu je največji del celotnega odpad ka (45,3 %) pri prelom ih debla, pri vetrolomu pa pri odlomih dreves (49,0 %). 3 Vrsta poškodbe 230 G. V. 5/91 4.3. Primerjava sprememb v sortimentni sestavi Intenzivnejše in težje poškodbe pri vetra- lomu seveda vplivajo tudi na večje spre- membe v sestavi pridobljenih sortimentov. Tako smo pri snegolomu ugotovili pov- prečne spremembe v sestavi v višini ± 1,12%, pri vetrolomu pa ±2,56%. V obeh primerih se je za tolikšen delež pove- čal delež manjvrednih sortimentov na škodo vrednejših (preglednica 10). 4.4. Primerjava relativnih finančnih škod Zaradi intenzivnejših poškodb je vetrolom povzročil tudi večjo finančno škodo, in sicer absolutno za + 3,1 °/o. Občutne so tudi razlike v sestavi glede dejavnikov škod in vrste poškodb. Tako je pri vetrolomu zaradi povečanega odpadka nastalo kar 78,6% vse denarne škode, pri snegolomu le 67,3 %. Pri tej ujmi so nastale največje spremembe pri izruvanem drevju. Nas- protno pa so bile tu spremembe pri vetra- lomu najmanjše (preglednica 11 ). POVZETEK Tudi v naših gozdovih so ujme vse po- membnejši dejavnik propadanja gozdov. Škode zaradi vetroloma imajo kratkoro- čen in dolgoročen značaj. Med drugimi kratkoročnimi posledicami je pomembna tudi neposredna škoda zaradi količinskih in kakovostnih izgub lesne surovine ter zmanj- šanega dohodka od prodanih sortimentov. O teh pomembnih gospodarskih kazalcih vemo razmeroma malo. Na območju Pohorja, v 1 OO do 120 let starem sestoju smreke na rastišču buko- vega gozda, smo proučevali nekatere pr- vine ter vzroke in posledice poškodb in škod vetrolomov, ki so prizadeli sestoj v novembru 1989 in februarju 1990. še pose- bej so nas zanimali tile kazalci: a} Količina in vrednost zaradi poškodb nastalega odpadka lesa. Preglednica 10: Primerjava sprememb sestave sortimentov pri snegolomu (a) in vetrolomu (b) -v% deležih Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b Vzrok škode a b a-b ZI 35,6 19,4 + 16,2 ZI 33,8 15,6 + 18,2 Sestava sortimentov iz navidezno nepoškodovanega drevja Z 11 Ž 111 drog. cel. les 39,1 14,6 1,3 0,4 47,2 19,6 3,7 10,1 -8,1 -5,0 -2,4 -0,7 Dejanska sortimentnasestava (v"/") Zli Zlil drog. cel. les 38,1 15,6 1,3 11,2 45,1 23,2 3,3 12,9 -6,9 -7,6 -2,0 -1,7 Razlika ZI Zli Zlil drog. -1,8 -1,0 + 1,0 -3,8 -2,2 +3,6 -0,4 +2,0 + 1,2 -2,6 +0,4 skupaj 100,0 100,0 skupaj 100,0 100,0 cel. les + 1,8 +2,8 -1,0 Preglednica 11 : Primerjava relativnih finančnih kazalcev škod pri snegolomu in vetrolomu (v % od prodajne vrednosti sortimentov) snegolom (a) vetrolom (b) razmerje (a : b) Vrsta dejavnik škode dejavnik škode dejavnik škode poškodbe odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj odpad. sort. skupaj 1 -12,3 -4,5 -16,8 -6,4 -0,3 -6,7 1,9: 1 15,0:1 2,5:1 2 -5,2 -4,7 -9,9 -15,6 -2,0 -17,6 1 :3,0 2,3:1 1 :1,8 3 -3,4 -2,6 -6,0 -9,0 -4,8 -13,8 1 :2,6 1 :1,8 1 :2,3 Povprečno -6,4 -3,1 -9,5 -9,9 -2,7 -12,6 1 :1,5 111 : 1 1 :1,3 G. V. 5/91 231 b) Vrste poškodb in njihov vpliv na vrsto, kakovost in denarno vrednost pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov. c) Vrste, obseg in vrednost poškodb in škod zaradi vetroloma v primerjavi z istimi prvinami pri snegolomu. Vse prvine smo proučevali in primerjali po treh glavnih vrstah (tipih) poškodb dre- vja, in sicer: - izruvanje dreves (podrtice, izvali), - odlomi dreves pri panju, - prelomi debla. Pri vseh meritvah, izračunih in primerja- vah smo upoštevali le neto lesno maso sortimentov, brez lubja in nadmere. Na podlagi meritev, izračunov, analiz in primer- jav količin in vrednosti sortimentov iz navi- dezno nepoškodovanega drevja z dejansko nastalimi sortimenti ter z medsebojno pri- merjavo poškodb in škod pri snegolomu in vetrolomu smo ugotovili naslednje: 1. Na raziskovalni ploskvi je vetrolom prizadel tretjino lesne zaloge (80 dreves). Po vrsti poškodbe je bilo 43% izruvanih dreves, 21 % od lamov in 36% prelomov debla. Vsi prelomi dreves so bili v spodnji polovici drevesa, tri četrtine vseh odlomov pa v spodnji četrtini debla. 2. Povprečni delež odpadka pri vetra- lomu je 1 O%. Pri izruvanih drevesih je ta delež 5,4 %, pri odlom ih 17,2% in pri prelo- mih 8,2 %. Največja količina in delež od- padka sta pri najvrednejših sortimentih (Ž 1., ž 11.). 3. Poškodbe zaradi vetroloma značilno vplivajo tudi na spremembo sestave pridob- ljenih gozdnih lesnih sortimentov. Zmanjša se delež vrednejših sortimentov in poveča delež manjvrednih. V povprečju se sorti- mentna sestava spremeni za ± 2,56%. 4. Zaradi poškodb se iztržek za prodane sortimente zmanjša v povprečju za 12,6 %. Zaradi povečanega odpadka lesa je iztržek manjši za 9,9 %. Manjši pa je vpliv poslab- šane sortimentacije, to je le za 2,7%. 5. Med snegolomom in vetrolomom so značilne razlike v nekaterih prvinah po- škodb. Najpomembnejše so naslednje: - Po vrsti poškodb pri snegolomu močno prevladujejo prelomi debla, ki jih je kar 70 %. Pri vetra lomu so deleži poškodb bolj izenačeni. Največ je izruvanega drevja, to je 43% vseh poškodb. 232 G. V. 5/91 - Očitne so razlike glede mesta po- škodbe (višina od tal) pri prelomih drevja. Pri snegolomu so bili prelomi v povprečni višini 18,5 m (v zgornji četrtini drevesa), pri vetrolomu pa v višini 5,30 m (v spodnji četrtini drevesa). - V splošnem povzroči vetrolom večje, težje poškodbe na drevju. Posledica je večji delež odpadka, ki je 9,9% ali pov- prečno za 40% večji kot pri snegolomu (6, 1 %). Pri snega lomu je največji delež odpadka (45,3 %) pri prelo mih debla, pri vetra lomu pa pri odlom ih drevja ( 49,0% vsega odpadka). - Poškodbe pri vetrolomu imajo večji vpliv na poslabšanje sortimentacije kot pri snegolomu. Povprečna sprememba pri snega lomu je ± 1 , 12 %, pri vetrolomu ±2,56%. - Pri vetrolomu je denarna škoda za okoli tretjino večja kot pri snegolomu. Pri snegolomu je iztržek manjši za 9,5% in sicer za 6,4% zaradi večjega odpad ka in 3,1 % zaradi slabše sortimentacije. Pri ve- tro lomu je iztržek zmanjšan za 12,6 %, to je 9,9% zaradi odpadka in 2,7% zaradi poslabšane sortimentacije. VERSUCH EINER BEWERTUNG VON MEN- GEN- UND QUALITATVERLUSTE AN HOLZ BEISTURMSCHLADEN Zusammenfassung ln der vorliegenden Untersunchung wurden die unmittelbaren Folgen von Sturm- und Schnees- chaden, wie Mengen-, Qualitat- und finanzielle Verluste, analysiert. Als Vergleichbasis dienten angenohmen ungescha.digte Stamme: Ers- chwerte Fallung und Ausarbeitung des Schadhol- zes, andere kurz- und langfristige betriebliche Aspekte und čkologische Auswirkungen wurden nicht berucksichtigt. FOr die Untersuchung diente ein 100-120 Jahre alter Fichtenreinbestand aut Beuchenstandort in Pohorje- (Bacher-) Gebirge im Nordosten Slowe- niens. Der Bestand wurde in der Zeit von Novem- ber 1989 bis Februar 1990 durch einige StUrme betroHen. BO Stamme oder ein Drittel des Holzvor- rates wurden geschadigt. Bei der Untersunchung berechnete man nur die Netto-Holzmasse ohne Rinde und ohne Obermass Hier einige wichtigen Ergebnisse: - 43% der geschadigten Stamme wurden um- geworfen, weitere 21 % im Stockbereich und weitere 36% im Stammbereich gebrochen. Die BrUche im Stammbereich erlolgten immer in der unteren Stammhalfte und meistens im untersten Viertel der Stamme. - Mengenverluste an Holz betrugen druch- shnittlich 1 O%, und zwar 5,4% bei umgeworfenen Stammen, 17,2% bei den im Stockbereich ge- brochenen und 8,2% bei den im Stammbereich gebrochenen Stammen. Die wertvolle.n unteren Stamm teile wurden am meister betroffen. - daraus ergab sich eine Verschiebung von der erwarteten Sortimentenstruktur von den wer- tvollen zu den geringwertigen Sortimenten wobei sich SortimentenanteHie durchscnittlich um ± 2,56% verandert haben. - daraus errechnete Geldverluste nach den im Landen geltenden Preis- Relalionen betrugen im Durchschnitt 12,6 %, wovon 9,9 °/o auf Mengen- verluste und 2,7% auf Wertverluste entfielen. ein Vergleich zu den fruheren Analysen von Schneebruchschaden (siehe Literatur 14} ergab, dass 70% der von Schnee geschadigten Stamme im obersten Viertel des Stammes, oder durchsc- hnittlich 18,5 m uber dem Boden, gebrochen wur- den. Oagegen lagen Bruche bei Sturmschaden durchschnittlich in einer Hohe von 5,30 m uber dem Soden. - Sturmschaden verursachten hoheren Men- genverluste (9,9% } im Vergleich zu Schnee- bruchschaden (6, 1 %}, vobei bei Sturmschaden die meisten Verluste (45,3%) wegen BrOchen im Stockbereich und bei Schnebruchschaden wegen Bruchen im oberem Stammbereich (49,0%} ent- standen sind. - durch Sturmschaden entstandenen hoheren finanziellen Verluste weisen eine Verschiebung der Sortimentenstruktur um ± 2,56 %. Degegen betragt diese Verschiebung bei Schneebruch- schaden ± 1 ,12%. - dementsprechen um ein Drittel niedriger sind finanzielle Verluste bei Schneebrachschaden: 9,5 %, wovon ein Drittel auf Wertverluste und der Rest auf Mengenverluste entfalt. VIRI 1. Bleiweis, S.: Pogostost in obseg škod zaradi ujm v slovenskih gozdovih. GV, letnik 41, št. 6, str. 233-249, Ljubljana, 1983. 2. Deankovic, T.: Snegolomi v Julijskih Alpah in njihovi vzroki. GV, letnik 27/1969, str. 223-236, Ljubljana, 1969. 3. Hlavaty, M.: Letni pregled gozdarstva. Škode v družbenih gozdovih zaradi drugih pov- zročiteljevv. Zavod RS za ~st.atistiko1 Ljubljana. 4. Hocevar, M., Pogacmk, J., t>olar, M.: Čas za rešitev gozdov se izteka. Ljubljana, 1987. 5. Jurc, D.: Znani škodljivi biotski in abiotski dejavniki v popisu propadanja gozdov 1989. Gra- divo za novinarsko konferenco. IGLG, Ljubljana, december 1989. 6. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, BTF, Ljubljana, 1980. 7. Šolar, M., Jurc, D., Druškovič, 8., Kalan, J.: Izbor najpomembnejših rezultatov propadanja go- zdov v Sloveniji v letu 1987, osvetljenih z novimi ugotovitvami in pogledi. Gradivo za novinarsko konferenco, IGLG, Ljubljana, december 1988. 8. Rebu la, E.: Posledice neurja iz leta 1965 v gozdovih na območju obrata Cerknica. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 9. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sortimen- tov. lGLG, Ljubljana, 1965. 1 O. Ude, J.: Tehnika dela v vetrolomih in sne- gotomih. Tipkopis. GŠC Postojna. 11. Winkler, J.: Ekonomika gozdarstva (študij- sko gradivo). BTF, Ljubljana, 1986. 12. Zupančič, M.: Vetrolomi in snegolomi v povojnem obdobju v Sloveniji. GV, letnik 27, Ljubljana, 1969. 13. Wraber, M.: O vzrokih in posledicah vetra- loma na Jelovici. GV, letnik 8, Ljubljana, 1950. 14. Žgajnar, L.: Poskus ovrednotenja škode zaradi snegoloma na podlagi količinskih in kako- vostnih izgub lesne surovine. GV, letnik 47, Ljub- ljana, 1989. 15. *: Kako rešili gozdove. , Ljubljana, 1988. 16. *: Statistični letopis SR Slovenije (1982- 1988). Gozdarstvo. Škode zaradi požarov in vre- mena. Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana. G. V. 5191 233 GDK: 425.1 :425.3:48(497.12) Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990 Marjan ŠOLAR* Izvleček Šolar, M.: Popis poškodovanosti gozdov v Slo- veniji leta 1990, Gozdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. Prispevek obravnava popis poškodovanosti go- zdov v Sloveniji leta 1990. Zaradi boljšega razu- mevanja in upoštevanja v strokovni javnosti so na kratko podani namen, historijat in metodika popisa. Rezultati so prikazani tabelarno in grafič­ no. Komentar je plastičen in primerjalen. V za- ključkih je naš gozd postavljen v mednarodni prostor in kompleksna dogajanja v tem prostoru. Iz prispevka je čutiti, kje so glavna vprašanja te problematike. Ključne besede: poškodba gozda, popis poško- dovanosti gozdov, onesnaženje zraka, Slovenija. UVOD Zaradi informacije o stanju gozdov de- lamo redno letno ali pa periodično popise poškodovanosti gozdov. To dejavnost nam narekujejo Zakon o gozdovih, naša gozdar- ska in obče človeška zavest o pomenu gozdov na naš obstoj v tem prostoru in ne nazadnje tudi iz mednarodnih konvencij izvirajoče obveznosti. Na koncu ne smemo prezreti, da želimo s sporočilom o stanju gozdov splošno, strokovno in upravno jav- nost seznaniti z dimenzijami, vzroki in po- sledicami poškodovanosti gozdov z name- nom, da se v korist gozda začnejo koreniti ukrepi za sanacijo vzrokov za takšno sta- nje. Stanje pa je na splošno slabo, me- stoma zelo slabo in tudi celo akutno. Vzroč­ nost pojava je kompleksna, onesnažen zrak mestoma med vzroki prevladuje, daje osnovni ton poškodovanosti, je odločilni faktor, je posredno ali neposredno poleg, lahko pa ga tudi ni, odnosno je njegov vpliv *. M. Š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 234 G. V. 5/91 Synopsis Šolar, M.: Forest Damage lnventory in Slovenia in 1990. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 3. The artcle deals with the inventory of forest damage in Slovenia in 1990. For the sake of better understanding and due consideration by professional public, a short account of its purpose, history and inventory methodology is given. The results are presented in the form of tables and graphs. The comment is clear and comparative. The conclusion presents the Slovene forest as a part of international space with all its characteri- stics. The article offers suggestions as to the main issue of this topic. Key words: forest damage, forest damage in- ventory, air pollution, Slovenia. zelo težko določiti. Zaradi vsega tega mo- ramo biti pri določanju vzrokov za poškodo- vanost zelo dosledni in v izjavah za javnost tudi zelo previdni. Splošno mnenje, da je onesnažen zrak posredno ali neposredno in v različnem deležu in z različnim načinom obvezni sestavni del kompleksa vzrokov za poškodovanost, malokrat zadene v prazno. Popise poškodovanosti gozdov, tako da- nes fenomenu, ki smo ga prej imenovali umiranje gozdov, propadanje gozdov in še drugače, kakor se je pač komu zdelo pravil- no, delamo v osnovi po za nas obvezni ECE terestrični metodi. Pri Evropski gospo- darski komisiji (ECE) deluje delovna sku- pina za spremljanje in nadzor nad učinki onesnaženega zraka na gozdove. Kolek- tivno inštitucionalno pa tudi osebno smo Slovenci že od l. 1985 tvorni člani te skupi- ne. Metodo dela, ki temelji na popisu dolo- čenega števila (24) dreves na presečiščih pravilnih geometričnih mrež, smo za naše naravne, gozdnogospodarske in izvedbene pogoje prilagodili in bistveno razširili, ven- dar tako, da v osnovi ostaja primerljiva z originalno. Naše slovenske posebnosti, ki smo jih vpeljali že v prvem popisu poškodo- vanosti gozdov l. 1 985, zdaj uspešno naprej razvijajo druge države - predvsem Italija in Madžarska, so predvsem v ugotavljanju vseh možnih vzrokov za poškodovanost in v upoštevanju številnih kriterijev (ne samo osutosti) pri določitvi stopnje poškodovano- sti dreves in gozda. Leta 1990 smo na osnovi izkušenj iz prejšnjih let vnesli v metodo več dopolnil, ki naj bi dale popisu in rezultatom popisa večjo težo in boljši pogled v vzročnost pojava poškodovanosti gozdov. Popis smo s tem res naredili za- htevnejši in s tem sprožili številna izved- bena vprašanja za prihodnje popise. Popis l. 1990 je bil narejen na 140 gozd- natih točkah (3.294 drevesih) 8x8 km mre- že. Pod vodstvom IGLG, pokroviteljstvom Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije so popis poško- dovanosti gozdov po poprejšnjem kratkem uvajalnem seminarju naredile ekipe gozdar- jev iz slovenskih gozdnih gospodarstev. Popis je bil izveden med 15. julijem in 1 . septembrom. OSNOVNI REZULTATI POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDOV V SLOVENIJI LETA 1990. Podatki prikazujejo tabelarno in grafično deleže dreves po različnih stopnjah poško- dovanosti. Ločimo pet stopenj: O - zdravo drevo, 1 malo poškodovano drevo, 2 - srednje poškodovano drevo, 3 - močno poškodo- vano drevo, 4 - zelo močno poškodovano drevo in sušice. Stopnje 2, 3 in 4 po navodilih ECE združu- jemo v aglomeraciji 2-4, ki ji pravimo ne- dvoumna poškodbe. Na osnovi te aglome- racije delamo največ zaključkov. KOMENTAR 1 . VSE VRSTE - Stopnja poškodovano- sti gozdov se je v letu dni zmanjšala za 4 %. Isto velja za aglomeracijo 2-4. Ta trend izboljševanja se kaže v slovenskih gozdovih že od prvega popisa poškodova- nosti gozdov v letu 1 985. Notranji premiki (med stopnjami) so nei- zraziti, kljub vsemu pa moramo 4 %-no izboljšanje pogledati tudi skozi 2 %-no zmanjšanje 4. stopnje poškodovanosti (po- sek sušnic in močno poškodovanih dreves). 2. IG LA V Cl Tudi pri iglavcih je nakazan premik na bolje. Delež zdravih dreves sicer tega ne kaže, značilnih poškodb {agi. 2-4) pa je za 4% manj. Odločujoča drevesna vrsta je pri iglavcih smreka. Izboljšanje pri jelki in poslabšanje pri borih se kompenzira in na oceno poškodovanosti iglavcev ne vpliva. 3. LISTAVCI Pri listavcih je ugotovljen izrazit premik na bolje za 8% pri vseh poškodbah in 4% pri nedvoumnih ( aglome- racija 2-4). Polovica izboljšanja gre na račun prehoda malo poškodovanih dreves med zdrava, druga polovica izboljšave pa je enakomerno porazdeljna po drugih stop- njah poškodovanosti. Odločujoča drevesna vrsta je bukev {55% števila dreves). 4. SMREKA - Podatki za smreko so praktično enaki podatkom za iglavce, zato poseben komentar ni potreben. 5. JELKA - Rezultati med letom 1989 in 1990 se močneje razlikujejo, za 8% pri vseh poškodbah in za 1 i % v aglomeraciji 2-4, največja razlika (13 %) pa je v 4. stopnji. Ti podatki vodijo v določena razmišljanja, med katerimi izstopa dvoje: 1) z letošnjim vzorcem smo verjetno zajeli drug stratum jelke in 2) pojmovanje sekundarnih poganj- kov je privedlo do večje razlike v osnovnem kriteriju za določevanje stopnje poškodova- nosti, to je v osutosti. V l. 1987 je bila po podatkih popisa poškodovanosti gozdov v jalovih sestojih v Sloveniji suha ali zelo močno poškodovana povprečno vsaka tre- tja jelka, leta 1989 vsaka peta in leta 1990 vsaka petnajsta. Po nekaterih analizah in kontrolah na terenu pa so letošnji podatki bolj stvarni, kot podatki prejšnjih let. 6. BOR {vsi bori) - Največja razlika, in to na slabše, se je med vsemi vrstami pokazala pri borih, skupno za 23 %. Aglo- meracija 2-4 pokaže le 6 %-no poslabša- nje. Med stopnjami poškodovanosti je težko najti neko zakonitost. Osnovni vzrok za določene spremembe in anomalije leži v bistveni spremembi metode (osutost name- sto igličavosti), dokončni odgovor pa bo močno podati, ko bo narejena tudi analiza G. V. 5/91 235 znanih vzrokov za poškodovanost. 7. BUKEV- Odgovor je preprost. Letošnji podatek za bukev glede na vse vzroke za poškodovanost (93 %) je praktično enak lanskemu brez vpliva znanih dejavnikov (94 %), kar pomeni, da glavnih znanih de- javnikov za poškodovanost, to je spomla- danske pozebe in bukovega rilčkarja ska- kača (Rynchaenus fagi) ni bilo, ali vsaj ne v takšni količini kot prejšnja leta. 8. HRAST (vsi hrasti) - Pravega vzroka za veliko - pomisleke vzbujojočo izboljša- nje, ta trenutek še ne poznamo. Se pa tudi tu pojavlja isto kot pri bukvi, da je skupna poškodovanost (vsi vzroki) iz leta 1990 prf:J.ktično enaka poškodovanosti iz leta 1989, kjer so posledice znanih dejavnikov odštete. Vsi navedeni podatki so uporabni na nivoju Slovenije. Predstavljajo povprečje in ne prikazujejo jeder z močneje poškodova- nim gozdnim drevjem in tudi ne površin z manj poškodovanim drevjem. Vzorec 1990 je premajhen za sodbe o stanju gozdov na površini velikosti gozdnih gospodarstev. Omogoča pa oceno stanja gozdov na nivoju fitogeografskih regij. ln kje smo? Po dosegljivih rezultatih iz nam po naravnih danostih, sestojnih razme- rah in deloma tudi konceptih gospodarjenja z gozdom sorodnih držav (dežel) smo zelo blizu Švici; Avstrija in predvsem Južna Tirolska pa prikazujeta bistveno manj po- škodovane gozdove. Vzroki za te razlike so lahko zelo različni in po sedanjih ugotovi- tvah ležijo bolj v metodoloških prijemih kot v stvarnih razlikah v stanju gozdov. PROSTORSKA PREDSTAVITEV PROPADANJA POŠKODOVANIH GOZDOV SLOVENIJE 1990 Popis poškodovanosti gozdov 1990 (s 140 popisnimi točkami) nam omogoča pro- storsko predstavitev poškodovanosti na ni- voju naših fitogeografskih regij velikosti ca. 165.000 ha. Po Dr. M. Wraberju ločimo šest regij: 1. Alpsko 2. Dinarsko 3. Submediteranska 4. Subpanonsko 5. Preddinarsko 236 G. V. 5/91 6. Predalpsko Izračunali smo povprečne indekse po- škodovanosti gozda (indeks 1 = vse zdra- vo, indeks 5 = vse suho) za posamezne regije in le-te potem relativno razvrstili: 1 . Najbolj poškodovane gozdove (indeks 2,01) ima alpska regija. Vzroki za takšno stanje so raznoliki. V regiji sami ali pa tik ob njej imamo velike onesnaževalce zraka. Delež občutljivih iglavcev je velik. Regija ima veliko ekstremnih rastišč, starih sesto- jev in dreves. Izpostavljena je tudi medna- rodnemu transportu onesnaženega zraka. Zaradi obilice padavin lahko pride do kon- taminacije zaradi mokrih depozitov in v višjih legah do poškodb zaradi ozona. 2. Za predalpsko in dinarsko regijo je značilno, da imata nadpovrečno (glede na slovensko povprečje) poškodovane gozdo- ve. Vzroki za takšno stanje pa se med regijama razlikujejo. V predalpski regiji (indeks 1 ,62) ali na njenih mejah ležijo naša največja mesta, številni veliki onesnaževalci s pestro emisi- jo. Regija je gosto naseljena, ima razvito obrtno dejavnost in gost promet. Za po- polno predstavitev regije ne gre prezreti, da ima precej degradiranih gozdov in da pri- haja v teh gozdovih do poškodb zaradi znanih dejavnikov žive (bolezni, škodljivci) ir nežive (vremensko-klimatske ujme) nara- ve. Velika poškodovanost gozdov dinarske regije (indeks 1 ,64) je v neposredni pove- zavi z občutljivimi jelovimi sestoji. Prezreti ne gre poškodb zaradi divjadi. 3. Submediteranska (indeks 1 ,42) in preddinarska regija (indeks 1 ,37) imata go- zdove poškodovane nekoliko manj, kot je slovensko povprečje (indeks 1 ,63). Vzrok za takšno stanje je v velikem deležu (z izjemo Kočevskega Roga in Gorjancev) odpornejših listavcev. Praktično enako pov- prečje je pogojeno z izenačujočimi se eks- tremi, črni bor na Krasu in njegove bolezni proti večji abiotski poškodovanosti iglavcev na Kočevskem Rogu in na Gorjancih. 4. Najmanj poškodovane gozdove v Slo- veniji ima subpanonska regija. Vzroke za takšno stanje je iskati v manjši povprečni imisijski obremenjenosti in daleč prevladu- jočem deležu odpornih listavcev. Menimo, da je iz komentarja za stanje fD ~ Ol ~ ~ t..:r~ O 1 2 3 4 l.-4 117.5620117624 89 ro 11 '' 6 4 2! 90 64 18 li 5 2 IS 87 !9 90 o 87 ln 9ll vse vrste zdrava drevesa 87 ln 90 jelka l..elo0123.2-4 87 24 3) 20 12 11 .3 89 34272397 90 malo pošk. drevesa t..:ro O 1 2 3 4 2-<1 ., 31 14 6 8 28 87 89 90 iglavci 2 87 89 90 bori Lero O 1 1 3 o( 2-4 87 91 ID ' 2 2 9 89 S4 8422 909241214 srednje pošk. drevesa 3 l..elo O 1 l 3 o( 2-4 87it2114217 ln 81 ll.S 2 2 9ll 93 4 1 1 1 1 ~ ;:·"!. , . . ~· "\ • :'l. ...",...,;,\ ....... '~·~" l:V.:~ ... ,;I • • Y:" q' ~... ,. ..... ~~tft}~· .~!> 87 99 90 listavci !17 9} 90 bukev l..elo012342-4 !17 89 90 87 '19 \lO smreka močno pošk. drevesa - zelo močno pošk. 4 drevesa in sušice l..elo012342-4 87 7l 14 7 ~ 2 14 89 74 14 6 5 1 12 909241214 87 89 90 hrasti J":){) 50 % o 100 50 % o Popis poškodovanosti gozdov Slovenija 1990 Prostorska predstavitev po fitogeografskih regijah Avstrija LEGENDA POSKODOVANOSTI: m največja [ __ ,] prehodna nn poprečna ~ najmanjša gozdov v posameznih fitogeografskih regi- jah videti, kako pestri so lahko vzroki za poškodovanost gozdov in da se ne gre pri oceni stanja ustavljati samo pri osutosti drevesne krošnje in pri iskanju vzrokov za poškodovanost samo pri žveplovem dvoki- su . ZAKLJUČKI Ne moremo mimo dejstva, da je delež poškodovanih gozdov vsako leto manjši. Premiki res niso veliki, vendar je trend stalen in ima vedno enak predznak. Zago- tovo je še prezgodaj (predvsem s stališča prizadevanj za sanacijo ozračja) reči, da so naši gozdovi rešeni. Poškodovanost naših gozdov je še vedno med največjimi v Evro- pi, vendar pozitivni trendi zbujajo optimi- zem. Posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da imamo v alpski regiji najbolj poškodo- 238 G. V. 5/91 Hrvaška Legenda regij (po dr.M.Wraber 1956)~ Alpska 2 Dinarska 3 Submediteranska 4 Subpanonska 5 Preddinarska 6 Predalpska vane gozdove, pri čemer se odpirajo šte- vilna vprašanja na področju vzročnosti po- java in ukrepov za sanacijo. Izboljševanja stanja gozdov v Sloveniji v nobenem primeru ne gre jemati kot dokon- čno in predvsem ne kot posledico boljše kvalitete zraka. Sprašujemo se, zakaj se je stanje gozdov v nekaterih državah (deže- lah) po izboljšanju ali stagnaciji stanja go- zdov v obdobju 1985-1989, v letu 1990 poslabšalo in zakaj je pri nas in v Avstriji ravno obratno. Odpirajo se številne dileme kot: ali po- novno plove val poslabšanja prek Evrope iz severozahodne smeri in da nas še ni dosegel? Obstaja tudi vprašanje, ali je na poslabšanje stanja gozdov na zahodu vpli- val kak drug vzrok žive ali nežive narave (spomladanski vihar 1990)? Pojavlja se vprašanje, ali je v zadnjem obdobju več bolezni in škodljivcev, koliko je pri vsem tem udeležena politika, ali dobiva fenomen poškodovanosti gozdov ali pa že ima obliko gibanja, strankarstva in tudi izrabljanja? Ključnega pomena je, kolikšno vlogo imajo pri poškodovanosti gozdov vremen- sko-klimatske spremembe zadnjega obdo- bja. Pogledati bo treba rezultate določenih specialističnih raziskav (lišaji, citogenetika). Polno je protislovij. Pri nas se pojavlja izboljšanje stanja gozdov ob poslabšani kvaliteti zraka. V Nemčiji je ravno obratno. V Avstriji gre vse dobro skupaj. Škoda, da nimamo podatkov za južni in zahodni del Nemčije. Drastično povečanje poškodova- nosti gozdov v nekdanjem vzhodnem bloku Evrope je posledica priznanja dimenzij po- java. Gledanje na vlogo onesnaženega zraka je zelo različno. Drži samo dejstvo~ da gozd še zdaleč ni takšen, kot bi moral biti, in da to zahteva odločne ukrepe predvsem na področju sanacije ozračja. FOREST DAMAGE INVENTORY IN SLOVENIA IN 1990 Summary Forest damage inventory in 1990 was already the third one (after those carried out in 1985 and 1987). Based on the inventory in 1990, it can be established that the share of damaged forests decreases each year. The differences are not great and are only well statistically characteristic yet the trend is a constant one, pursuing the same direction. It is too early to claim (especially from the point of view of fighting air pollution) that Slovene forests are saved. The damage rate of Slovene forests is stili one of the highest in Europe yet positive trends speak for optimism. The matter of real concern is that the most severly damaged forests are in the alpine region. This opens numerous questions as regards the causes of the phenomenon and the measures how to solve the problem. The improving condition of Slovene forests should not be considered as final and especially not as the consequence of better air quality. One wonders why the condition of forests in some countries after the improvement or stagnation of the situation in the period from 1985-1989 be- came worse in 1990 and why the situation in Slovenia and in Austria is quite the opposite. Severa! dilemmas exist. Is a wave of severly damages again approaching Slovenia from the direction north-west of Europe and has not reach- ed Slovenia yet. Was the aggravation of the forest condition in western Europe due to some other factor of animate or inanimate nature (the spring storm in 1990)? There is a question whether there have been more diseases and pest sorts in the recent time or the phenomenon has sub- dued to politics and assumed the form of a movement with factional character of even abuse. The role of weather-climatic changes of the recent period in forest damage is of crucial importance. The results of cetain specialistic re- searches (lichens, cytogenetics) will have to be taken into consideration. Controversies are numerous. ln Slovenia, the improvement of forest condition with worse air quality can be established while in Germany the situation is quite the opposite. Austrian situation can well be explained. It is a pitty we do not have the insight into the data of the southern and western part of Germany. Drastic increase of forest damage in, the former Eastern Bloc is the consequence of the realistic facing the facts as regards the phenomenon. The viewpoints as to the role of air pollution are very different. The only certain fact is that the condition of forest is by far not such as it should be and that this requires decisive measures - first of all in the field of air quality improvement. VIRI 1. Poročilo o raziskovalnem delu v letu 1987, 1989, IGLG Ljubljana. 2. črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987, IGLG Ljubljana. 3. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987 - nadaljevanje IGLG, dec. 1988. G. V. 5191 239 GDK: 160.201 :160.26:539.425:181 .45 :( 497 .12) lmisija žvepla leta 1990 na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže Slovenije Janko KALAN* Izvleček Kalan, J.: !misija žvepla leta 1990 na točkah 16x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije. Go- zdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 8. Poškodbe gozdnega drevja povzročajo številni dejavniki, med katerimi je tudi onesnažen zrak. V Sloveniji že od leta 1985 dalje redno preuču­ jemo onesnaženost zraka z žveplom z metodo bioindikacije. Povprečna onesnaženost zraka z žveplom se je leta 1986 in 1987 nekoliko zmanj- šala, od leta 1988 dalje pa narašča. Najmanj onesnažen zrak je v zahodnem in južnem, najbolj pa v osrednjem delu Slovenije (Ljubljana, Celje, Koroška). V zadnjih letih opažamo vedno večjo onesnaženost zraka z žveplom v severovzhodni Sloveniji. Ključne besede: popis poškodovanosti gozdov, onesnaženje zraka, žveplov dioksid, bioindikacij- ska mreža, vsebnost žvepla, Slovenija. UVOD Poškodbe gozdnega drevja na območju Slovenije so velike in po obsegu med naj- večjimi v Evropi. Po podatkih zadnjega popisa poškodovanosti gozdnega drevja (IGLG 1991), ki je bil izveden leta 1990 na redkejši mreži popisnih točk (8x8 km), je 18,2% vseh popisanih dreves poškodova- nih. V primerjavi s podatki prejšnjih popisov se kaže majhno izboljševanje stanja. Rahli trendi izboljšanja niso posledica zmanjšane onesnaženosti zraka v Sloveniji, ampak so rezultat ugodnejše kombinacije dejavnikov rasti gozdnega drevja in pa strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Tudi v Sloveniji spoznavamo, da je vzro- kov za poškodbe gozdov veliko in da k temu prispeva tudi onesnažen zrak. Zato * J. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 240 G. V. 5/91 Synopsis Kalan, J.: Sulphur !mission in 1990 in the Points of a 16 x 16 km Bioindication Network of Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 8. The damage of forest trees is caused by severa! tactors, one of them also being air pollu- tion. Since 1985, regular studies as regards air pollution due to sulphur have been going on in Slovenia by means of a bioindication method. The average air pollution due to sulphur decrea- sed a little in 1986 and 1987, since 1988 it has again been increasing. The least polluted air is in the western and southern part and the most polluted in the central part of Slovenia (Ljubljana, Celje, Carinthia). lncreasing air pollution due to sulphur has been established in north-eastern part of Slovenia in recent years. Key words : forest damage inventory, air pollu- tion, sulphur dioxide, bioindication network, sul- phur content, Slovenia. so ob popisu poškodovanosti gozdov zbrani tudi podatki o lišajski vegetaciji, po katerih se ocenjuje čistost oziroma onesnaženost zraka. Po podatkih popisov se stanje lišaj- ske vegetacije slabša (Batič 1991 ), iz česar sledi, da je zrak v Sloveniji vedno bolj onesnažen. Med škodljivimi snovmi v zraku je žveplov dioksid verjetno najbolj razširjen. Rastline imajo lastnost, da nekatere snovi sprejemajo in jih kopičijo v svojih tkivih, kjer jih lahko kvantitativno določimo s kemično analizo. Med takšnimi snovmi so tudi žveplove spojine. Ker rastejo v naravi rastline vedno na istem mestu in se ne morejo umikati neprijaznim učinkom one- snaženega zraka, so zato lahko zelo stva- ren pokazatelj onesnaženosti zraka z žve- plovim dioksidom na svojem rastišču. Za- radi teh lastnosti so rastline lahko bioindika- torji onesnaženosti okolja. CILJI IN METODA RAZISKAVE Emisije žveplovega dioksida so zelo ve- like. Tako smo na zemeljski obli npr. leta 1980 proizvedli 11 O miljonov ton S02 (Se- ljak, Rode 1990). Po istih podatkih so bile emisije S02 v Sloveniji najvišje leta 1983, ko so dosegle skoraj 270 tisoč ton. Od takrat se znižujejo in so leta 1989 znašale še okoli 200 tisoč ton. Emisijski viri S02 so po Sloveniji neenakomerno razporejeni. Z žveplovim dioksidom onesnaženi zrak se različno širi po Sloveniji. V okolici večjih virov onesnaževanja opažamo tudi večjo poškodovanost gozdnega drevja. Vsaj do neke mere bi radi spoznali in spremljali onesnaženost zraka v Sloveniji, da bi mogli pojasniti nekatere primere poškodovanosti gozdnega drevja. Podatki pa so lahko zani- mivi tudi za druge, ki delajo na področju varstva zraka in varstva ljudi. Te podatke vključujemo tudi v poročila o poškodovano- sti gozdov, ki jih pošiljamo naši vladi in mednarodnim inštitucijam, ki zbirajo, anali- zirajo in obdelujejo podatke o stanju go- zdov. Že leta 1985 so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo po navodilih raziskovalca Marjana Šolarja začeli v Slo- veniji postavljati točke osnovne bioindikacij- ske mreže 16x 16 km, ki jo sestavlja 86 točk. Od takrat dalje izvajamo na teh točkah redno raziskave bioindikacije žvepla. Kot tkivo za analizo uporabljamo enoletne in dvoletne iglice smreke (Picea abies (L.) Karst). Smreka je zelo primerna bioindika- cijska vrsta, ker več let obdrži iglice na vejah in ker iglice različnih starosti lahko ločimo med seboj. Poleg tega je smreka na območju Slovenije zelo razširjena. Na tistih delih Slovenije, kjer smreka ne raste, nabi- ramo namesto smrekovih iglice črnega (Pi- nus nigra Arnold) oziroma rdečega bora (Pinus silvestris L.). Vzorce za analizo nabiramo v jeseni. Za vzorčenje so primerna čimbolj vitalna, nad- rasla ali vsaj sorasla drevesa. Na vsaki bioindikacijski točki sta izbrani po dve dre- vesi, ki sta posebej označeni, da bi lahko vsako leto nabrali vzorce iz istih dreves. Za analizo odrežemo z vsakega drevesa po eno do dve veji sedmega drevesnega vre- tena (Kalan 1989). Veje v laboratoriju razrežemo, odberemo poganjke z enoletnimi in poganjke z dvolet- nimi iglicami in jih posušimo. Suhim vzor- cem iglic odstranimo vejice in umazanijo. Nato igli ce zmelje mo in prese jemo. Tako pripravljenim vzorcem določimo vsebnost žvepla in ovrednotimo analizne izvide (Ka- lan 1990). Vsaki bioindikacijski točki dolo- čimo skupni razred vsebnosti žvepla. Pri tem uporabljamo mejne vrednosti za klasi- fikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dvo- letnih iglicah, ki jih uporabljajo v Avstriji (BGBL. 1982, BGBL. 1984, Stefan 1986), mi pa smo jih priredili izvidom, ki jih dobi- vamo pri analizi z napravo SULMHOMAT 12-ADG, ki jo uporabljamo na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (Kalan 1990). Preglednica 2: Mejne vrednosti za skupni razred vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic Skupni razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 IZSLEDKI Vsota razredov vsebnosti žvepla enoletnih in dvolelnih iglic 2 3in4 5in6 7in8 Redno analizo bioindikacije žvepla za leto 1990 smo izvedli le na 71 točkah osnovne bioindikacijske mreže 16 x 16 km. Preglednica 1 : Modificirane mejne vrednosti za klasifikacijo vsebnosti žvepla v enoletnih in dveletnih smrekovih iglicah, določenih z aparature SULMHOMAT 12-ADG Razred vsebnosti žvepla 1 2 3 4 enoletne iglice do0,098 0,098-Q,123 0,124-0,158 nad0,158 Vsebnost žvepla (S) v% dvoletna iglice do0,115 0,115-0,149 0,150-{),192 nad0,192 G. V. 5/91 241 Vzorci niso bili nabrani na gozdnogospo- darskih območjih Brežice, Celje in Postoj- na, zgodnji sneg pa je preprečil odvzem vzorce na bioindikacijski točki pod Mangar- tom (gozdnogospodarsko območje Tolmin). Enoletne iglice so vsebovale 0,091 do O, 178 % S, povprečno O, 125 % S, dvo letne pa 0,092-0,200 % S, povprečno pa O, 132 % S (preglednica 3). Dobra polovica (50,7%) bioindikacijskih točk je v tretjem oziroma četrtem vsebnost- nem razredu žvepla, kjer vsebnost žvepla presega mejno vrednost O, 124 %S za eno- letne, oziroma O, 149 % S za dvo letne iglice. Ti dve mejni vrednosti označujeta prag, nad katerim se lahko pojavljajo po- škodbe na gozdnem drevju zaradi škodlji- vega delovanja žveplovih spojin. Smreke, ki so v prvem skupnem razredu vsebnosti žvepla enoletnih in dveletnih iglic, imajo naravno količino žvepla v iglicah. Pri smrekah drugega razreda je naravna vseb- nost žvepla nekoliko povečana zaradi zmerne imisije žvepla. Pri tej imisiji še ne pričakujemo poškodb zaradi žvepla na gozdnem drevju. Smreke, katerih vzorce uvrščamo v tretji razred, rastejo na območju povečane imisije. Na drevju, ki raste v tem območju, so poškodbe zaradi žvepla že pričakovane. V okolici bioindikacijskih točk, ki so razporejene v četrti razred, je drevje v območju povečane imisije, kjer se pogo- sto pojavljajo poškodbe gozdnega drevja zaradi žvepla. Na skici 1 je prikazana prostorska pora- zdelitev bioindikacijskih točk po območju Slovenije. Na vsaki točki je označen skupni vsebnostni razred žvepla. Po podatkih na skici sklepamo, da so Tolminska, Goriška, Notranjska, Kočevska in Dolenjska z žve- plom najmanj obremenjena območja Slove- nije, kar ugotavljamo že vsa leta, odkar izvajamo raziskave na bioindikacijski mreži. Z žveplom najbolj onesnažena pa je notra- njost in severovzhodni del Slovenije. Oceno dopolnjujejo podatki iz preglednice 4, kjer je razvidna porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih vsebnostnih razredih žve- pla po gozdnogospodarskih območjih. Preglednica 4: Porazdelitev bioindikacijskih točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic po gozdnogospo- darskih območjih Gozdnogospodarsko Skupni vsebnostni razred žvepla območje 2 3 4 povpr. Tolmin 6 2 2,1 Bled 2 3 2,6 Kranj 2 1 2,3 Ljubljana 3 6 2 2,9 Postojna Kočevje 3 1,8 Novo mesto 6 2 2,1 Brežice Celje Nazarje 1 1 2,5 Sl. Gradec 1 4 3,0 Maribor 2 7 2,8 M. Sobota 5 3,0 Sežana 2 4 2 2,0 Skupaj 5 30 33 3 2,5 N 5 30 33 3 71 0/o 7 42 47 4 100 % 49 51 Z redno analizo vzorcev iglic iz točk osnovne bioindikacijske mreže 16x 16 km dobimo zadovoljive podatke o vsakoletnem onesnaženju zraka z žveplom v Sloveniji. Grobo pa lahko ocenjujemo tudi razmere onesnaženosti z žveplom v posameznih delih Slovenije. Ogledali si bomo razmere imisije žvepla po posameznih gozdnogo- spodarskih območjih, čeprav je število bioindikacijskih točk premajhno, pa tudi nji- hova lega v razgibanem reliefu Slovenije ni Preglednica 3: Bioindikacijska mreža Slovenije. Porazdelitev točk po skupnih razredih vsebnosti žvepla enoletnih in dvoletnih iglic Skupni razredi Število enole1ne ig lice dvo letne iglice vsab. žvepla točk % povpr. min. maks. povpr. min. maks. 1 s 7,0 0,093 0,091 0,096 0,100 0,092 0,107 2 30 42,3 0,112 0,100 0,123 0,118 0,092 0,149 3 33 46,5 0,137 0,124 0,158 0,146 0,115 0,180 4 3 4,2 0,172 0,168 0,178 0,185 0,166 0,200 Skupaj 71 100,0 0,125 0,091 0,178 0,132 0,092 0,200 Pov·prečni razred: 2,5 242 G. V. 5/91 (L- 1J 1J 1J 1J tl) Cl) lll lll L L l.. L N N "J N ((j Iti Iti ro L L 1... l.. o- ..... •M . ..... .... c c c c .w Jo.) .u .w (J) til U'l (J) o o o o .. c c c c z- ro .o .o .o .o 1J Q.l Q) Q) Q) c til lfl til Ul !!) > > > > Ol Q) ;:;.:- .J ~ N 1"1 v 00() • _!- ~- ..,-- :r: -- J..')-- §. :.5 ::> ·.:..:r l.t..- () w- Cl-- () .g 30 o ~ ~ 20 o. ~ 10 >O )( )( [ o~~~~~rr~~~~r+~r+;-rT~rr~~ro-rrt~rr > 11 22 33 44 55 &6 11 88 99 1ao 111 tJ2 g_ kontrolna točka • kontrola 0 popis • st. odklon kontrole >< st. odklon popisa 258 G. V. 5/91 40~----------------------------------------~ 35 30 15 10 5 T12 .. T10 1.5 T7 • T9~ T1 T11 ... OT-------r-----~-------r------~------~----~ o 5 10 15 kontrola 20 25 30 Grafikon 2: Povprečne poškodovanosti dreves na kontrolnih točkah T12 ... - T11 - T1D T9 en T8 ~ )(..) - .9 T7 ro T6 c 2 T5 c - o T-4 ~ - T3 - T2 - T1 O 1 O 20 30 40 50 60 70 80 90 1 DO % delež enako ocenjenih dreves Grafikon 3: Delež ocenjenih dreves na kontrolnih točkah 3. POROČILA POPISOVALCEV Večina popisovalcev je oddala predpi- sana poročila. V njih so zapisali številne pripombe, ki jih bomo v prihodnje upošteva- li. Mnoge njihove pripombe se ujemajo z našimi opažanji pri ugotavljanju pomanjklji- vosti popisa. Največ pripomb je bilo v zvezi z prekratkim uvajalnim seminarjem in z zastarelimi navodili, kjer jih posebno moti neskladnost šifranta z GIS-ovim. Popiso- valci imajo tudi neprimerno opremo, pro- bleme imajo z izgubljenimi točkami. šte- vilne pripombe so v zvezi s popisom poško- G. V. 5/91 259 dovanosti od divjadi, ki se jim zdi časovno prezahtevno delo. 4. ZAKLJUČEK Ob kontroli letošnjega popisa smo na popis pogledali tudi z druge, povsem izved" bene plati. Dobili smo številne potrebne informacije za pripravo letošnjega popisa. Za pomanjkljivosti v popisu so glavni vzroki neizkušenost, neznanje oziroma nesodelo- vanje na uvajalnem seminarju, nepravilno- sti na nekaterih točkah, ki se vlečejo že od prvega leta, prekratek uvajalni seminar, zastarela navodila in tudi slaba disciplina nekaterih popisovalcev, ki so delali druga- če, kot je bilo predpisano. Vse naštete pomanjkljivosti pa ne smejo biti razlog za oporekanje rezultatom popisa. V Sloveniji imamo veliko število poškodova- nih dreves in sestojev. V prihodnje bomo morali veliko več pozornosti posvetiti tudi analizam vzrokov za trenutno stanje in pojave, ki jih opazujemo. To pa je le del tistega, kar moramo storiti za to, da bodo naši gozdovi bolj zdravi. Na osnovi dognanj in izkušenj v zvezi s spremljanjem zdravstvenega stanja naših gozdov načrtujemo širši sistem ekološkega monitoringa v naših gozdovih, ki bo verti- kalno in horizontalno povezan s prihodnjim gozdarskim informacijskim sistemom stal- nih vzorčnih ploskev in s splošnim geograf- skim informacijskim sistemom. Kratkoročno pa bomo letos za izboljšanje kvalitete popisa podaljšali uvajalni seminar na pet dni, kjer bomo na terenu obiskali točke po vsej Sloveniji z vsemi za popis pomembnimi drevesnimi vrstami. Po obisku in delu na točkah bodo predavanja in pogo- vori o popisu. Popisovalci se bodo imeli priložnost seznaniti z vsemi detajli popisa. Prenovili bomo tudi navodila. število popi- snih ekip bomo zmanjšali oziroma povečali bomo število popisanih točk na ekipo, popis 260 G. V. 5/91 pa bodo lahko delali le popisovalci, ki se bodo udeležili uvajalnega seminarja in na njem pokazali zadovoljive rezultate. Povsem bomo obnovili 4 x 4 km mrežo s 560 točkami, ki bo nadalje osnova popisa. Kontrolo bomo opravili tudi letos - na 1 O% vseh popisanih točk. THE CONTROL WITHIN THE SCOPE OF FO- REST OAMAGE INVENTORY lN 1990 Summary Based on the results and experience as regards the following of the vital condition of Slovene forests, a broader system of ecologic monitoring in Slovene forests is being planned which will have a vertical and horizontal connection with the future forestry information system of permanent sample plots and with the general geographical information system. As to the short term period, the introductory seminar is going to be prolonged to five days in this year with the intention to improve the quality of the inventory. Within this scope, the points in the field all over Slovenia which have all the tree species which are of importance as regards the inventory will be visited. After the visit has been carried out and the work performed in these points, lectures on the inventory will be held and discussions led. There will be opportunities for those who will carry out the lnventory to get acquainted with all the details of the inventory. Regulations will be revised as well. The number of inventory groups will be reduced and each group will have to deal with a greater number of points engaged in the inventory. The inventory will be carried out exclusively by those who will take part in the preparatory seminar and will be able to show satisfactory results. The 4 x 4 km network with 560 points will be completely renewed which will represent the basis of the future inventory. The control will be perfor- med in 1 O% of all the inventory points in this year as weiL LITERATURA 1. lnnes J. 1.: Forest health surveys: problem in assessing observer objectivity, Canadian Jour- nal of Forest Research, st 56o-566, 1988. 2. Schadauer K.: Zur frage der korrigierbarkeit terrestricher kronentaxationen, Waldzustandsin- ventur FBVA Berichte 45, st 31-51, 1990. STALIŠČA IN ODMEVI GDK:521.21 Stalne vzorčne ploskve- koliko in kje? lnventura gozdnih sestojev zelo zapo- sluje gozdarje od vsega začetka (strokov- nega} urejanja oziroma načrtovanja go- zdov. Načrtovanje gozdov pomeni iskanje optimalnih razvojnih poti gozdov za (dolgo) obdobje naprej ob upoštevanju vseh narav- nih danosti (rastiščnih, sestojnih) ter druž- benih razmer in teženj. Za dolgoročne in občutljive odločitve pri usmerjanju razvoja gozdov potrebujemo vrsto informacij. Koli- čina in kakovost informacij, ki si ju posta- vimo kot nujni, morata biti odraz razmerja med koristjo in stroški njihovega zbiranja. Takšna opredelitev nujnih informacij je bolj strokovna in poštena kot tista, ki govori o kompromisu med željami in denarnimi mož- nostmi. Prav zaradi ugodnih denarnih mož- nosti smo se gozdarji pri zbiranju različnih informacij dolgo vedli dokaj nesmotrna. časi so se hitro spremenili. Nesmotrnosti ne gre več gojiti, pač pa se je nujno čimprej strokovno odločiti, katere informacije, na kakšnem nivoju in kako natančne za svoje delo res nujno potrebujemo. Čeprav se je v zadnjih letih gozdarstvo začelo končno z večjim zanimanjem ozirati tudi za različnimi >>netaksacijskimic( infor- macijami, podatki o lesnih zalogah in pri- rastkih brez dvoma ostajajo pomembni tudi v prihodnje. Te podatke smo gozdarji v preteklosti zbirali na različne načine, bolj skladno s tradicijo kot na osnovi resnih strokovnih analiz. Danes je jasno, da polna premerba sestojev ostaja uporabna le še v študijske namene. Med vzorčnimi meto- dami vse tuje in tudi že domače izkušnje kažejo oziroma potrjujejo vsestransko upo- rabnost metode stalnih vzorčnih ploskev, ki tako očitno postaja naša perspektivna me- toda za zbiranje podatkov o lesnih zalogah in prirastkih, posledično ali poleg teh pa še o nekaterih drugih značilnostih sestojev. Na VTOZD za gozdarstvo so pod vod- stvom prof. dr. Milana Hočevarja 25. 6. 1991 pripravili seminar za inženirje načrto­ valce iz vseh gozdnih gospodarstev, da bi se širok krog strokovnjakov seznanilo z domačimi izkušnjami pri uporabi metode stalnih vzorčnih ploskev ter doreklo še mo- rebitne nejasnosti v zvezi z izvajanjem te metode. Seminar je bil v strokovnem in tehničnem smislu zelo skrbno pripravljen in smo si udeleženci v ožjem tehničnem smislu res- nično razjasnili konkretna vprašanja v zvezi z uporabo predstavljene metode. Žal pa se je tako vodstvo seminarja kot ves strokovni zbor izognil nekajkrat ponu- jeni diskusiji o globalnih razsežnostih inven- ture, ki so za vso problematiko zbiranja podatkov zelo pomembne. Tako smo izgu- bili še eno primerno priložnost za razmišlja- nje o realnem obvladovanju vsega našega milijon hektarov velikega gozdnega pro- stranstva. še več, v pogledu prihodnjega zbiranja podatkov za potrebe načrtovanja sem seminar zapustil še bolj zaskrbljen, kot sem bil pred njim. Paradoks je, ker so razmišljanja o vzorčnih metodah v osnovi namenjena prav cilju obvladovanja širo- kega gozdnega prostora. Vendar je vzorčna metoda, ki v resnici omogoča veliko, spod- budila predvsem interese, ki odrivajo njen osnovni namen. Naj mi oprosti visoka zna- nost, ampak osnovni namen stalnih vzor- čnih ploskev ni predvsem ugotoviti razmerje H/D, SDI, zelo približen SI in podobno, ·poudarki so na banalnejših stvareh, ki pa jih vendarle moramo tudi prostorsko dovolj natančno opredeliti, da bomo lahko pravo- časno opozarjali na odklone od načrtova­ nega v določenih okoljih. Ker o prednostih metode stalnih vzorčnih ploskev nihče več zelo resno ne dvomi, sta v zvezi z obravnavanim vzorčenjem (že pred seminarjem) ostali odprti predvsem G. V. 5/91 261 vprašanji gostote ploskev in morebitnih poenostavitev. Teh vprašanj pa smo se kot garjavih izogibali, kar je neodgovorno. S »figo v žepu« prisegati na vse, pri tem pa imeti namen to »VSe« izvesti bolj ali manj samo v družbenih gozdovih, v zasebnih pa -kolikor bo pač bog dal, bog pa bi menda utegnil biti v teh gozdovih zadovoljen celo z mrežo ploskev samo 1000 x 1 000 m, je za današnji trenutek slovenskega gozdar~ stva nesprejemljivo početje. To počnemo v trenutku, ko z ustanovitvijo Zavoda za go- zdarstvo prisegama na nujnost strokovnega obvladovanja vseh slovenskih gozdov. Tudi pri že opravljenih primerih v posameznih gozdnih gospodarstvih se je ploskve raz~ vrstila po prikazanem ključu. Ali pa sploh ne vemo, kaj počnemo! V seminarskem gradivu je za neko od vzor~ čnih območij zapisano, da predvidevajo do leta 2000 celotno območje pokriti s kilo~ metrsko mrežo 750 točk, »kar pomeni iz~ jemna dobro osnovo za analizo stanja in spremljavo razvoja sestojev«. Ob 31 načrtih gospodarskih enot, kolikor naj bi jih (ob novi organiziranosti) pri tem gozdnem go- spodarstvu obnovili do leta 2000, bo to pomenilo v povprečju 24 vzorčnih ploskev na posamezno gozdnogospodarsko enoto. Osebno bi si ne upal podpisati nobenega gozdnogospodarskega načrta, ki bi slonel na tako maj avih informacijah o stanju sesto- jev. V čem je torej izjemnost teh podatkov? Spet se izkaže, da je toliko podatkov dovolj za analize, eventualno dovolj za grobo območno sliko, pa zanesljivo premalo za odgovorno usmerjanje razvoja sestojev na nivoju gospodarskih enot. Pri sami izmeri vzorčne gospodarske enote je bilo vendar storjeno drugače: za 1256 ha družbenih gozdov so izbrali 155 vzorčnih ploskev (1 ploskev na 8,1 ha) za 3635 ha zasebnih gozdov pa 46 ploskev (1 ploskev na 79,0 ha - bodi dovolj za zasebne gozdove). Kot stroka smo dolžni povedati, kako natančne podatke o razvoju sestojev potre- bujemo, da bomo lahko pravočasno rekli, kje se razvijajo dobro in kje jim gre slabo. Če v gradivu za seminar piše, da potrebu- jemo za oceno resnejše natančnosti vsaj 150 vzorčnih ploskev, in če smo menda dovolj enotnega mnenja, da podatke zado- voljive natančnosti potrebujemo vsaj na 262 G. V. 5/91 nivoju večjih gospodarskih razredov gospo- darskih enot, potem je ob srednje ( ?) veliki enoti pač mogoče vsaj približno izračunati, kolikšno gostoto vzorčnih ploskev potrebu- jemo in zahtevamo ( !) tudi za zasebne gozdove. (Mimogrede : ali nismo že posre- dovali natančnih podatkov o potrebnem številu ljudi za prihodnji državni Zavod? Ali za natančnost spremljanja, ki ga zagotavlja mreža 1000 x 1000 m ?). Tričetrt sloven- skih gozdov bo zasebnih in tudi te moramo spremljati tako, da bo ocena o njihovem razvoju še strokovna. Na drugi strani ne vidim nobene večje potrebe, da bi ravnali negospodarno pri izmeri družbenih gozdov. Ker torej razumemo prihodnje inventure slovenskih gozdov s figo v žepu v pogledu zasebnih gozdov ali pa s povsem nerazčiš­ čenimi pojmi o nivoju, za katerega potrebu- jemo podatke, ni pripravljenosti za razmiš- ljanja o morebitnih poenostavitvah in kom- promisih. Poenostavitve pa bodo, divje, improvizirane, da, celo laži o uporabljenih metodah nam niso tuje. Resnici v oči je bolje pogledati prej kot prepozno. Kdor bi imel iskren namen za zadovoljive ocene na prej omenjenih nivojih razmestiti in vestno spremljati okvirno 10.000 vzorčnih ploskev, temu razmišljanja o morebitnih poenostavi- tvah ne bi mogla ostati tuja. Niti za ugotavljanje višine prirastka (šte- vilo podatkov po drevesih je kmalu zelo veliko) niti za znanstvene zaključke vseh vrst ne potrebujemo tolikšnega števila tako natančno obravnavanih vzorčnih ploskev. Potrebujemo pa tolikšno število ploskev zato, da bi na zadovoljivo mero znižali vzorčno napako pri ugotavljanju teženj gi- banja višine in strukture lesnih zalog na nivojih (vsaj večjih) gospodarskih razredov gospodarskih enot. Iz slednjega razmišlja- nja bi izšel »inženirski« zaključek, da v sicer gostejši mreži stalnih vzorčnih ploskev (stalne ploskve so koristne, ker se z njimi izognemo določenim napakam- v primer- javi z Bitterlichovo metodo) prav do drevesa obdelajmo samo nekatere (npr. vsako tretjo ali peto). Vprašanje je preveč pomembno in improvizirane poenostavitve bodo škod- ljive in drage. Od fige v žepu pa še nikoli ni bilo koristi. mag. Živan Veselič STROKOVNA SREČANJA GDK: 425 Gozd in ravnovesje naravnih sistemov Strokovno posvetovanje ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, Nazarje, 18. aprila 1991. Vreme, primerno temi o nepredvidljivosti naravnih pojavov, nas je spremljalo ves čas posvetovanja- zimske razmere in pozno- spomladanski sneg. Tudi mesto posvetova~ nja je bilo nekako simbolično - dvorana delavskega doma v Nazarjah, ki je bila v času jesenskega neurja dodobra pod vodo. Na posvetovanju v organizaciji gozdar- skega odbora ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije so se zbrali priznani slovenski strokovnjaki iz različnih področij in skušali vsak iz svojega zornega kota kar najbolj celostno predstaviti vplive naravnih ujm na krajino gornje Savinjske doline, ukrepe sa- nacije jesenskega neurja in usmeritve za prihodnost. Vabljeni predavatelji so bili iz Geografskega inštituta Antona Melika, Bio~ loškega inštituta Jovana Hadžija, Podjetja za urejanje hudournikov, Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije ter GG Nazarje. Nerazumljiv je slab odziv drugih gozdnih gospodarstev, inštitucij in političnih strank, ki naj bi jih ta problematika zanimala. Navedimo nekaj najbolj značilnih in zani- mivih misli s predavanj in živahne razprave, ki so bila podprta z dokumentarnim video filmom o naravni ujmi. Strma pobočja Gornje Savinjske doline sestavljajo fosilni andezitni tufi in grušči na lapornato tufski živoskalni podlagi. Zaradi tega obstaja velika nevarnost proženja pla~ zov in usadov. Obilne padavine so pobočja napojila do skalnate osnove, po kateri je začela voda odtekati in tvoriti vodnato drsno ploskev. Antropogeni posegi v prostor ob upošte- vanju nege krajine (preudarno osnovane kmetijske površine, primerna gradnja in vzdrževanje gozdnih cest) le neznatno vpli~ vajo na povečevanje teh procesov. Večji vpliv pa imajo na območjih z zelo labilno podlago, kjer lahko že najmanjši poseg v prostor povzroči katastrofo. Na območju gozdnega gospodarstva Nazarje znaša gostota gozdnih cest, 21,7 m/ha, na najbolj ogroženem območju Luč in Podvolovljeka je gostota gozdnih cest, ki povezujejo hribovske kmetije z dolino, manjša in znaša 16m/ha. To je precej manj od povprečja, ki ga dosegajo alpske države (Švica ca. 30 miha). Od več kot tristo večjih plazov in usadov s skupno površino nad 130 ha, jih je nastalo le šestdeset na gozdnih površinah (22 ha). Pri tem pa je potrebno poudariti, da gozdovi poraščajo najbolj strm relief. Varovalna vloga gozdov, ki so nekoč poraščati celotno Savinjsko dolino in Alpe razen najvišjih vrhov, je izrazita. Gozdarska stroka je že v preteklosti z drugimi vedami razvila metode vrednotenja prostora. Z njimi je možno najti primerne rešitve za različne dejavnosti in pretehtati pričakovane vplive na naravne sisteme. Gozdarstvo je za takšne analize tudi stro- kovno opremljeno, saj razpolaga s širokim fondom informacij, ki zajema: klimatološke, geološke, pedološke, fitocenološke, zooce- notske, gozdoslovne in zgodovinske anali- ze. Že velikokrat je opozarjala na nepri- merne posege v naravni prostor (širitev smučarskega centra Krvavec), vendar, žal, ne vedno tako uspešno kot v primeru širitve smučišč na Veliki planini (nazarsko območ­ je, gozdni predel Bukovc), ko je bil zaradi ogrožanja habitatov redkih ujed projekt us- tavljen. V popoldanskem času smo si ogledali posledice naravne ujme v dolini Podvolov- ljek. Pozneje pa še gospodarjenje z gozdovi na območju Logarske doline, kjer je varo- valna vloga gozda med vsemi vlogami naj- pomembnejša. Sodelovanje strokovnjakov z različnih po- dročij je omogočilo celovito obravnavanje zastavljene teme. Najpomembnejši sklepi G. V. 5191 263 posvetovanja so strnjeni v naslednjih vrsti- cah: - Posledice ujme v Gornji Savinjski dolini nas naj poučijo, kako se v prihodnosti prilagoditi, oziroma zavarovati pred podob- nimi naravnimi katastrofami, saj spadajo k naravnim procesom, ki se bodo v nepravil- nih časovnih presledkih, žal, vedno dogaja- le. Pomembna je vloga gozdov, ki varujejo in negujejo krajino, zato morajo biti varovani in negovani . Le tako bodo ohranili ali po- novno pridobili svojo življenjsko moč. - Država mora uzakoniti načela dobrega ravnanja z vsemi gozdovi. Takšno usmeri- tev pa lahko zagotavlja le dobro organizi- rana stroka, ki mora biti legitimni predstav- nik interesov javnosti do gozda. - V okviru prostorskega planiranja je potrebno zakonsko zagotoviti celosten pri- stop, ki zajema urejanje vodozbirnih obmo- čij in vodotokov, ter smiselno urbanizacija prostora ob upoštevanju vseh ekoloških vidikov. - Za ohranitev in nego kulturne krajine Gornje Savinjske doline je potrebno izvajati dodatne raziskave s področja vrednotenja posameznih funkcij prostora. Med primarne naloge pa spada kartiranje plazovitih in potencialno plazovitih območij. - Potrebno je zagotoviti ozelenitev pla- zišč in bregov v naravni vrstni sestavi in razvijati biološko sanacijo bregov. V bolj labilnih območjih predvideti manjšo gostoto gozdnih cest in kvalitetno gradnjo. - Obstoječi sistem gozdnih cest je po- trebno sanirati in redno vzdrževati, da bi zagotovili obstoj hribovskih kmetij in konti- nuirano nego gozda. - Gozdne in kmetijske površine naj po- rašča rastlinska odeja, ki je blizu narav- nemu stanju. Naravna pestrost rastlinstva in živalstva, ki se kaže v velikem številu različnih vrst ter v kompleksnosti nadzem- nih in podzemnih struktur, zagotavlja dina- mično ravnotežje naravnih ekosistemov in s tem njihovo najcelovitejše varovanje. Var- stvo je namreč temeljni pogoj in osnovno načelo pri vseh ukrepih v smislu ohranjanja in nege naše kulturne krajine. Naravni eko- sistemi zagotavljajo tudi najvišjo trajno pro- 264 G. V. 5/91 duktivnost. Tako je neprimerno pospeševa- nje gozdarskih in kmetijskih monokultur, še posebej na labilnih tleh. - Sonaraven način gospodarjenja, ki se je v slovenskem gozdarstvu že utrdil in potrdil, je potrebno uveljaviti tudi na kmetij- skih površinah (poudarek na naravni pe- strosti in vrstah z globokim in razvejenim koreninskim sistemom ... ). Intenzivne kul- ture, gnojevka, nepravilna uporaba mineral- nih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev povečujejo mehansko in biološko labilnost tal, hkrati pa onesnažujejo rezervoar pitne vode, ki ga omenjeno področje predstavlja. - Gozdarstvo bi moralo pri urejanju ob- čutljivih ekosistemov v neposredni okolici vodotokov tesneje sodelovati z vodnim go- spodarstvom in Podjetjem za urejanje hu- dournikov. - Še bolj občutljiv je svet nad zgornjo mejo, ki si ga delijo pašne skupnosti, žični­ čarji, planinci, lovci, in še mnogi drugi. Zgornja gozdna meja je antropogene zni- žana za 1 OO do 200m. Nepoznavanje po- membnosti in krhkosti teh ekosistemov se zrcali v neustrezni zakonodaji, ki onemo- goča načrtno urejanje prostora. - V slovenski krajini je potrebno ohraniti skozi stoletja izoblikovano razmejitev med gozdnimi, kmetijskimi in urbanimi ekosiste- mi, do katere je prišlo v stoletja dolgem tipajočem spoznavanju primernosti površin za različne rabe. - Pri ohranjanju in negi krajine morata sodelovati ustrezno izobražen strokovnjak in domačin z mnogimi praktičnimi izkušnja- mi, saj ju vežejo skupni, izrazito dolgoročni interesi. - Za slovenske gozdove mora še naprej skrbeti dobro organizirana gozdarska slu- žba, podprta z raziskovalnim delom. Stro- kovna izbira drevja za posek, kot končni člen v premišljenem sistemu načrtovanja nege krajine in gozda, se mora ponovno in dokončno uveljaviti. ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije gozdarski odbor GDK: 946.2:903 Ugotovitve, usmeritve in predlogi 79. posvetovanja ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije Ljubljana, 31. maj 1991 Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije je zaradi izredno velikega zmanjšanja dobav lesa iz slovenskih - predvsem zasebnih - gozdov v celem letu 1990 in še posebej v začetku leta 1991, pripravila, organizirala in izvedla svoje 79. strokovno posvetovanje z naslo- vom LESNO GOSPODARSTVO IN OS- KRBA Z LESOM. Zveza je za strokovno posvetovanje pri- pravila in izdala 70 strani obsegajočo publi- kacijo, v kateri so objavljena besedila z naslovi: dr. Iztok Winkler in Milan Šinko: DRUŽBENI IN GOZDNOGOSPODARSKI VIDIKI PROSTE PRODAJE GOZDNIH LE* SNIH SORTIMENTOV, Marjan Hladnik, dipl. inž.: LES V GELU~ LOZNI IN PAPIRNI INDUSTRIJI, dr. Franc Merzelj: PREDELAVA MASIV- NEGA LESA in dr. Saša Pirkmaier: PORABA LESNE SUROVINE V PROIZVODNJAH LESNIH PLOŠČ IZ DEZINTEGRIRANEGA LESA, OSKRBA IN NJENE ZNAČILNOSTI. Posvetovanja se je v veliki dvorani Inšti- tuta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani udeležilo 1 05 članov in gostov. l. UDELEŽENCIPOSVETOVANJA UGOTAVLJAJO: - da je poraba lesa v Sloveniji od leta 1978 do leta 1989 znašala povprečno letno 3.760.000 m3 v obliki gozdnih sortimentov in lesnih ostankov - za predelavo in drva za kurjavo; - da je blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov v Sloveniji od 1978 do 1989 znašala povprečno letno 2.569.000 m3 - v oblikah hlodovina, lesa za proizvodnjo leso- vi ne, celuloze in lesnih plošč (t. i. drobni les), tehničnega lesa in drv; - da je bilo za predelavo v celuloze in lesne plošče v Sloveniji od leta 1978 do leta 1989 - tudi ob nekaterih sovlaganjih - letno povprečno nabavljeno 468.000 m3 lesa v drugih republikah in 401.000 m3 lesa v tujini. Les nabavljen v drugih republikah je pretežno predelan v lesovino, celulozo in lesne plošče in da je v obdobju od leta 1978-1989 znašala stopnja preskrbe slovenske lesne predelave z lesom (gozdnimi proizvodi in lesnimi ostanki) iz Slovenije 76,9 %. Skupna prodaja gozdnih sortimentov prek gozdnih gospodarstev, ki je bila naj- večkrat argumentirana z nuj nostjo kontinui- rana in organizirane oskrbe lesnopredelo- valne in celulozno-papirne industrije in za združevanje sredstev za vlaganje v go- zdove in kritje stroškov gozdarske službe, je bila najbolj sporna in napadana sestavina skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Ta ,>skupna prodaja« je v letu 1990 nehala delovati. V letu 1 990 je v Skupščini Republike Slovenije tudi sprejet zakon o maratoriju sečenj v delu državnih gozdov- na površini ca. 140.000 ha. V letu 1990 je postopoma v sistemu cen za gozdne sortimente »sistem povprečnih cen« izgubljal na pomenu. V letu 1990 je povečana proizvodnja žaganega lesa, predvsem žaganega lesa iglavcev, na žagah kmetov- lastnikov go- zdov in na novo registriranih podjetij, kar pa uradna služba statistike ne evidentira kot blagovno proizvodnjo gozdnih sortimen- tov niti kot proizvodnjo žaganega lesa. Zaradi teh - in tudi drugih, predvsem davčnih - razlogov je v letu 1990 iz gozdov v Sloveniji v obliki evidentirane blagovne proizvodnje prodano porabnikom lesa (le) 1 .878.000 m gozdnih proizvodov oziroma za 691 .000 m3 manj kot v povprečju prejš- njih 12 let. Povečana pa je nekontrolirana sečnja v gozdovih in zanjo seveda ni zane- sljivih (uradnih) podatkov. Proces zmanjševanja evidentirane bla~ G. V. 5/91 265 govne proizvodnje gozdnih sortimentov se v Sloveniji v letu 1991 nadaljuje, le-ta je v prvih petih mesecih leta 1990 znašala 932.000 m3, v prvih petih mesecih leta 1991 pa le 601 .000 m3 oziroma le 64,48% koli- čine enakega obdobja prejšnjega leta. Posebno očitno je zmanjšana realizacija evidentirane blagovne proizvodnje iz za- sebnih gozdov. V prvih petih mesecih leta 1990 je znašala 427.000 m3, v prvih petih mesecih leta 1991 pa le 174.000 m3 . Iz zasebnih gozdov skorajda ni več evi- dentirane blagovne proizvodnje drv (le 9.000 m3 v prvih petih mesecih leta 1991 ), pa tudi lesa za predelavo v celulozo iz zasebnih gozdov skorajda ni več (le 11.000 m3 v prvih petih mesecih leta 1991 ). Proces zmanjševanja proizvodnje gozd- nih sortimentov - predvsem v zasebnih gozdovih in v gozdovih, ki so »pod morato- rijem« - je poglavitni razlog, da porabniki lesa občasno prekinjajo proizvodnjo. Skupna ugotovitev je naslednja: V sedanjem času, ko dosedaj veljavni sistem skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi ne deluje več, novi pa ni zakonsko reguliran, uporabnikom lesa ni zagotovljena dosedanja kontinuirana dobava lesa. To dejstvo že povzroča hude posledice tako za gozdove (pogozdovanje je zmanj- šano, zmanjšana je nega gozdov in vzdrže- vanje gozdnih cest itd .) kot tudi za predelo- valce lesa (zmanjšanje izrabe zmogljivosti, več zastojev, izmeta, porabe energije na enoto proizvoda itd.). Vendar pa je skupni interes lastnikov gozdov in porabnikov lesa, da si organizi- rano zagotovijo kontinuirano prodajo in na- bavo gozdnih sortimentov. Il. PROSTI PROMET Z GOZDNIMI LESNIMI SORTIMENTI BO DAJAL GOSPODARSKE UČINKE ZA LASTNIKE GOZDOV IN PORABNIKE LESA LE, ČE BODO UVELJAVLJENE ZAKONITOSTI SODOBNEGA TRŽNEGA GOSPODARSTVA Najpomembnejše usmeritve za uveljav- ljanje sodobnega trženja z gozdnimi lesnimi sortimenti so: 266 G. V. 5/91 - načrtno gospodarjenje z gozdovi - cilj: kakovostni gozd - kakovostni les; - kakovostni posek, krojenje, obdelava v gozdu ter na mehaniziran ih skladiščih lesa; -ponudba in prevzemanje lesa po stan- dardih (uradnih, dogovorjenih, prevzem drobnega lesa po masi itd); - kakovosten in pravočasen sistem logi- stike(čas od sečnje do predelave!); - uveljavljanje posebnih lesarsko-go- zdarskih in splošnih uzanc; - kakovostna priprava lesnih ostankov za tehnološko predelavo; - plačevanje dobavljenega lesa v dogo- vorjenem času; - povezovanje razdrobljene ponudbe; - povezovanje razdrobljenega povpraše- vanja in - organiziranje kooperativnih dogovorov ter v okviru le teh oblikovanje skupnih organov in teles za vsebinsko in operativno izvajanje dogovorjenih skupnih aktivnosti (kot npr. v Avstriji - delovna skupina za bilanco lesa (Arbeitskreis >> Holzbilanz«); Ob tem pa je seveda pomembno, da je Republika Slovenija odprto tržišče surovin, polizdelkov in izdelkov. Država pa mora tudi v pogojih tržnega gospodarstva vplivati na trg gozdnih lesnih sortimentov s pospeševalnimi in zaviralnimi fiskalnimi ukrepi. 111. UDELEŽENCI POSVETOVANJA PREDLAGAJO: - da se čimprej uveljavijo zakonske spre- membe pri gospodarjenju z gozdovi; - da se predelovalci lesa aktivneje vklju- čijo v ekološko izboljševanje tehnoloških procesov predelave in obdelave lesa in - da se v Republiki Sloveniji nadaljuje organizirano zbiranje in urejanje podatkov proizvodnje gozdnih sortimentov, »proi- zvodnje« lesnih ostankov in porabe lesa, kar omogoča izdelovanje letnih in večletnih bilanc lesa v Republiki Sloveniji. Predsedstvo ZOlT GL Slovenije GDK: 907 RESOLUCIJA o varovalnem pomenu gozda za slovensko okolje Zveza društev za varstvo okolja v Slove- niji in Zveza hortikulturnih organizacij Slo- venije sta 9. marca 1991 organizirali v Ljubljani posvetovanje o ))Gozdu in varstvu okolja v Sloveniji<<, Na tem posvetovanju so se izoblikovale ugotovitve, zahteve in predlogi, ki jih dajemo slovenski javnosti v obliki naslednje resolucije. UGOTOVITVE Več kot polovico površine Slovenije po- krivajo gozdovi. Gozd je nenadomestljiva prvina okolja, ki opravlja številne pomem- bne funkcije v okolju, je največji ekološki sistem, ki je še naraven in sposoben revi- talizirati slovensko krajino. Vse te njegove lastnosti tvorijo temeljne pogoje za zdravo življenjsko okolje. Slovenski gozd je bil po prenehanju po- vojnih planskih sečenj večinoma dobro va- rovan in gojen, tako da se je njegovo stanje občutno izboljšalo. Z vse hitrejšim razvojem in vse večjim obremenjevanjem okolja je tudi slovenski gozd postal močno ogrožen je vse bolj izpostavljen propadanju. Industrijska proi- zvodnja, promet in način življenja ga ogro- žajo in uničujejo z emisijami škodljivih snovi v ozračje, vodo in tla. Zaradi pomena gozda in doseženih uspe- hov v sonaravnem gojenju gozdov naša društva ne morejo pristati, da se to stanje pokvari, tako zaradi zunanjih vplivov na gozd, kot tudi zaradi neustreznega ravnanja z njim. Zato A. zahtevamo: - da se pospešijo dejavnosti za zmanjša- nje onesnaževanja zraka, kar je bilo spre- jeto v republiški skupščini ob sprejemanju poročila o varstvu okolja, -da se pri spremembah zakona o gozdo- vih upoštevajo načela negovalnega ravna- nja z gozdom in da se še izpopolnijo dolo- čila ekološkega dela starega zakona in da se odstranijo zapreke, ki stroki po novem onemogočajo normalno-nemoteno delova- nje. Temeljna sestavina nege gozda je označevanje drevja za posek, s katerim se strokovno odloči o poseku vsakega dreve- sa. Zato je treba ohraniti in izboljšati to strokovno metodo, ki je bila v politični kampanji proti gozdarjem z neresnicami razvrednotena. - Sonaravne gojenje gozdov naj se zagotovi z ustavnim določilom. - da se preneha gonja proti strokovni gozdarski službi, ki jo v zadnjem času samovoljno in neupravičeno izvajajo predw stavniki Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke. Naj se končno udejani tolikokrat - posebno v predvolilni kampanji proklami- rano načelo, da se politika ne sme vmeša- vati v stroko ! Pri tem pričakujemo politično podporo stranke Zelenih ter vseh ekološko osvešča­ nih strank za ohranitev slovenskega gozda in gozdarstva, saj gre za utemeljeno zahte- vo, na katero se je treba odzvati tudi na političnem nivoju. Splošni družbeni in nacio- nalni interes, ki ga predstavlja zdrav in pravilno vzdrževan gozd, mora prevladati nad vsakim kratkoročnim interesom stranke ali posameznika ! 8. predlagamo: - Ohraniti in krepiti moramo gozdove z načrtnim strokovnim delom, strokovno go- zdarstvo pa mora postati prednostna nacio- nalna gospodarska dejavnost, ki bo trajno ohranjevala in izboljševala sonaravno goje- nje gozdov. -Skupščina Slovenije naj prevzame ne- posredni javni nadzor nad gozdovi in gozd- nim gospodarjenjem, oziroma naj sprejme program varovanja gozdov in razvoja goM zdarstva Slovenije in ustrezno zakonodajo, ki bo slonela na sonaravnih ekoloških usw meritvah, standardih in normativih za ustre- zno usklajevanje vseh interesov do gozdov. G. V. 5/91 267 - Uveljaviti je treba sistem financiranja , ki bo neprekinjeno zagotavljal sredstva za ohranitev in razvoj gozdov, uredil lastnikom pomoč pri dolgoročnih vlaganjih in nadome- stilo za vzdrževanje in razvoj splošno korist- nih funkcij gozdov ter odškodnino za škodo, ki je ni povzročil človeški faktor. - Prvi pogoj za učinkovito varovanje, vzdrževanje in razvoj gozdov je, da dose- žemo ustreznejše razvojno politiko (celoviti program) -zlasti raziskovalnega in izobra- ževalnega dela ter gospodarstva, posebno v energetiki, prometu in varstvu okolja- na osnovi katere je treba postopno zmanjšati onesnaževanje ozračja. Izvajati je treba takoj vse ukrepe za ustavitev propadanja gozdov, ki ga pov- zroča industrijska in mentalna nesnaga. - Potrebno je v krajšem obdobju znižati številčnost rastlinojede divjadi povsod, kjer so nevzdržne škode, in še posebej tam, kjer so zaradi emisij ali drugih vzrokov gozdovi ogroženi ali propadajo . - Pri načrtovanju in tehnologiji gradnje gozdnih prometnic in njihovem vzdrževanju je treba dosledneje spoštovati načela varo- vanja okolja in bioekološke stabilnosti go- zda in krajine. - Za vsak večji poseg v gozdni prostor mora biti najprej napravljena analiza prosto- ra, s katero moramo ugotoviti pričakovane vplive na funkcije gozdov. Če bi bile bi- stveno prizadete splošno koristne funkcije, ne bi smeli posegati v gozd, oziroma, dolo- čiti bi morali pogoje (biološke, tehnične, ekonomske, kadrovske), ki bi te vplive zni- žali na sprejemljivo stopnjo. - Gozd je splošna in naša skupna na- ravna dobrina. Zato mora biti delo z gozdom (gozdarjev in lastnikov) nenehno pod strogo kontrolo javnosti in njenih legitimnih pred- stavnikov na vseh ravneh (republika in občina) in ne more biti prepuščeno sameva- lji lastnikov gozdov. - Vsi slovenski gozdovi imajo varovalni značaj v slovenskem prostoru in jih moramo varovati zaradi varstva okolja, tudi kadar gre le za posamezne skupine dreves ali posamezna drevesa v kulturni krajini. Zato predlagamo, da dobijo vsi slovenski go- zdovi status varovalnih gozdov, kar je eko- loŠko, okoljevarstveno in gospodarsko edino utemeljeno. 268 G. V. 5/91 Za vse to in zaradi uspešnejšega ravna- nja z gozdom, naj se strokovno gozdar- sko službo prenese v resor za varstvo okolja. -Gozd je bil vedno odprt prostor za ljudi; to je prastara pravica človeka. Zato je treba z zakonom tudi še vnaprej omogočiti ne- škodljiv in usmerjen dostop do gozda. - V zakonu o gozdovih je potrebno pose- bej zagotoviti financiranje gozda kraške regije in še posebej je treba določiti požar- novarstveno službo. - Gozdarstvo mora razviti svetovalno in razširiti informativno delo o seznanjanju javnosti z gozdom, posebej o njegovi nara- vovarstveni funkciji , javnosti pa mora tudi omogočiti vplivanje na odločanje o ravnanju z gozdom. Za vse to je potrebno predvideti tudi ustrezno organizacijo in poseben sklad, ki se bo strogonamensko uporabljal. -Zaradi velike nepredvidljivosti dogajanj v naravi in v njenem gozdu (ujme, naravne katastrofe), kakor tudi zaradi nepravilnega ravnanja ljudi, je treba z zakonom zagotoviti učinkovito operativno gozdarsko službo, ki bo pripravljena na tovrstne motnje in na nerešena nasprotja v gozdu (kot npr. emi- sije, neusklajeni odnosi gozd-divjad, večji posegi v gozd zaradi razvoja - zlasti infra- strukture, itd.) - V vsej Sloveniji je treba nemudoma odstraniti iz gozdov vsa odlagališča odpad- kov in poskrbeti, da do novih odlagališč ne bo več prihajalo. Za poslabšanje stanja gozdov, ki po- novno grozi, bodo neposredno udeleženi odgovarjali pred zgodovino zaradi storje- nega zločina nad našo narav0. Zveza dru- štev za varstvo okolja v Sloveniji in Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije se bosta odločno zavzeli, da bodo take odločitve zabeležene v analih varstva okolja Sloveni- je. Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, predsednik: Jože Knez Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije, predsednica : Jelka Kraigher, dipl. inž. MEMORIAM GDK: 902.1 PROF. ZDRAVKO TURK (1 904-1991) Visoka starost in huda bolezen sta podrli še en steber razvoja slovenskega gozdar- stva. Saj smo nekako slutili, drug drugega smo spraševali, kako je kaj z njim. Zadnje tri mesece ni več mogel prihajati med nas, medtem ko nas je prej, čeprav težko bolan, vedno z veseljem obiskoval. Življenje prof. Zdravka Turka, gozdar- skega praktika, univerzitetnega učitelja in raziskovalca je bilo pestro in plodno. Doma je bil sredi gozdov, v Novem kotu (19. 11. 1904), na meji s Hrvaško, blizu Prezida. že zgodaj, ko mu je umrl oče, je moral sam skrbeti za domačijo in domače. V Novi kot se je vsako leto znova vračal, vedno z busolo, merilnim trakom in trasirkami, da bi v domačih gozdovih kaj postoril. Skrb za gozd mu je bila skoraj prirojena. Pravili so, da so najlepše smreke okrog Lazca Turka- ve. Vse, kar je delal, je delal vestno in zagnano. Maturo na realk! v Ljubljani, di- plomo gozdarskega študija v Zagrebu, državni strokovni izpit, oficirsko inženirsko šolo, vse je opravil z najboljšimi ocenami. t:red vojno je bil šef gozdne uprave v Cabru, kjer je že tudi raziskoval na področju urejanja gozdov. V partizanih je bil inštruk- tor minerjev, iz internacije je pobegnil. V prvih povojnih letih je bil operativni gozdar- ski strokovnjak v Gorici, Črničah, Novem mestu in Ljubljani. Morda kakšen gozdar ni poznal Zdravka Turka, vsi pa vedo za Turkovo frato v Trnovskem gozdu, čeprav so jo po krivici pripisali prav njemu. Pozneje je opravljal odgovorne naloge v takratnem ministrstvu oziroma v glavnih direkcijah za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. V najhujših planskih letih je skrbel za izvrševanje plana gozdne in lesne proizvodnje Slovenije. Morda je prav zato tudi pri svojem poznejšem ravnanju vedno upošteval tesno povezanost gozdarstva in lesarstva. že uveljavljenega strokovnjaka so v začetku petdesetih let poklicali na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in nato na mlado gozdarsko fakulteto v Ljub- ljani. Tu je na področju izkoriščanja gozdov deloval do upokojitve leta 1975, pa tudi še po njej. Z nasveti in članki se je zavzemal za stroko, zlasti za svoje strokovno po- dročje vse do zadnjih dni. še v jesenski številki Gozdarskega vestnika je objavil čla­ nek o standardih. Na področju izkoriščanja gozdov je bil vsestranski in vedno tam, kjer je bilo stro- kovno, raziskovalno in pedagoško delo go- zdarstvu najbolj potrebno. Iz številnih sa- mostojnih objav in neumornega pisanja v Gozdarskem vestniku, Lesu in drugod vidi- mo, s čim vse se je ukvarjal. Njegovo raziskovalno delo je moralo biti neposredno uporabno v gozdarski praksi, rešitve pa strogo gospodarne. S številnimi tečaji in seminarji si je prizadeval prenašati dosežke svojih raziskav v prakso. Mnogi gozdarji se spominjajo njegovih tečajev o pripravi roč- G. V. 5191 269 nega orodja za delo ali o krojenju in klasi- fikaciji gozdnih lesnih sortimentov. S kolik- šno zavzetostjo je vedno znova poskušal uveljaviti standarde gozdnih lesnih sorti- mentov, ker brez njih stroka ni več stroka. Ko so ročno orodje zamenjale motorne žage, je izdelal metodike za proučevanje dela z njimi in raziskoval njihovo uporab- nost. Vsi gozdarski strokovnjaki so uporab- ljali njegovo metodike kalkulacij cene stroj- nega dela v gozdarstvu. Natančno je prou- čeval drzanje, lupljenje in delo na centralnih mehaniziranih skladiščih pa tudi delež in uporabnost lubja. Zadnje njegovo veliko delo je bilo urejanje večjezičnega slovarja strokovnih izrazov s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih prometnic. Seveda ne smemo pozabiti njegovega ob- sežnega pedagoškega dela na dodiplom- skem in podiplomskem študiju gozdarstva pa tudi lesarstva in kmetijstva. Posebej se je Zdravo Turk uveljavil v Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije in Jugoslavije in je bil zaradi zaslug za društvo povsod izbran za čast­ nega člana. Uspešno je deloval v jugoslo- vanskem zveznem fondu za znanstveno delo in bil predsednik skupnosti gozdarskih fakultet in inštitutov. Prvi je organiziral se- stanke sekcije za izkoriščanje gozdov, ki še vedno delujejo. Sodeloval je in tudi organiziral redne sestanke profesorjev za izkoriščanje gozdov evropskih gozdarskih fakultet. Zaslužen je za tesno sodelovanje med avstrijskim in slovenskim gozdar- stvom. Vestno in dosledno je opravljal šte- vilne naloge pri upravljanju Biotehniške fa- 270 G. V. 5/91 kultete, vse do dekana. še bi lahko našte- vali. Za svoje neumorno delo je bil odliko- van z redom zaslug za narod 3. reda in z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencam. Biotehniška fakulteta mu je za življenjsko delo podelila Jesenkovo prizna- nje . Življenje je prof. Zdravka Turka naredilo odpornega, trdoživega, trdnega. Bil je vztra- jen, včasih tudi trmasto vztrajen , če je bilo treba uveljaviti svoja strokovna stališča. Za stroko je bil nadvse zavzet in vedno je storil vse za njen razvoj; bolelo ga je, če so bili drugi mlačni. Do sodelavcev je bil strog pa vendar manj kot do samega sebe. Površno- sti pri delu, pa tudi v odnosih med ljudmi ni prenesel. Kritičen je bil zato, da bi poma- gal do uspeha. Ljudi okrog sebe je imel rad. Tega ni vedno pokazal, a vesel je bil njihovih uspehov, žalosten ob neuspehih. Spominjamo se njegovih iskrenih čestitk ob vsakem napredovanju ali večjih objavah. Spominjamo se čokolad, ki jih je delil ob praznikih ali vrečk z jabolki, ko so jablane na njegovem vrtu obrodile. Zdravko Turk je bil družaben človek: spomnimo se, kako živahno se je vrtel na gozdarskih plesih, kako ni zamudil nobene proslave na fakul- teti, nazadnje srečanj upokojencev - celo letos ob novem letu - kako rad je obiskal znance. Dosleden je bil pri delu, pošten v odnosih z ljudmi, zavzet, pravijo, tudi pri igrah. Zaradi vsega tega in zaradi njego- vega prispevka slovenskemu gozdarstvu se ga bomo še dolgo spominjali. dr. Marjan Lipoglavšek GDK: 946.1 Gozdarji smo tekmovali na Finskem Lanske skrite želje so se uresničile. S pomočjo komaj še živih gozdnih gospodar- stev, nekaterih sponzorjev ter samopri- spevka se je mini ekipa gozdarjev iz Slove- nije udeležila 23. evropskega gozdarskega prvenstva v smučarskih tekih, ki je bilo v mestu Joensuu na Finskem 13. do 16. marca 1991. Pot na Finsko nas je vodila prek Švicar- skega mesta Basel, od koder so organiza- torji tekmovanja pripravili skupni avionski prevoz za udeležence nekaterih alpskih dežel. Celonočna vožnja s kombijem do Basla je bila najtežji del poti. Ker se nas je samo na tem letališču zbralo vseh skupaj kar 350, sta bila potrebna kar dva velika aviona, ki sta nas po dobrih treh urah poleta pripeljala daleč na sever - še v pravo zimo. Ekipa Slovenije na tekaškem stadionu. Kmalu smo pričeli zbirati prve vtise o lepi deželi Finski, kjer človek dobi občutek, da ljudje živijo skromno in mirno. No, skromno je delovalo že to, da so se, navajeni mraza pod -40° C, vsi srečni greli na soncu, čeprav je bilo živo srebro še globoko pod 0° C. Njihove skromne, večinoma lesene hiše se zde zgrajene bolj sredi gozda kot v mestu. Mestni predeli so si med seboj zelo podobni, tako da je orientacija v mestih težavna. Sicer je pokrajina Severna Kareli- ja, ki smo jo mi obiskali, zelo ravninska, z nadmorskimi višinami okrog 1OOm. Hudi vzponi in spusti, ki smo jih doživljali pozneje na tekmovalnih progah, pa so nam potrdili, da imajo pravila tudi izjeme. Gostoljubni gozdarji so nas )) Vzhodno- evropejce<< nastanili v fakultetnem centru, ki je malo izven mesta. študentske sobe Franc Miklavčič na progi. G. V. 5/91 271 so zelo lepo in funkcionalno opremljene in je bilo bivanje v njih res prijetno. Zelo se nam je mudilo na sneg, zato smo se že prvi dan namesto na ogled mesta pognali na zelo lepo urejene rekreativne tekaške proge, ki so se začenjale že kar pred vrati gozdarske fakultete. Okrog mesta Joensuu je speljanih in stalno vzdrževanih prek 200 km tekaških prog. Za nas je bilo nenavadno tudi veliko število tekačev, ki smo jih povsod srečevali, posebej pa smo bili presenečeni nad enkratno urejenim te- kaškim stadionom, kjer je bilo pred kratkim svetovno prvenstvo v biatlonu. Smučarski tek je na Finskem resnično narodni šport. Počasi se nas je začela lotevati tekmo- valna mrzlica. Zlasti so nas zaposlovala razmišljanja o mažah, saj maž za tempera- ture pod -25°C nismo niti vzeli s seboj. Pa posebnih problemov v zvezi s tem ni bilo, saj sta oba naša Franca (Ivančič in Miklav-. čič) prava specialista za mazanje. Naša šibka točka tako ni bil tek pač pa streljanje. Z rezultati smo bili vsi zadovoljni, z izjemo lvančiča, ki so mu strogi sodniki menda prehudo zamerili »prestopne korake« ter ga diskvalificirali. Dosegli smo naslednje uvrstitve: -kategorija do 30 let: Tone Rok (Postoj- na) 52., Tomaž Devjak (Kočevje) 56. in Mirko Peru šek (Kočevje) 60. mesto; - kategorija 30-40 let: Milan Rozman (Kranj) 23. in Franc Miklavčič (Kranj) 29. mesto; - kategorija 40-50 let: Janez Konečnik 64. mesto. Ledene oblike na jezeru. (Vse slike- foto: J. Konečnik) 272 G. V. 5/91 V vsaki kategoriji je bilo uvrščenih 120 do 130 tekmovalcev. Povsod so bili v ospre- dju Finci, Švedi in Norvežani. V štafetnem teku je naslednjega dne naša prva ekipa (Rok, Rozman, Devjak in Ivančič) dosegla 36. mesto. Zadnji dan uradnega programa smo iz- polnili s strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si veliko celulozno tovarno (po rekonstruk- ciji, ki bo letno predelala 2,5 milijona m3 lesa smreke, breze in bora), pridobivanje lesa ter narodni park Patvinsuo. Z ekskurzijo se je torej uradni del našega bivanja na Finskem končal. Tisti, ki so si še želeli tekmovalnih preizkušenj, pa so se lahko udeležili množičnega tekaškega ma- ratona na 78 oziroma 50 km (v klasični tehniki) v 70 km oddaljenem llomantsi. Za sodelovanje (na krajši progi) se nas je odločilo pet. Zame je bil to doslej najlepši množični tek (maraton), bil pa je zelo težak. Potekal je po prekrasni gozdnati pokrajini blizu meje s Sovjetsko zvezo. Sijajen uspeh je dosegel Franc Ivančič, ki se je med 2000 tekači uvrstil na odlično 9. mesto. Tudi Rozman (22.) in Miklavčič (55.) sta tek zelo dobro opravila. Sam sem z uvrstitvijo na 200. mesto častno zastopal svoja leta. Posebno avanturo je doživel Tone Rok, ki se je sicer prav tako namenil teči 50 km, pa je zgrešil odcep k cilju in tako opravil z vsemi 78km. Slovo od Finske je bilo težko in gospod Raimo Hulmi, ki je vodil vso organizacijo, je vsakemu posebej stisnil roko z željo, da se še kdaj srečamo. Upamo, da mu bomo lahko kdaj gostoljubnost vrnili v naših go- zdovih. Moramo se še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi potovanja na Finsko . Posebej moramo omeniti Alpino, ki nam je dala v testiranje novi model tekaških čevljev, Slovenijašport je prispeval lepe trenirke, v katerih smo izgledali kot mane- keni iz športnega kataloga. Fotografirali smo s filmi >>Konica«, s katerimi nas je založilo podjetje Kemoservis-fotomaterial. K stroškom udeležbe na tekmovanju so finančno prispevala še podjetja Petrol Ljub- ljana in Zavarovalna skupnost Triglav. Drugo leto bo tekmovanje bližje - na Južnem Tirolskem v Italiji. Janez Konečnik