Leto 1903.
3
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 10. januarja 1903.
Vsebina: St. 6. Ukaz o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovališči.
6.
Ukaz ministrstev za finance in notranje stvari v porazumu z ministrstvi za pravosodje, trgovino, železnice in poljedelstvo z dne 7. januarja 1903.1.
o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi de-
lavskimi stanovališči.
V izvršitev zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144) o ugodnostih za poslopja z zdravimi in cenimi delavskimi stanovališči, se zaukazuje nastopno :
I.	oddelek.
Predpisi o napravi rodbinskih prebivalnih hiš in domov za samce.
Prvi naslov.
Občna določila.
§• 1.
Ob napravi rodbinskih prebivalnih hiš in domov za samce, za katere se zahtevajo ugodnosti zakona z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 144), se je, kolikor ne obsegajo že določila tega zakona zadevnih zaukazov, iz ozirov osebne varnosti, negovanja zdravja in nravnosti ravnati po predpisih prvega oddelka tega ukaza, ne kraté izpolnjevanja v dotični deželi veljajočih stavbnih zakonov.
§. 2.
Kakovost stavišč.
Za stavišča za delavske stanovalne hiše se smejo izbirati samo taka zemljišča, ki so po naravi trajno suha ali umetno izsušena. Ležati ne smejo v poplavnem okolišu vod ali v bližini močvirij, tudi ne smejo biti oneznažena s snovmi, ki lahko strohnijo in gnijejo v meri, ki bi bila nevarna zdravju.
§• 3.
Lega poslopij.
Kjer omogočujejo krajevne razmere in zlasti dovoljujejo tudi potrebni oziri na nizko ceno delavskih stanovališč, je graditi delavske stanovalne hiše po odprtem stavbnem načinu, postavljaje prosto posamezna poslopja, ali vendar po polodprtem stavbnem načinu, postavljaje poslopja drugo poleg drugega.
V obeh primerih morajo znašati razdalje med hišami na vse strani vsaj mero višine poslopja (računjeno do gorenjega roba okrajka), nikakor pa ne manj nego 6 metrov. Samo če ni na nobeni strani glavnih oken (oken stanovalnih prostorov), zadošča oddaljenost v izmeri polovične višine poslopja, najmanj pa oddaljenost 4 metrov med dvema hišama.
Na iste razdalje je gledati tudi nasproti temeljnim mejam.
Ako imajo delavska stanovalna poslopja neenako višino, je za širino vmesnega prostora, ki ga je pustiti praznega, merodajno višje poslopje. Ako je kako poslopje na eni strani daljše nego 10 metrov, je odmeriti prazni vmesni prostor na tej strani
(Slovenloch.)
2
za eno četrtino zneska širše, za katerega presega stran izmero 10 metrov.
V	nobenem primeru se ne smejo pri odprtem ali polodprtem stavbnem načinu zgraditi poslopja tako, da nastanejo pročelja z več nego 50 metri.
§• 4.
Varnost zoper temeljevo vlažnost.
Dno kleti kake delavske stanovalne hiše se mora napraviti 02 me'ra nad najvišjim stanjem podtalne vode, pritlična tla delavske stanovalne hiše brez kleti pa vsaj 1’6 metra nad tem stanjem podtalne vode.
Pritlična tla vsake delavske stanovalne hiše morajo biti vsaj 0 6 metra nad cestnim površjem. Nižje ležeči prostori se ne smejo rabiti za stanovalne prostore.
Zidovje temeljev in kleti je napraviti tako, da se zabrani dviganje podzemske vlažnosti.
V	prostorih brez kleti je suhoto tal v pritličju zavarovati z zdatno osamujočo plastjo, segajočo čez celo površino.
§. 5.
Podi.
Pode je narejati po navadi iz trdnospojenih desk, ksilolita in sličnih snovi; v južnih krajih so dopustni podi tudi iz terazza, cementnih plošč in sličnega gradiva.
§• 6.
Stene in stropi.
Stene in stropi vseh stanovalnih prostorov morajo biti ometani. Na mesto ometa pride lahko pri lesenih stavbah tudi nepropusten lesen opaž.
§• 7-
Notranja višina stanovalnih prostorov.
Notranja višina stanovalnih prostorov mora v pritličju tri ali več nadstropnih poslopij znašati vsaj 3 metre, sicer najmanj 2-7 metra.
Pri neravnih stropih je preračuniti to višino po zenačeni meri.
§• 8.
Okna.
Vsi stanovalni prostori morajo imeti okna, ki se dadč popolnoma odpirati in gredo neposredno na prosto.
Skupna površina oken stanovalnega prostora mora v obče znašati eno desetinko talne površine. Pri pritličnih poslopjih, ki so zgrajena po odprtem ali polodprtem stavbnem načinu, se lahko to razmerje znižuje do ene dvanajstinke.
Kjer se ne nameravajo osrednje kurilne naprave, morajo biti za vse stanovalne izbe in spalnice (čumnate) potrebne peči.
Zaklopnice pečnih cevi ali dimnikove zatvor-nice se ne smejo napravljati v nobenem primeru.
Cevi za dim stanovališča z dvema ali z več prostori se ne smejo skupaj speljati s cevmi za dim kakega drugega stanovališča, temveč se morajo iztekati samostojno nad streho.
§. 10.
Stranišča in greznice.
Delavske stanovalne hiše morajo imeti potrebno število stranišč z enim sedežem, ki imajo okna, da se dadô popolnoma odpreti, in jih je tako narediti, da je poskrbljeno za primerno zračenje in se vspešno zabranjuje, da plini iz stranišča ne morejo priti v hišne in stanovalne prostore.
Stranišče ne sme biti dostopno neposredno iz stanovalnih izb in spalnic (čumnat) ali iz kuhinje.
Kjer je kanalizacija za poplaknjevanja, je združiti poslopja z njo in stanišča opremiti tako, da se poplaknjujejo z vodo.
Kjer se morajo uporabljati greznice, se morajo njih dno in stene napraviti nepropustne; od zidovja poslopja- bodi greznica oddaljena najmanj pol metra; vmesni prostor je skrbno natlačiti z brno ali ilovico. Zgoraj je greznico zapreti s kame-nitimi pločami ali z obokom ; pri tem je narediti v stropu vstopno odprtino, ki se dâ kolikor moči nepredušno zapirati. Leseni pokrovi morajo biti prenosni in se smejo uporabljati samo tedaj, ako je greznica oddaljena vsaj 4 metre od oken stanovalnih prostorov.
Takozvane izginilne jame (zasedne jame), iz katerih se popijejo odvode v zemljo, niso dovoljene.
§- H-Smetišča.
Kjer se ne more skrbeti za redno odvažanje smeti in drugih trdih odpadkov, je napravili primerno oddaljene od poslopij nepropustno zidane in
odkrite jame ali shranke s pokrovi, ki se dado dobro zapirati.
§• 12.
Odvod padavinskih vod.
Za nagli odtok padavinskih vod iz okoliša po-poslopij je preskrbeti tako, da je primerno krajevnim razmeram.
§■ 13.
Oskrba z vodo.
Ob zgradbi delavskih stanovalnih hiš je tam, kjer se morejo stakniti z obstoječim vodom zdrave pitne vode, vpeljati vodo v poslopja, in sicer v vsa nadstropja tako, da je v pritličju za vsa stanovališča, odkazana na isti dohod, in v vsakem višjem nadstropju za stanovališča, spadajoča k enim stopnicam, vsaj ena iztočna pipa.
Ako ni takega vodovoda in se zdrava pitna voda ne more dobivati iz že obstoječih vodnjakov, je napraviti vodnjake za izdatno oskrbo delavskih stanovalnih hiš z dobro pitno vodo. Vodnjake je napraviti tako, da je zanesljivo izključeno onesnaženje vodnjaka s tem, da bi prišli vanj zdravju škodljivi, dotoki tako v globini kakor od zemeljske površine Temu primerno se vodnjaki ne smejo napravljati v bližini kanalov za nesnago, greznic, gnojišč ali drugih zbirališč odpadkov različne vrste.
Kjer se ne morejo uporabljati niti vodovodi, niti naprave vodnjakov, je izvršiti trdno narejene in namenu primerno sestavljene cisterne, s katerimi se zbira deževnica od strešnih ploskev poslopij in drugih snažnih tlakovanih lovilnih ploskev in se čisti s peščenim cedilnikom.
Kjer se dopušča imeti domače koristne živali, je postaviti strani od vodnjaka (cisterne) potrebna korita za napajanje živine in mora biti skrbljeno za neškodljivi odvod ostale vode teh korit.
Drugi naslov.
Posebna določila za rodbinske prebivalne hiše.
8- 14.
Maksimalno število stanovalcev.
V rodbinskem stanovališču se sme nastaniti samo toliko oseb, da pridejo v vsakem spalnem prostoru vsaj 4 kvadratni iAetri talne površine na vsako osebo; pri tem otroci pod enim letom ne pridejo v poštev. Ako je v spalnem prostatu kako
kuhinjsko ognjišče ali kuhalna peč, je od talne površine dotičnega prostora odbiti 4 kvadratne metre.
Dopustno število oseb je poočititi v vsakem stanovališču.
§• 15.
Sestavine s.tanovališč.
Vsako stanovališče naj tvori za se zaprto celoto in mora sestajati iz potrebnih stanovalnih prostorov ter imeti svojo kuhinjo ali vendar svojo ku-halno peč.
Stanovališča za rodbine z otroci v starosti več nego šestih let, naj obsegajo več stanovalnih prostorov, da se za otroke omogoči ločitev spalnih prostorov po spolu.
§• 16.
Naprava stanovališč.
Rodbinska stanovališča je v načrtu razporediti tako, da so posamezna stanovališča popolnoma ločena drugo od drugega.
Srednji in stranski hodniki, ki niso neposredno razsvitljeni in se ne dajo zračiti, se ne smejo napravljati.
Pri pritličnih poslopjih mora vsako stanovališče dobiti svoj izhod pod milo nebo ; izhod pa nikakor ne sme biti neposredno iz spalnice ali stanovalnice (čumnate).
§. 17.
Podstrešna stanovališča.
Samo v pritličnih ali enonadstropnih rodbinskih hišah se smejo napravljati stanovalni prostori na podstrešjih.
Taki stanovalni prostori morajo vsaj nad polovico talne površine imeti 2'7 metra notranje višine in na najnižjih mestih dobili vsaj še 1'6 metra notranje višine. Nadalje morajo biti ograjeni z zidanimi, na obeh straneh ometanimi stenami in s trdnimi pred ognjem varnimi stropi, ter imeti primerna okna (§. 8) in biti dostopni od stopnic po hodniku, ki je vsaj 1-1 metra širok, 2-7 metra visok in je zoper ogenj varno narejen.
§. 18.
Oddelki za osebe, ki so same.
Ako se v rodbinskih hišah uredé ločeni oddelki za osebe, ki so same (§. 5, odstavek 6 za-
kona), se za te oddelke slično uporabljajo določila tretjega naslova tega ukaza.
§• 19.
Hlevi.
Hleve za domače koristne živali je zgraditi v razdalji vsaj 4 metrov od stanovalnega poslopja in jih opremiti s podom, ki ne propušča vode. Za odtok gnojnice se mora poskrbeti tako, da se izogne vsaki onesnažbi okolice.
§. 20.
Dodatna določila za večje rodbinske hiše.
V poslopjih, stoječih v mestih ali sklenjenih krajih, ki so določena za vzprejem večjega števila rodbin, mora biti naprava stopnic docela varna pred ognjem. Vsako stanovališče mora imeti svoje stranišče ter ločen oddelek v kleti, v drvarnici ali na podstrešju.
Nadalje je v takih hišah, ako zanje ni osrednjih pralnih naprav, v zadostnem številu narediti pralne kuhinje. Pri tem se en pralni kotel ne sme določiti za več nego osem rodbin.
Tretji naslov.
Posebna določila za domove samcev.
§■ 21.
Stanovalni prostori in kuhinje.
Urediti stanovalne prostore na podstrešju ni dovoljeno.
Ako se naj stanovalcem nudi v hiši sami možnost prehranitve, morajo biti narejene za to pripravne kuhinje.
§. 22.
Hodniki.
Hodnike je napraviti tako, da dobe zadostno luč in da ustreza njihova širina prometu, ki ga je pričakovati.
§. 23.
Stopnice.
Poskrbeti ja za potrebno število stopnic.
Ako je dom samcev določen za nastanitev večjega števila oseb, mora biti naprava stopnic docela varna pred ognjem.
§• 24.
Snažilni prostori.
Za snaženja obleke in čevljev morajo biti pripravljeni posebni snažilni prostori.
§. 25.
Stranišča.
Za stanovalce mora biti pripravljeno zadostno število Stranišč — vsaj eno za 15 oseb.
II.	oddelek.
Predpisi o napravi, uredbi in obratu spalnih in stanovalnih hiš.
§. 26.
V	§. 1 postavljena načela veljajo slično za spalne in stanovalne hiše gledé drugega oddelka tega ukaza.
Določila §§. 2 do 13, §.21, prvega odstavka, §. 23, prvega odstavka in §§. 22 in 25 se uporabljajo tudi na spalne in stanovalne hiše.
§• 27.
Spalne dvorane.
V	spalnih in stanovalnih hišah se prenočujejo osebe, ki so same, v skupnih spalnih dvoranah, ki imajo potrebno število primernih posameznih ležišč.
Izmera teh dvoran mora biti tako premerjena, da pridejo na vsako osebo, ki jo je prenočiti, vsaj 4 kvadratni metri talne površine.
Tla, stropi in stene dvoran morajo biti taki, da se morejo lahko snažiti in razkužiti.
Hišni redi naj obsegajo določila o odkazovanju in rabi ležišč.
§. 28.
Ločitev spolov.
Za vsak spol je napraviti posebne spalne dvorane v oddelkih, ki so popolnoma ločeni drug od drugega.
§. 29.
Umivalni prostori.
Poskrbeti je za potrebno število in velikost umivalnih prostorov ter za njih primerno uredbo.
§• 30.
Snažilni prostori in kopeli.
Za snaženje oblek in čevljev mora biti pripravljeno zadostno število snažilnih prostorov; tudi je poskrbeti za uredbe, da se pokončajo mrčesi iz oblek.
V vsaki spalni in stanovalni hiši bodi primerno število pršnih kopel.
0 rabi kopelnih in razkužilnih naredb naj obsegajo hišni redi primerna določila.
§. 31.
Stopnice.
Naprava stopnic mora biti docela varna pred ognjem.
§. 32.
Prehranitev.
V spalnih prostorih se ne sme kuhati.
Ako naj dobé stanovalci kake spalne in stanoval ne hiše v njej tudi svojo hrano, morajo biti pripravljene kuhinje in ločene jedilnice.
o dolžnosti najemnika naznaniti izpremembe osebnega stana hišnemu upravniku;
o postranskih pristojbinah, ki jih mora eventualno plačevati najemnik (§. 12, I, odstavek 2, zakona);
o roku za odpoved, oziraje se na spodnjo mejo, veljajočo za rodbinska stanovališča po §. 12, I, odstavku 4 zakona;
o prevzetju, vzdrževanju in oddaji najemnih predmetov ;
o snagi v hiši;
o rabi vodovodov in vodnjakov, oziroma cistern ;
o rabi kopeli, pralnih kuhinj, snažilnih prostorov, razkužilnih in drugih naprav ;
o opuščanju dejanj, ki so nevarna zaradi ognja ; o rabi podstrešnih prostorov in prostorov v kleteh;
v spalnih in stanovalnih hišah o rabi stanoval-nih prostorov in pohištva ;
o imetju domačih koristnih živali; o vzdrževanju primernega miru v hiši; o zapiranju vrat;
o nadzorni pravici hišnega upravitelja (hišnega očeta) ;
o nasledkih, ako se kdo ne ravna po hišnem
redu.
§• 33.
Vzdrževanje snažnosti in reda.
TV. oddelek.
Posestnik kake spalne in stanovalne hiše mora skrbeti za vzdrževanje reda in snažnosti v hiši.
V ta namen mora posestnik postaviti v vsaki spalni in stanovalni hiši nadzorni organ (hišnega očeta), čigar naloga je izvrševati hišni red.
Hišni oče mora dobiti stanovališče neposredno ob hišnem vhodu.
III.	oddelek.
Hišni redi.
§. 34.
Hišni redi smejo obsegati samo taka določila, ki so utemeljena v vsebini najemnega razmerja kakor takega in ki so potrebna z ozirom na varnost, negovanje zdravja in nravnost ta za vzdrževanje reda in miru v hiši.
Semkaj spadajo zlasti določila:
o največjem številu oseb, ki je dopustno za vsako posamezno stanovališče;
Postopek.
§. 35.
Prošnje za podelitev ugodnosti.
Prošnje za priznavo v §. 1 zakona omenjenih ugodnosti je vlagati pri davčnem oblastvu prve stopnje (davčnem upravništvu, okrajnem glavarstvu), v čigar uradnem področju je dotična zgradba, v 45 dneh, po dovršeni gradnji poslopja, oziroma pri prizidkih k poslopjem, že uživajočim ugodnost, po dogradbi prizidka in sicer ločeno za vsako zase dovršeno zgradbo, za katero se zahteva ugodnost.
V prošnjah je za oznamenilo poslopja, za katero se zahtevajo ugodnosti, navesti zemljiškoknjižni vložek, in ako obsega ta vložek več zemljiškoknjižnih teles, tudi številko dotičnega zemljiškoknjižnega telesa.
Prošnjam je priložiti:
a)	Izpričevalo tistega organa, ki je po obstoječih predpisih pristojen podeliti stavbno dovolilo, o času dogradbe stavbnega predmeta, za katerega se zahtevajo ugodnosti;
b)	stavbno dovolilo;
c)	dovolilo prebivanja ali rabe ;
d)	en izvod po stavbnem oblastvu odobrenega stavbnega načrta in popis cele naprave, kolikor je potreben za presojo, da so izpolnjeni v zakonu in v tem ukazu obseženi zaukazi ;
e)	preračun letnega donosa skupne najemnine, priloživši dokaze o stroških pridobitve zemljišča in gradnje ;
f)	načrte najemninske tarife in hišnega reda;
g)	v primerih §. 1, odstavka 2 zakona odobreni načrt pogodbe v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Zgraditelju stanovalnega poslopja je dano na voljo, že predno se začne grajenje, predloživši pod b) in d) oznamenjene dokaze potom političnega okrajnega oblastva zaprositi izrek političnega deželnega oblastva o tem, ali in s katerimi uveti in pogoji bi v prilogah izkazana naprava, če se po načrtu izvrši, ustrezala v stavbnotehniškem, zdravstvenem in nravstveno-policijskem oziru predpisom zakona in I., oziroma II. oddelka tega ukaza.
§. 36.
Dopolnitev prilog in ogled na licu mesta.
Ako se iz prilog, oznamenjenih v §. 35, ne more spoznati s popolno gotovostjo, da naprava in uredba zadošča predpisom zakona in I., oziroma II. oddelka tega ukaza, mora prosilec na oblastveni poziv podati primerna pojasnila, eventualno prinesti potrebna dopolnila prilog. Ako bi bilo treba, je ukreniti ogled na licu mesta, ki ga opravi politično oblastvo prve stopnje.
Zemljiškoknjižni izpisek, potreben za obravnavanje o prošnjah, naj se priznajo v §. 1 zakona omenjene ugodnosti, je dobiti uradoma od davčnega oblastva I. stopnje.
§• 37.
Podstava za zemljiškoknjižno ugotovitev odmembe poslopja za namene delavskih stanovališč.
Oblastveni odlok, s katerim se priznavajo v §. 1 zakona omenjene ugodnosti, moia biti pripravna podstava za zemljiškoknjižni vpis v § 14 zakona ustanovljenega stvarnega bremena.
Zato mora odlok za oznamenilo dotičnega poslopja navesti zemljiškoknjižni vložek, in ako obsega ta vložek več zemljiškoknjižnih teles, tudi številko dotičnega zemljiškoknjižnega telesa ter vzprejeti določilo, da je s priznavo ugodnosti združena odmemba
poslopja za namene delavskih stanovališč v zmislu §. 14 zakona za dobo 50 let in to do določenega končnega roka, ki se ustanovi po koledarju; to od-membo je na korist države vknjižiti kakor stvarno breme. Hkratu je izjaviti, kateri vrstni red se zahteva za stvarno breme z ozirom na zemljiškoknjižni stalež bremen poslopja (na primer v vrstnem redu neposredno po služnosti dobave vode, vpisani pod tekočo številko x) in je oznameniti dotične hipotečne terjatve, ako se zdi oblastvu potrebno zemljiškoknjižno vpisati izjave gledé določenih hipotečnih terjatev, da stojé za njimi.
V tem primeru je pozvati stranko, kadar se ji vroči odlok, naj predloži te izjave v roku, ki se ji določi, v izvirniku in v kolka prostem prepisu.
§• 38.
Zaprosilo zemljiškoknjižnega vpisa odmembe.
Ko je nastopila pravna moč odločbe, naj na provzročitev deželnega finančnega oblastva finančna prokuratura, priloživši s pristavkom pravne moči opremljen izdatek te odločbe, vloži po predpisih zemljiškoknjižnega zakona sestavljeno in urejeno prošnjo na zemljiškoknjižnem sodišču v namen zemljiškoknjižnega uradnega dejanja gledé stvarnega bremena.
Ako se priznava ugodnosti spoji s pogojem, da se izjave o zapostavljanju zemljiškoknjižno vpišejo na korist stvarnega bremena, je dotično zemljiškoknjižno zaprosilo združiti s prej omenjeno prošnjo za vknjižbo stvarnega bremena (§. 86 občnega zemljiškoknjižnega zakona).
S prošnjo za vknjižbo stvarnega bremena je hkratu prositi za dopolnitev zemljiškoknjižnega izpiska, ki se priloži, po izvršenem zemljiškoknjižnem uradnem dejanju.
§• 39.
Kupne pogodbe o rodbinskih hišah v zmislu §. 1, odstavka 2 zakona.
Gledé rodbinskih hiš, ki se naj po določilih §. 1. odstavka 2 zakona prodajo delavcem, se mora po §. 12, II C, odstavek 1 zakona ob knjižnem vpisu lastninske pravice za kupca vedno tudi vknjižiti pridržana predkupna pravica prodajnika.
V kupni pogodbi se mora torej dovolilo za vknjižbo lastninske pravice za kupca izrečno spojiti
s pogojem istočasne vknjižbe pridržane predkupne pravice za prodajnika.
Ako ni take izjave v načrtu kupne pogodbe, mu je odreči odobrilo.
Ob vpisu lastninske pravice za kupca mora sodišče hkratu ukreniti tudi izbris morda poprej vpisane, sedaj pa razveljavljene prepovedi otujitve in obremenitve, tudi ako bi se ne bilo zaprosilo za ta izbris.
Izdatek kupne pogodbe se mora natančno ujemati z odobrenim pogodbenim načrtom. Izvirno pogodbo je torej, priloživši odobreni načrt, predložiti političnemu okrajnemu oblastvu, ki naj izvirni pogodbi pripiše odobrilni pristavek, ko je poistinilo soglasje.
§• 40.
Dovolilo za stavbne premembe.
Podeliti v §. 14, odstavku 2 zakona omenjeno dovolilo, da se opravijo take stavbne prenaredbe poslopij, ki zadevajo pogoje za dosego ugodnosti, gre političnemu deželnemu oblastvu v porazumu z deželnim finančnim oblastvom, v primeru rekurza, in pa če se med imenovanima deželnima oblastvoma ne doseže sporazumljenje, ministrstvu za notranje stvari v porazumu s finančnim ministrstvom.
§• 41.
Izbris vknjižene odmembe.
V odločbe, da nehajo ugodnosti in odmemba poslopja po §. 7, odstavka 2 in 3, in pa da se razveljavi odmemba po §. 14, končnem odstavku zakona, je vzprejeti izrečno dovolilo za zemljiškoknjižni vpis izbrisa odmembe, oziroma za zemljiškoknjižno zaznambo izpremenjenega končnega roka njene dobe.
Za primer pa, da se razveljava odmembe naredi odvisna od popolnega ali delovitega povračila ovedene vrednosti uživane davčne in pristojbinske ugodnosti, je dodeliti dovolilo za zemljiškoknjižni vpis izbrisa odmembe, oziroma za zemljiškoknjižno zaznambo izpremenjenega končnega roka njene dobe še le potem, ko se je vplačalo povračilo.
Zadevne zemljiškoknjižne prošnje naj po pravnomočnosti odločbe vloži finančno deželno oblastvo.
§. 42.
Postopanje gledé prošenj z ozirom na prist oj b i n ski namestek.
Ako zadeva prošnja za priznavo v §. 1 zakona omenjenih ugodnosti tudi ugodnosti z ozirom na pristojbinski namestek (§. 1, odstavek 3 zakona) naj finančno deželno oblastvo, ako se prizna ugodnost, obvesti tudi pristojno vodilno finančno oblastvo prve stopnje, da se zniža predpisani pristojbinski namestek, ako presega 1 •/» odstotka z doklado vred.
Znižati ga je za dobo v §. 14 zakona omenjene odmembe, ' torej za čas počenši od dneva priznane ugodnosti, ki je posledica odmembe.
Ako dobi dotično poslopje še le pozneje dolžnost namestka, je v napovedi, ki jo je podati za odmero namestka, poočititi pripoznano ugodnost.
Vsako nehanje ali vsako razveljavo odmembe namestku zavezanega poslopja (§. 7, končni odstavek in §. 14, končni odstavek, zakona) naj finančno deželno oblastvo naznani tudi vodilnemu finančnemu oblastvu prve stopnje.
Politična in davčna oblastva so dolžna na znanje jim dohajajoče primere nezakonite rabe ugodnost uživajočih poslopij (§. 1 5 zakona), ki so v posesti jurističnih oseb, naznaniti vodilnemu finančnemu oblastvu prve stopnje. Ako pokaže preiskava v končnem odstavku §.15 zakona omenjeni težki dohodarstveni prestopek, je neodvisno od kazni dodatno poterjati tudi prikrajšano pristojbino (§. 76 pristojbinskega zakona).
V. oddelek.
Kolkovna in pristojbinska prostost.
§. 43.
Po občnih pristojbinskih predpisih so kolka proste :
Prošnje za priznavo v §. 1 omenjenih ugodnosti, nadalje za vzdrževanje ugodnosti v primerih predzadnjega odstavka §. 7 zakona, ter priloge teh prošenj, ako se te priloge ne rabijo za noben drug namen [tarifna številka 44 q) zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) in 102 d) pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50)]; prošnje za odobrilo v §. 12, I. in II., zakona oznamenjenih hišnih redov in
kupnih pogodeb [tarifna številka 44 g) pristojbin-skega zakona]; izjave hipotečnih upnikov o zapo-stavljenju v zmislu g- 14, odstavka 3, zakona [tarifna številka 102 b) pristojbinskega zakona].
V §. 12, JI, zakona omenjeni postranski dogovori k tam oznamenjenim kupnim pogodbam niso predmet posebne pristojbine v zmislu §. 39 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50), ako so obseženi v pravni listini o glavnem opravilu. To velja zlasti tudi o posvedočbi v §. 12, II, A, št. 3 zakona omenjenega najemnega razmerja, vzprejeti v listino kupne pogodbe.
§. 44.
Razen tega se lahko kolka in pristojbine prosto vlagajo, oziroma izdajajo (§. 1, odstavek 4 in §. 13
zakona) tudi vse druge vloge in listine, ki se izdajajo o priliki zgradbe poslopij za delavska stanova-lišča, od časa priznave v §. 1 omenjenih ugodnosti. Da ne bo zadržkov, je na njih poočititi odločbo, ki priznava ugodnost.
Ako so bile že poprej take vloge in listine o priliki zgradbe dotičnih poslopij, se lahko zato plačane kolkovnine zahtevajo nazaj, zmislu primerno uporabljaje §.77 zakona z dne 9. februarja 1850.1. (drž. zak. št. 50). Vendar se ne morejo zahtevati nazaj, ako so se vloge in listine izročile, oziroma izdale, predno so stopile ugodnosti zakona v dotični deželi v moč (§. 23 zakona).
Koerber s. r.	Wittek s. r.
Böhm s. r.	Call s. r.
Giovanelli s. r.