95 ŠtPV H ri>v «• •/ V Ljubljani, četrtek 17. aprila 1919. II. leto. Velja v Ljubljani po pošti: iei«* . »Uti* . )«u . ** »anei, K 84- „ 421— it 21 — .. 7- inozemstvo: Jtto oiprej K #»•— ‘»PO! lt!5 M „ 50 — *• č«trt Hta „ „ 26-- **«! Sm«C „ „ 9 — Jfa plamene narofbe bre* yo5UJakve denarja ge n« moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino SfffiP'* p« nakaznici. knjižn, Oglasi se računajo po porabljenem prostoru hi sl-■e» 1m visok ter 45 mm širok prostor za enkrat *7 vin., za večkra* počasi Crednjjiivo je na Starem trgu 5t«v. IS. Telefon *-f*7. S8«), Upruvnititvc je na JHarijlnoia trg« štev, 8. Telefon štev. 44. . ■ ■ ~= Izhaja vsak dan zjutraj Posaiii esua številka velja 40 farjev. Tpražanjoiu glede innerafcov I. dr. se naj priloži »a odgovor dopisnica ali znamka. — »opis? naj se frankinjo. — Rokopisi se no vračajo. Revolucionarni nemiri v Italiji. — Anarhija v Nemčiji. Italijani prevažajo Nemce čez mejo. — Nemški napadi na Koroškem odbiti. Ital. nasilstva na Vipavskem. — Preobrat v češki javnosti glede jugosl. vprašanja. Naše delo po sklepu miru. , Vedno bolj se približuje usoden , erjutek. ko nam bodo pariški dikta-0rJ'i ki naj bi svetu dali novo obliko, £aznanili svoj sklep o naših mejah. Pa> naj že bo ta sklep tak ali tak, to vetno Že danes in na to smemo biti Pripravljeni, da nam mislijo pariški diktatorji zabosti nož v $rce. Gre samo ta to, če bo rana več ali manj globoka. Za nas nastane vprašanje: Kaj torej, kaj nam je stori? Jasno je, da se ne bomo mogli upreti s silo sklepom pariške mirovne konference. Občani smo okoliinokoli s sovražniki in zato danes pač ne moremo misliti, da bi se zamotali v novo krvavo vojno, ki bi jo porabili naši sovražniki v to, ča planejo od vseh strani na nas kakor gladni volkovi. To pa bi moglo ‘meti največje posledice za našo mlado državo, nevarnost za naše s tolikimi j-^ann pridobljeno ujedinjenje. Na Kak aktiven odpor torej danes ne moremo mislili. To je jasno. Ravno tako jasno je pa tudi, da naša delegacija v Parizu ne more in ne sme podpisati nikakega miru, ki bi značil za nas nasilstvo. Naša delegacija sme podpisati v najslabšem slučaju mir, ki bi bil kompromis med našim in italijanskim stališčem, kompromis, ki bi nalagal Italijanom ravno toliko žrtev, kakor nam. Ako se Italijani odpovedo Dalmaciji in Reki, pa zahtevajo še vedno Istro, Trst in Goriško, to šene bi b>i nikak kompromis. Za nas bi bil sprejemljiv ie kompromis, v katerem bi Italijani dali za vsako izgubijo vas primerno kompenzacijo. ,. Vemo, da so med nami mnogi, v'.Odklanjajo sploh vsak kompromis, mi zahtevamo le svoje. To je res. ^ ft'aj pomaga, če se Italijani sklicu- jejo na svoje pravo — silo? In ko-nečno so Italijani sodniki v lastni stvari! Mi bi morali biti torej zadovoljni, ko bi Italijani privolili v kompromis, ki bi bil za nas sprejemljiv. Sprejemljiv pa bi bil za nas le kompromis, po katerem bi se obojestranske žrtve kompenzirale v enaki meri. Vsaka druga rešitev je za nas nesprejemljiva. Mi pa moramo biti pripravljeni, da bo sklep konference tak, da ga naši delegati ne bodo mogli sprejeti. V tem slučaju naši delegati seveda ne morejo podpisati miru. Možje pa, ki so s hvalevredno vstraj-nostjo delali v Parizu, da bi pripomogli piavični stvari do zmage, bodo imeli v domovini obširno polje za udejstvovanje pri delu za notranjo koncentracijo naše države. Napravn Italiji pa se moramo postaviti na stališče popolne pasivnosti. Ne sklenimo ž njo nikake trgovske pogodbe in proglasimo bojkot italijanskega blaga. Treba samo, da strogo izvajamo, da organiziramo v pasivno resistenco rojake, ki bi bili obsojeni, da pridejo stalno pod italijansko go-spodstvo, pa bodo Italijani radi stopili z nami v dogovor. Mi Italijanov gotovo ne bomo rabili v gospodarskem oziru. Italijani pa brez nas sploh ne morejo živeti. Mi moremo vzdržati carinsko vojno z Italijo leta in ieta, brez znatne škode za naše ncrodr.o gospodarstvo. Samo se moramo zavedati svoje moči! Ne obupavati! Sinočnji ».Slovenski narod" priobčuje dopis iz Pariza, ki se konča takole: Gotovo je, da naš optimizem o početku leta ni bi! na mestu. Se manj pa je na mestu pesimizem, ki se mu menda vdajajo nekateri. Naše revin-dikacije steje morebiti na najsolidnejši podlagi med vsemi. Mlad in čil narod smo in bodočnosti se nam ni bati, ko smo prebili tako preteklost. Francoski narod, ki smo vanj zaupali, je danes z nami, ker se ne more izneveriti svojim tradicijam. Seveda ga ne smemo zamenjavati z njegovimi tre-notnimi strahovalci, katerih spone ga samega najbolj tišče. Tout comprendre c’est tout pardonner. Vsa severovzhodna Francija je grobišče in pogorišče. Samo Francozov je palo tam skoro poldrug milijon, toliko kolikor je nas Slovencev vseh skupaj in pali so tudi za nas. Vsaka druga ženska v Parizu nosi žalno obleko Skupna vojna škoda Francije se šteje nad 300 milijard v frankih. Kaj čuda, če se trudijo Francozi izvesti drugačen mir. kakor se je sklepal v letih 1815, 18c6 in 1870 in ki je rodil prusko hegemonijo, največjo nesrečo sveta. Morebiti v Versaillesu ne bo vse tako izpalo, kakor bi si želeli, vendar nimamo povoda obupavati. Čas bo delal za nas. Tudi Italijani so morali svojčas pustiti Korziko, Nico, Malto. Danes so velesila in zavezniki Francije in Anglije. Z naše strani se je v Parizu zgodilo vse, kar je bilo potrebno, da rešimo zadnji kosec naše zemlje. Proti nasilju tu nimamo orožja. Vsak začetek je težak. A domovini se ni bati: Fiuctuai nec mergitur! F. J. Predlog za notranjo ureditev naše države. V včeraj objavljenem programu naših pariških emigrantov o notranji ureditvi naše države, je izostal odstavek glede delokroga pokrajinskih samoupravnih oblasti. V delokrog pokrajinske samouprave spada: a) da rešuje vse upravne posle vezane na lokalne potrebe, ki jih ji prepuščajo ustava in drugi zakoni (na polju gospodarstva, javne varnosti so-cijalnega skrbstva, zdravja, prosvete, prometnih sredstev itd.) b) da samostojno odločuje o stroških avtonomne uprave in o pokritju teh troškov s samostalnimi do-dohodki ali dokladami na državne davke, vse v mejah dotičnih državnih zakonov. c) da nadzira nižje samoupravne enote. Kolikor moremo sklepati iz dosedanjih časopisnih glasov, je našel ta program splošno odobravanje tudi med hrvatskimi strankami. Priznati treba tudi, da je ta program zelo srečna rešitev spora med centralisti in federalisti, ker more zadovoljiti 1*,*~ — kakor druge. Pod italijanskim Nasilstva Italijanov na Vipavskem. Ljubljana, 15. aprila. Pred nekoliko dnevi iz Ajdovščine semkaj dospela verodostojna oseba poroča o ondotnem položaju: Takoj nato, ko so Itaiijani razglasili internacijo zdravnika dr. Ljudevita Jenka v Ajdovščini, so pričeli v njegovi vili pleniti. Služkinji, ki jo je dr. Jenko pustil tamkaj, da čuva njegovo zasebno lastnino, — obstoječo iz pohištva, glasovirja, zdravniškega orodja, in drugih potrebščin, ženskih in otroških oblek, živil i. t. d. ter iz raznih stvari čeških častnikov, ki so jih izročili dr. Jenku v varstvo, AOttlJS 5JKVSTIK. 72 nads;ieVf»nje, j Višnjeva repatica. Nekaj časa bom moral zelo varčevati- hvala Bogu, da v vašem skromnem mestu nimam kam sejati denarja.« To rekši se je obrnil k izhodu »Postojte, gospod grof!« je vzkliknil odvetnik ter ga pndržal za suknjo; glas se mu je tresel in sapa mu je zastajala od velike ideje, ki je bila mahoma prešinila njegove možgane. »Saj ne zamerite..!« Zgovorno mu je pogledal v oči. »Kako izvolite?« je vprašal gost osuplo. „ »Ako bi bili slučajno v zadregi...« je Šepnil ^Učiklas in spet odklenil blagajno. »To veste, Sospod grof, da sem vam na razpolago vsak hip in s kakršnokoli vsoto.« »., *D tem ni govora,« je mahnil grof z roko. ne, dragi doktor — haha, kaj ste mislili! Moja tedstva so še vedno precejšna: če tarnam, je gola azvada... Tak človek sem, da se čutim nesrečna, ako nimam vsega odveč.« *^aj zato,« je silil odvetnik. »Ne odrecite mi loščenja.« iek >AmPak--- M°j denar je vendar na potu,« se i„ .nil° visckcrodje že popustljiveje. »Čemu, doktor, 0 Ri potrebe?« j oda Smučiklas ni odnehal; poznalo se mu je, a je zdavnaj sanjaril o tej minuti, čeprav si je komaj upal verjeti, da pride kdaj. ^ strastno vsiljivostjo ljubimca, ki prvič razklada svoj srčni žar, je rotil grofa, naj ga ne zavrne: nihče ne ve, kaj čaka človeka in kje ga zaskoči hip, ko mora imeti solde pod palcem. Ali ni prav lefako mogoče, da se denar zakesni? »In končno, glede mene vendar ne boste pomišljali!« je dodal s prilizljivim režanjem. »Saj nisem kdorsibodi... Zadeva ostane — če smem tako reči — med kavalirji!« S temi besedami je pograbil zveženj debelih bankovcev in dregnil ž njim gosta v želodec; grof se je upiral, čeprav ga je navdajala misel, da utegne odvetnik dvomiti o njegovem zaupanju, z očividno grozo. Smučiklas je segel v blagajno in dodal Še enkrat toliko; obraz se mu je potil, glas mu je zvonel dramatično in proseče, kakor bi trgal ubijalca iz krempljev krvave sodnije. Nazadnje, ko je bilo čisto jasno, da grof nikakor ne potrebuje doktorjeve pomoči in se ga usmili samo, ker ga noče razžaliti, je mahnilo visokorodje z roko ter pograbilo denaije: »Pa bodi v božjem imenu, dobremu prijatelju je tako hudo odreči, moj blagi in vrli Smučiklas! Rajši zatajim samega sebe, nego da bi se zameril plemenitemu možu... Recimo, da ostane ta vsota spravljena pri meni; ko pridejo moja nakazila, vam jo prinesem — upam, da nedotaknjeno... Velja?« »Kakor in kadar vam bo drago!« je sviral odvetnik, zvijaje se od naslade, ko ga je grof trepljal po rami. »O formalnostih ne govorim nikoli, načeloma ne... Denar vam je na razpolago, in če bi bilo treba Še, izvolite samo povedati; saj se poznamo, takorekoč... saj smo kavalirji!« je vzkliknil patetično, kakor bi se bil zagrizel v to žlahtno besedo. »Kdo je kavalir, če vi niste?« je dejal gost prepričevalno, zatikaje bankovce v listnico. »Ah, doktor, svet bi bil drugačen, ako bi štel mnogo značajev, kakršen ste vi; bodite prepričani, da vas cenim po zaslugi — in da ne pozabim, kaj sem vam dolžan. Plačilo pride, nagrada za vaše kavalirstvo vam je gotova.« Ko je govori! te besede in stiskal odvetniku roko, je bil njegov pogled nekam čudno srep in smehljaj njegovih ust dokaj ironičen za toli laskava zatrdila; toda Smučiklas ga je poslušal s povešenimi očmi in brez sumnje v srcu. »Kar morem, storim rad,« je odvrnil nazadnje, vračaje se z grofom v salon. »In ne zaradi nagrade... kakor ste izvolili reči... Bog ne daj! Zato, ker vas cenim, gospod grof... ker vas spoštujem... in ker sem srečen, ko vidim vašo naklonjenost do sebe in svoje hiše...« Portret plemenitega Buttertopfa se je bleščal v polni večerni zarji. »Vidite,« je vzdihnil gospodar, kažoč na prednika svoje Žene, »njegov duh je dobri genij naše hiše... .Dat e.- — so dvakrat zagrozili, da jo ustrele ter jo hoteli aretirati, ko je skušala braniti Italijanskim tatovom njihov lopovski čin. Rekli so ji, da so sedaj oni gospodarji vsega in da delajo s stvarmi to, kar oni hočejo. Končno so naložili vse stvari na avtomobile, jih odpeljali in nato porazdelili. Opremo J spalne sobe so odpeljali v Log;. Vse to početje italijanskega vojaštva je moralo gledati tudi naše zavedno prebivalstvo, ne da bi biio moglo rop preprečiti. Ukradene stvari cenijo na 100.000 K mirovne vrednosti. Pri odvažanju so Italijani, med temi tudi neki nadzdravnik, ponovno omenjali, da se dr. Jenko sploh nikdar več ne povrne, ker je v Siciliji (kar pa ni res! i Op. ur.) ter da se bo enako godilo j vsem takim Jugoslovanom, kakoršen je on. Zahtevo, da sc napravi inven- ’ tar odnešenih stvari, so kratkomalo na j surov način odklonili. Odgovoren za t ta rop zasebne lastnine je ondotni ge- \ neral 53. divizije, III. armade, De! Pra ; in neki karabinirski nadporočnik. Ita- j lijani so dr. Jenka tudi že opetovano j proglasili za mrtvega, to pa z očivid- ! nim namenom, da odvzamejo ljudstvu vso nado na oporo, katero je pričakovalo od njega v teh skrajno hudih Časih. Sokriv na tem ravnanju Italijanov je tudi ajdovski poštar Casagrande, > ki je z Italijani v sporazumu in redno ; v njihovi družbi. V družbi italijanskih j častnikov je videti vedno tudi nastopne j družine, ki so sokrive, da se godi j prebivalstvu neprecenljiva in nenado- j mestljiva škoda in to so: družina Ca- \ sagrande, Bianchi, sodnik dr. Ferjančič j s soprogo, iekar Simcich in še nekaj j drugih. Ti ljudje poznajo domačine, ; njih mišljenje in razmere ter je bilo po njihovi krivdi doslej aretiranih, in- ; terniranih in odvedenih iz Ajdovščine- j Šturij približno 14 oseb. — Pred nekoliko dnevi so aretirali Italijani v Bu- j danju in Vipavi 34 oseb, med temi tudi otroke od 8 do 10 let in ženske, j ter jih odvedli v Italijo. V zasedenem ; ozemlju razglašajo Italijani vojaške na- | bore. Povsod, kjer pašujejo Italijani, je trpljenje in pritisk neznosen, naše ljudstvo obupano. Tako barbarsko niso ravnali z našim življem ne Nemci in tudi ne Madžari, dasiravno so v podivjani vojni ekstazi živeli med našim ljudstvom čez štiri leta. Ko je ljud- j stvo izvedelo, da biva dr. Jenko v : Ljubljani, je poslalo k njemu sela in ga prosilo za navodila in pomoč. Italijani so pobrali našemu ljudstvu ma- ) Ione vso živino ter nameravajo pri denarnih zavodih uvesti lirsko valuto. — Med aretiranci se nahaja tudi aj- ; dovski brivec, Hrvat, ki so ga Italijani i zaradi neke narodnostne malenkosti | obsodili na 15 let ječe. Goriimeno- ; vane izdajalske družine ovajajo po vsti vsakogar, ki jim ne prija. Nekdo je izdal zasebni razgovor družbe, v kateri je bil tudi notar Lokar. Radi-tega je bil notar Lokar in še več drugih oseb aretiranih, nakar so jih odgnali. Ljudstvo je proti izdajalcem skrajno ogorčeno. Naše severne meje. Nemški orožniki — cestni napadalci. Dodatno poročilo o napadu na jugoslovanskega kurirja. Napadalci priznali svoj zločin. n Spil j e, 16. aprila. (Izv. por.) Dodatno k včerajšnjemu poročilu o napadu na jugoslovanskega kurirja podpor. P. Marinkoviča se poroča: Včeraj pop. je poslal državni obmejni, komisar v Špilju g. Vrhunca z legitimacijo na podlagi čl. 10. dogovora med ljubljansko in graško vlado glede premirja, v nevtralno zono v Črnuše (Schwarza), da preišče na licu mesta slučaj Markoviča. Tamošnja nemška žandarmerija se je spočetka upirala, potem pa je pristala na preiskavo. V prisotnosti občinskega predstojnika se je napravil zapisnik, podpisan od zločincev in 6 prič. Iz zapisnika sledi, da so kurirja napadli nemški orožniki v Črnušah, ki so vse to pismeno priznali in podpisali. Podpor. Marinkoviču se je vrnila obleka in perilo, ni pa dobil nazaj ukradenih 3000 rubljev. Denar je najbrž ukradel neki nemški prostovoljec kadetni aspirant, ki je takoj, ko se je pričela preiskava, izginil. Napadalci so priznali, da so rekli podpor. Marinkoviču med drugim: Mi ti ne garantiramo, da te kdo ne ubije. Zanimivo je, da je eden izmed njih rekel, da je štacijski poveljnik iz Špilj dal povelje, naj ustrelijo vsakega Jugoslovana, ki ga vidijo v nevtralni coni. Cela zadeva je izročena generalu Maistru, i ki bo napravi! poseben zapisnik in ga potem poslal po posebnem francoskem j kurirju v Pariz. | Italijani prevažajo Nemce čez mejo. f Naše ob.rejne oblasti ima delu. n Maribor, 16. aprila. (Izv. por.) \ Z ameriškim transport«im vlakom ž Trst—Dunaj št. 854, katerega so J spremljali italijanski vojaki, se je : vozil 15. t, m. Nemec Avgust Blau- ■ ner, preoblečen v italijansko uni-formo. Svojo civilno obleko in ve- \ liko živeža je imel skritega med j italijanskim vojaštvom. Transportni j komandant sergonte CHuiio Paga- j ni ni ni hotel vedeti, kako je pri- ) šel Biauner med italijansko vojaštvo. Itlauner je Izročen policiji. Nemški napadi pri Velikovcu. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 16. t. m. iz uradnega vira: Dne 15. t. m. zjutraj so Nemci napadli z močnimi patruljami seveiozahodni del velikovškega mostišča. Streljali so tudi z aftiljerijo in strojnicami. Ponoči se je streljanje s puškami in artiljerijo raztegnilo tudi na odsek Dobrova in Lušmk. Vsi napadalni poiskusi so se izjalovili vsled pazljivosti naših oddelkov. Naše izgube z dne 15. t. m. so: 1 mrtev, 2 težko ranjena. Mirovna konferenca. Jadransko vprašanje. k LDU Budimpešta, 15. aprila. (ČTU) Po pariški brezžični brzojavki so bile včerajšnje Wilsonove konference z 'Orlandom glede jadranskega vprašanja zelo zanimive. Govori se. da bo Reka končnoveljavno priznana Jugoslaviji. Temu nasproti so italijanski dclegatje iznova izjavili, da bodo za ta primer takoj sklenili poseben mir z Avstrijo. Vprašanje Banata rešeno. k LDU Pariz, 15. aprila. (ČTU) Osrednja komisija za teritorijalne zadeve je rešila v soboto vprašanje Banata in pri tem upoštevala pravice in interese Srbov in Romunov. Politični pregled. p Preobrat v češki javnosti glede našega vprašanja. Profesorji češke univerze, kot slovanski učenjaki, so se energično zavzeli v svoji izjavi za jugoslovanske zahteve in s tem dali celi češki javnosti podnet, da se v zadnjem času vse odločno stavi na našo stran. Beležimo to vest z velikim zadoščenjem. Nismo nikdar dvomili nad zvestobo češke narodne javnosti, tudi če je češka oficijelna politika v tem hodila svoja pota. Danes vemo, da tudi stališče čeSke politike za naše vprašanje ni odločilno in da Čehi nam niso mogli pomagati. Zato pa nas tem bolj veseli, da se češki slovanski učenjaki zavedajo svoje dolžnosti in da so se postavili zvesto na stran Resnice in Pravice. Ker zadnji čas ni bilo zvez z Češko, se o tem pri nas ni pravočasno izvedelo. Mi smo dobili vest od nekega akademika, ki se je včeraj pripeljal iz Prage. Naša dolžnost je, da se češkim profesorjem zahvalimo za njih izjavo, ker vemo, da imamo med njimi mnogo iskrenih prijateljev. Sicer verne, da niti ta izjava nas ne reši, toda svetu bo dokaz, da kulturni slovanski možje znanosti in vede priznavajo naše zakteve. S tem naj bi prestalo tudi vse nepotrebno sumničenje pri nas, ker, če ne bomo odšli s pariške konference zmagovito — to ne bo krivda Čehov — ampak drugih. p Nemčija bo plačala 250 milijard. LDU Amsterdam, 15. aprila. (Dun. KU) »Algemein Handelsblatt" poroča iz Pariza: Lloyd George je pod vtisom izida volitev v Hullu zahteval novo ureditev odškodninskega vprašanja in jo tudi dosegel. Sklenilo se je tedaj, da se že sedaj zviša svota vojne odškodnine. Višina svote se še prikriva, obsega pa vso vojno škodo in vojaške varščine ter bo mogoče znašala 250 milijard. Nemčija mora takoj plačati 25 milijard, in sicer s tem, da zastavi dacarine, monopole itd., in v nemških državnih blagajniških papirjih, ki se morajo izplačati v 10 letih. p „Corriere della sera“ o razmerju med Francijo in Nemško Avstrijo. LDU Curih, 15 apriia. (CTU) Iz Milana poročajo: Xorriere della sera“ se peča ponovno z razmerjem med Francijo in Nemško Avstrijo in pravi: Francoski izredni pobiaščenec na Dunaju, Allice, je zatrjeval, da zavezniki nikdar ne bodo dovolili združenja Nemške Avstrije z Nemčijo, ker bi to pomenilo uničenje Nemške Avstrije. Prihod francoske trgovske komisije v svrho vpostavitve medsebojnih zv?z kaže, da se daje Nemški Avstriji posebna prednost; med tem ko z Nemčijo obstoja še vojno stanje, sta ga Francija in Anglija v Nemškj Avstriji odpravili. Tu gre za francoski manever, da bi Nemško Avstrijo ločili od Nemčije. p Novo društvo. V Zagrebu se je osnovalo posebno socijološko društvo, ki ima nalog, potom popularnih publikacij širiti med širšimi sloji zanimanje za socijalne potrebe. p Prepir med „Srpsko Riječjo“ in ,,Pravdo". „ Hrvat* poroča iz Sarajeva: Radikalni list „Srpska Riječ“ je napadla mohamedansko ,,Pravdo", češ, da je bila prej avstrofilna in da nima pravice, napadati vlade. V odgovor donaša „Pravdat; ponatis članka, ki ga je prinesla „Srpska Riječ“ dne 23. junija leta 1914 o priliki dohoda prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevo. V tem članku pozdravlja takratni urednik lista Stjepan Kobasica v hiperlojalni formi prestolonaslednika, ter ga uverja na vse načine o brezpogojni lojalnosti bosanskih Srbov. „Pravda“ povdarja, da je ona sama priobčila na pritisk vlade ie par suhoparnih vrst. Ako mora danes kdo molčati, imajo molčati srbski radikalci. Pokrajinske vesti. kr Iz Novega mesta. V samostanski šoli šmihelskih šolskih sester so vpeljali nekaj ur na teden hrvaščino. To je hvalevredno. Ni pa hvalevredno, da so čč. šolske sestre pozabile iztrgati iz hrvatskih šolskih knjig ono, kar more zastrupiti mlada srca. Na prvi strani se nahaja namreč podoba cesarja in hrvatskega kralja Karla in v notranjosti celo stran obsegajoč slavospev temu predstavniku slovanske sužnjosti, ki konča s besedami: „Zivio naš kralj Karl IV.!“ Temu slavospevu sledi avstrijska himna, Upamo, da se to takoj popravi, sicer bi bili prisiljeni misliti, da se kaj takega godi — namenoma. kr Hrastnik. „Naprej“ se huduje na nas, ker smo v nekem dopisu iz Hrastnika rabili izraz „glažarji“ in ne »steklarji", češ, da je prvi izraz poniževalen. Pa ni res. Delavci v skle-klarni se sami nazivajo glažarji in tudi ljudstvo jim splošno pravi tako, kakor tudi navadno ne rabi izraza steklarna temveč le glažuta. Niti na misel nam ne prihaja, da bi delavce poniževali z izrazi, kakor si domišlja „Naprej“. Gospodje sodrugi, le ne hujskati po nepotrebnem. kr Brežice. Glas®m uradnega lista z dne 21. januarja 1919 je deželna vlada odstavila komisarja fin. straže Ant. Hasela, ki je splošno znan nemčur. Čudno je, da ta človek še sedaj opravlja službo. Vprašamo torej Deželno vlado, oziroma finančno ravnateljstvo v Ljubijani, ali res nima za to mesto zavednega, narodno čutečega uradnika? Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! Ustanovitev »Društva ju- s goslovanskih postnih u- 1 službencev“ v Mariboru. I Maribor, 16. apriia 1919. Uvidevajoč, da društva ene in iste stroke, ustanovljena od različnih skupin in frakcij nikdar ne morejo računati na popolni uspeh svojil-i gmotnih zahtev in teženj, se je ustanovilo v Ma-riboru včeraj, 15. t. m., ob 8. zvečer „ Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev", na podlagi v boju za obstanek preizkušenega principa demokracije, kakor ga imajo pravila „Zveze jugoslovanskih železničarjev11. Udeležba je bila ogromna, tako, da lahko re-čemo, da so se udeležili ustanovne^ zborovanja sleherni poštni uslužbenk in vse poštne uradnice, kolikor jih «[ bilo zadržanih radi službe. Vsi ramo| ob rami od najvišjega uradnika dol do poštnega pomočnika in ob udeležbi vseh naših tovarišic uradnic, ki so se istotako izjavile z nami solidarne: vsi za enega, eden za vse, smo si začrtali pot, po kateri hočemo doseči svoj cilj-za pošteno, trdo delo tudi pošteno, dobro plačilo. Sedaj čutimo v sebi moč in silo organizacije, ker nimam?T - med seboj človeka, ki bi bil drugačnih misli in tako bomo porabili tiste sile, ki so se lomile ob medsebojnem kritiziranju, za pozitivno delo v dosego skupnih ciljev: zboljšanje gmotnega položaja, kakor si ga s svojim delom zasiužimo. Shodu je predsedoval g. Novsk, predstojnik kolodvorske pošte, ki je pozdravil zborovalce in zborovalke tef izrazil veselje nad ogromno udeležbo- Govoril je g. nadpoštar Ravnikar iz Cumreka, ter nam orisal naš gospodarski program, ki nam je vsem skupen ter v dobrih potezah naslikal naŠ obupni gmotni položaj in izvajal, kako si ga lahko zboljšamo potom skupne organizacije vseh poštnih uslužbencev-Tudi iz skupine slug smo slišali pre-pričevalne besede, da smo na pra*> poti in če ni mogla bela Ljubljana strnit' vseh poštnfh moči v jedtv. v« liko organizacijsko silo, naj gre mo-čan gias od nas čez poljane, tor pri' vabi vse poštne uslužbence celega našega Štajerja in Koroške pod našo skupno zastavo. Da so naši sluge tisti možje, ki vidijo pravi demokratizem v tem, da bodo skušali še bolj napeti moči 'j izpolnjevanju svojih dolžnosti, ko vidijo uradnika, predstojnika v isteffl društvu, ta izjava sluge — govornika mora razbliniti vsak predsodek biro-kratiČne okostenelosti. Lepo uspelo zborovanje smo zaključili z našo pesmijo: Lepa naš/ domovina! Živi, rasti in razcvitaj se prek« našega slovenskega ozemlja, ustanovljeno »Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev" ter objemi kot svoj® tudi naše brate Srbe in Hrvate! Dnevne vesti. dn Za predsednika Vtšjeg® šolskega sveta je imenovan profesofj Franc Vadnjal, za njegovega namestnika pa višji šolski nadzornik dr. Iva* Grafenauer. dn Brzojavni promet s čeho-slovaško republiko zopet dovoljen« Brzojavni promet s celo čeho-slovaško republiko t. j. s Češko, Moravsko, Šle' zijo in Slovaško je po začasnem pre-kinjenju zopet dovoljen. Kakor je biU že javljeno, znaša pristojbina za bv sedo 15 vin., najmanj 2 K 50 vin. ** brzojavko. dn Poverjeništvo za socijal«t® skrb uraduje od 15. aprila dalje 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne* nepretrgoma. Vložišče je odprto od & do 12. ure. Stranke se sprejemajo delavnikih od pol 11. do 12. ure do' poldne; poverjenik pa sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah °° 10. do 12. ure dopoldne. dn Ljubljanski denarni zavod imajo, kakor običajno vsako leto, tuo letos na velikonočno soboto svoje P slovalnice in blagajne celi dan zapri » na kar se sl. občinstvo opozarja. JU- ti- ru. 919. iste ipifl nafl za -Via' :čer luž1 ob-nO' cz e žba re- SI# n7 «1 ®o šoli žbi se vsi tali ilj: iO, ilo »oj m s« ju. tih ia> o. k, j« ef o. ar j* i- ii o ie r. !| 3 r dn Ministrstvo saobračaja je dovolilo južni železnici z ozirom »jene finančne razmera in sedanje gospodarske odnošaje dvestotno povišanje vseh lokalnih tarifov za proge y območju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. To povišanje stopi v |«ljavo počenši 18. t. m. Listki za proge ;*.• pcronski listki, ki so se že izdal1 tekoče leto, ostanejo v veljavnosti "tez doplačila. Z istim dnevom se UV£de tudi frankiranje pri pošiljatvah * inozemstvo in sicer je frankirati pristojbin* do namembne postaje, če je postaja južne železnice, dn Člani gledališkega sveta vabijo iia sejo, ki bo v petek, dn« 1 m. ob petih popoldne v pisarmS tatice Slovenske. dn Škandal v opernem gSedišču. '»noči je neka pripravljena skupina Prenapetih moralistov hotela Izžvižgati dn Tovariše akademike in abi-turijente vabimo na važen sestanek, ki se vrši v četrtek dae 17. t. m. v zadnji sobi Narodne kavarne in sicer ob 8. uri zvečer. Predmet: Cvetlični dan. Veselični odsek SZSA. dn Vsem političnim okrajnim oblastvom. Glasom odloka kr. ministrstva za prehrano in obnovo zemlje z dne 20 marca t. 1., štev. 3292, je trgovina s sladkorjem na ozemlju kraljestva Si-bov, Hrvatov in Slovencev vezana. Sladkor se sme oddajati le na izkaznice po občinskih aprovizacijah, oziroma po trgovcih, ki so v to pooblaščeni od oblastev ali aprovizacij. Kdor na drug način kupuje ali prodaja sladkor, je kriv prestopka tihotapstva in se kaznuje z zaplembo blaga, aenarno globo do 20.000 K ter z za-pOjrom do 6 mesecev. Polovica vred-‘ nošti zapljenjega sladkorja pripade Pksalko na odru. Celokupno občinstvo ovaditelju, oziroma osebi, ki ja je Y °g*Jrčeno protestiralo proti divjaštvu ‘ '* »javnih moralistov*, izgnalo .moraliste' j? gledišča in obsulo umetnico s cve-Jem. Svetujemo vsem „javnim mora-'Stom“, naj raje ne hodijo v gledišče, * 8e pohujšujejo nad dejanji, ki so moralno in normalno občinstvo polhoma razumljivi. — Žalostno ie, »k Se. l'e mladina organizirala ter se °fabiia v politično svrho. Gospodje, 0 je nemoralno! dn Mistiftkacija — ali kaj? Saj Jisuio hoteli izzvati takega odgovora. Uredništvo „Siov. Naroda" in poverjeništvu za finance smo prosili samo/ nonetnega pojasnila, ki bi „mogoče* mistilicacijo ovrglo ali pa »morda" vsaj nekoliko ublažilo. „Mogoče“ pa telefoničnega razgovora o ureditvi dra-ginjskih doklad z belgrajskim poročevalcem sploh ni bilo in je nmorda“ uredništvu »Slav. Nar.K neljubo misti-tikacijo zakrivil samo gospod finančni nadsvetnik, ki sedi v predsobi poverjenika za finance. — Na „mofda“ in »Rtogoče* — ker praznemu želodcu Pfav nič ne zaležeta — ne bo več odgovarjal drž. uradnik. ®r‘vn‘ce v Ljubljani bodo na fcKonočno nedeljo do \'A. ure opol-, n 0c|prte, na Velikonočni ponedeljek celi dan zaprte. dn Važno za invalide celjskega pešpolka, (t. j. prejšnjega- pešpolka 87), državljane kraljestva SHS. Pri polku se nahaja invalidni fond, kateri se bode deloma razdelili meseca maj-nike tega leta med res potrebne inva- i odvetnika v lide omenjenega polka. Prosilci naj se i USDehc,m zglasijo osebno tekom meseca aprila 1 zasegla. "dn Za jugoslovanske legijo-narje. V Belgradu so v zadnji seji demokraškega kluba sklenili, da se pozovejo vsi ministri, ki so člani' kluba, da se pri vladi zavzamejo za veliko akcijo v prilog jugoslovanskih prostovoljcev. Vlada odredi v najkrajšem času poseben kredit, iz katerega se bodo/izplačevale podpore starišem prostovoljcev, a pri razdelitvi zemlje bodtf prostovoljci prvi, ki pridejo v Mfstev. / da Beračev je vedno več po ljubljanskih ulicah, posebno mladih; nekateri so res pohabljenci, drugi pa so docela zdravi. Umestno bi bilo, da se občina zmeni za te ljudi in jim preskrbi primerno delo in jih tudi sicer nadzira, da ne bodo ljudem v nadlogo, sebi in celemu narodu pa v sramoto, dn Nesnaga po mestu. Na raznih dvoriščih zasebnih, pa tudi javnih poslopij ležijo smeti menda še izza \ prvih let vojske. Občina naj z občut-i nimi globami prisili dotične hišne I gospodarje ozir. najemnike, da ne i bodo docela pozabili na snažnost, dn Za restavracijo Beljrada. Ministrski svet je določil 10 miljonov kron za popravo porušenih in oškodovanih hiš v Belgradu. dn Odvetniški izpit sta napravila pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem g. dr. Alojzij Kobal, odvetniški kandidat pri g. dr. Fr. Novaku z odliko ter g. dr. Sandor Krašovec, sin Celju s prav dobrim v sobi št. 31, I. nadstropje, grajska vo- I južne železnice 'lasnica v Celju, k;er bode komisijo- ! da.dvignejo pokojn.no pri nelno preiskovanje vsako sredo in j »'J1 s,** u.dvo™- preisKovanj *oboto od 10. do 12. ure dopoldne, ^osilci morajo prinesti s seboj po-ocj občine, da so res brezgmotni "Podpore potrebni. Prosi se vsa žu-r “stva, da so oprezna, ker so pri Javljanju takšnih potrdil župani £>et>no odgovorni za resnične podatke. ! *lufiaju, ako se dokaže, da so po-neistiniti, bode moral stroške Poplačan župan sam. Za popolne in-»a ide, katerim se ni mogoče osebno zg asm, naj prinesejo sorodniki plačilni nalog, invalidno knjigo, potrdila od obun in orožništva o identiteti. dn Zveza jugoslov. železničarjev sklicuje javen železničarski shod na 17. aprila ob pol 8. uri zvečer v dvorani Uniona. Dnevni red: Naše zahteve pri osrednji vladi. Nastop Zveze pru;i stavki. Poroča tov. nadrev. Ivan Kejžar, zastopnik v nar. predštavništvu v Belgradu. _ dn Češka obec v Ljubljani na- v J»ja svojim članom, da odpade na-/^ni prijateljski sestanek v soboto, ge 19. aprila 1919. Od sobote, dae o-aprila naprej se bodo vršile, in _ fr ^.sa*co soboto, članske seje in po Potrebi tudi odborove seje, katerim Vse vrste —TTiroa § lesa mr kupuje po najvišjih cenah n I YUl pp Y « eksportna in importna J Mlfir JC.A. družba z omej. zavezo v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6, II. nadstr : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. N. Županica. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, .........Cena 2 kroni. _■ Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci žeod nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! NAJSOUDNEJŠAb. NA JCENEJŠA , POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT, Dmacrrii uvoz probkovinf, &3&WUf ?» PORTUGALSKE. VZORCE* Zahtevate „J-ugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah?