GLASILO PODJETJA ELKROJ Konfekcija, p.o., MOZIRJE LETNIK XVI Številka 2 MAREC 1992 - DAN ŽENA - OSMI MAREC Prvikrat soosmi marec ženske praznovale leta 1911 na Danskem, v Avstriji, Nemčiji in Švici. Praznik z dolgoletno tradicijo in mnogimi preizkušnjami v boju za pridobitev pravic žena je doprinesel k moralni vrednoti ženske na vseh segmentih življenja. Da je ta vrednota dostikrat le napisana, dokazuje tudi lansko leto, ko so morale slovenske ženske ob sprejetju ustave na ulico, da so branile svoje pridobljene pravice. Enotnost žensk je znana, predvsem kadar se čutijo ogrožene in zato spomin na 8. marec ni odveč. Padec življenjskega standarda se pozna v vsaki družini in od "ženske elastičnosti" je odvisen marsikateri proračun. Držati družinski red, pravilno obrniti vsak tolar družinskega proračuna, s toplo roko voditi male nadobudneže, zopet optimistično stati ob strani življenjskemu sopotniku, istočasno pa dosegati dobre rezultate na delovnem mestu, je umetnost, ki jo zmorejo le ženske. Stati pokončno ob vseh tegobah življenja, iskati njegovo radostnejšo plat in jo razreševati na tak način, je prvenstvena vloga žena v današnjem času. Tudi v našem podjetju se gleda na pozitivno vizijo reševanja problemov, saj je zaposlenih 92 % žena. Vsestranska družbena kriza premetava tudi El kroj in le trdo delo z veliko mero strokovnosti na vsakem delovnem mestu, ga bo obdržalo. Kar 83 % hlač naredimo za tujino, ki nenehno zahteva za dobro plačilo tudi dobro kvaliteto in spoštovanje rokov, kar ni vedno enostavno doseči. Dejstvo; da so otroci sami doma, družinski nered pa malo večji, ker mora mati dodatno delati, odtehta drugo dejstvo v našem podjetju - dobro počutje kupca, ki nosi naše hlače in jih zaradi tega zadovoljstva ponovno kupi. Zato naj tudi v bodoče velja domena nas vseh žensk v El kroju: reševati probleme s pozitivizmom in optimizmom, z vestnostjo dobre delavke in s ciljem za naš boljši in sigumejši jutri. Vsem ženskam za 8. marec najlepše želje! Marija Vrtačnik Kako smo gospodarili v letu 1991 Leto 1991 lahko opravičeno okarakteriziramo kot leto velikih preizkušenj, ki so v političnem in gospodarskem smislu pustile neizbrisen pečat na gospodarjenju podjetij. Žal so te velike politične spremembe predvsem negativno učinkovale na že tako slab gospodarski položaj podjetij. Tudi firma Elkroj v tem pogledu ni bila nobena izjema, ampak je še bolj občutila te šokantne spremembe zaradi velike ranljivosti po poplavi iz leta 1990. Začeli smo s sanacijo podjetja v kadrovskem in materialnem pogledu, nadaljevali z neopravičenimi zahtevami šoštanjskega kolektiva po izločitvi iz matičnega podjetja, sledite so velike težave v pos- lovanju doma in s tujino zaradi vojne. Z osamosvojitvijo Slovenije je bilo preprečeno nadaljnje normalno poslovanje z drugimi republikami bivše Jugoslavije. Kljub vsem tem na kratko omenjenim nepredvidenim bistvenim spremembam pa ocenjujemo, to kažejo tudi nekateri podatki, da smo z velikim angažiranjem vseh zaposlenih v podjetju, predvsem pa njegovega vodstva, sorazmerno uspešno premagovali težave in zaključilo poslovno leto pozitivno. Še več. Ustanovili smo delniško družbo, ki je v preteklem letu zaključila z dobičkom, v tem letu pa bo pričela z vso aktivnostjo, v kateri bodo lastniki kapitala še bolj zavzeto spremljali poslovne uspehe in neuspehe. Ustvarili smo za več kot 575 milijonov prihodkov, od teh je slabih 35 % doseženih na zahtevnem konvertibilnem trgu. S prodajo izdelkov in storitev se je podjetje predstavilo kot intenziven izvoznik storitev tako, da so bili prihodki od izvoza prvič precej večji kot pa prihodki, doseženi s prodajo gotovih izdelkov na tržiščih bivše Jugoslavije. Res je, da je bilo preteklo leto zaradi specifičnih razmer nenaklonjeno prodaji na trgih nekdanje Jugoslavije, pa vendar predstavlja izvozna usmeritev in rezultati le-te temeljno in dolgoročno razvojno strategijo firme. Odhodki so doseženi v predvidepih okvirih tako, da je tudi firma Elkroj Konfekcija p.o. zaključila poslovno leto pozitivno. V preteklem letu smo uspeli zadržati nivo zadolženosti podjetja (na tem je Elkroj bolehal že nekaj let) na enakem nivoju kot je bila na začetku leta. S tem smo izboljšali splošno in tekočo likvidnost ter solventnost podjetja in povečali finančno samostojnost. Tudi ekonomičnost poslovanja se je izboljšala. Vse to pa je omogočilo, da smo plače dvigovali v skladu s kolektivno pogodbo in se zelo približali republiškemu povprečju. Franc Finkšt ™ — cssesssK - -— Plan pomembnejših poslovnih aktivnosti podjetja Elkroj Mozirje d.d. v letu 1992 Elkroj Mozirje vstopa v poslovno leto 1992 kot delniška družba, v leio v katerem bo še večja gospdarska kriza. Strategija razvoja podjetja bo temeljila na ustvarjanju ugodne poslovne in delovne klime, ki bi naj bila osnova za ustvarjalno sodelovanje vseh zaposlenih v podjetju. Zato bodo v letu 1992 v osp'redju naslednji poslovni cilji: - plasman nove blagovne znamke za moške klasične hlače, - ustanovitev nove blagovne znamke za moške klasične hlače, - lastna organizacija špediterskih storitev, - računalniško podprto krojenje (ASSVST in CUT-TER), - računalniško podprt proizvodno - tehnični informacijski sistem. Predpostavke, na katerih temeji poslovni načrt podjetja ELKROJ, so: - 40-urni delovni tednik, - sodelovanje z najmanj osmimi tujimi partnerji Načrtovano razmerje prodaje izdelkov za domači in tuji trg je 75 % za tuji in 25 % za domači (slovenski in ostali jugoslovanski) trg, ali 1:3 v korist tujega trga. Na domačem trgu bomo največ izdelkov plasirali na slovenski trg (83 %), na hrvaški trg1 (15 %) in v BIH (2 %). Predvidevamo, da bomo dosegli za klasične izdelke neto prodajno ceno okoli 50 DEM in za izdelke za prosti čas okoli 25 DEM v tolarski protivrednosti. - osebni dohodki se oblikujejo v skladu s sedaj veljavnim zakonom in podjetniško kolektivno pogodbo o izplačevanju osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, nato pa v skladu s panožno kolektivno pogodbo. S plasmanom nove blagovne znamke za moške klasične hlače nameravamo poudariti vrhunsko raven kvalitete izdelka. Pripravili bomo tudi spote za novo kolekcijo JESEN - ZIMA 1992/1993. Ustanovitev lastne firme oziroma predstavništva v Nemčiji bo imelo za cilj: - kakovostnejše obdelovanje nemškega prodajnega tržišča, - pocenitev uvoza osnovnih sredstev po principu joint venture (brez plačila carinskih dajatev).To velja za osnovna sredstva, ki jih že imajo v planu za leto 1992 in za naprej, - poslovanje na principu konto korentnega računa pri "lohn" poslih, - nabava rezervnih delov, osnovne in pomožne surovine po potrebi, - vodenje tuje firme direktno iz Elkroja, ne s stalnim našim uslužbencem v Nemčiji, vendar občasno -po potrebi. Lastna organizacija špediterskih storitev tako za področje tujine kot za področje ostalih republik, bo pomenila znatno pocenitev poslovanja; in sicer ocenjujemo okoli T00 - 130.000 DEM letnega prihranka. Računalniško podprto krojenje bo imelo za posledico ukinitev ročnega razmnoževanja krojev in ročno izdelavo krojnih slik. S firmo ASSVST smo dogovorjeni, da nam omogoči trimesečno testiranje programa AS-SVCOST, ki je namenjen za optimiranje delovnih nalogov. Za optimalno izkoriščenost procesnega računalnika ASSVST predvidevamo nakup avtomata za krojenje. Investicija bo obsegala: vakumsko mizo, polagalni stroj z avtomatskim menjavanjem bal in cutter za avtomatsko krojenje. V pripravi dela uvajamo računalniško vodeno pripravo delovnih nalogov. To je-glede na povečano proizvodnjo nujno. Na ta način bomo imeli ažurnejši pregled nad zalogami materialov v skladišču surovin. Tudi v tehnološki pripravi so predvidene precejšnje spremembe. Z računalnikom bo podprta tehnološka dokumentacija (spisek operacij za posamezne modele in tehnološke liste) ter izračun časovnih normativov. V šivalnici planiramo nabavo nekaj avtomatov in specialnih strojev. Konec aprila bomo opravili predstavitev druge in tretje linije v šivalnici in montažo odlagalnega transporta. V mesecu maju 1992 bo pričela s proizvodnjo moških hlač za domači trg nova proizvodna skupina, ki bo pričela s priučevanjem v januarju 1992. Za likalnico nabavljamo nov stroj za likanje robov in nove finiširne mize. Na osnovi vseh teh aktivnosti in začrtani proizvodno - prodajni politiki pričakujemo po zaključnem računu 1992 dobiček v višini 28,5 milijonov tolarjev. Blaienka Tkalčič ZUNANJETRGOVINSKA DEJAVNOST V LETU 1991 Izvoz 1991 glede na plan Količinsko smo izdelali v 1991. letu 727.460 hlač in dosegli 11.928.000 DEM deviznega priliva in s tem presegli plan realizacije za 9 %. 4 % presežka nad planom pomeni doseganje višjih cen naših storitev, za ostalo povečanje pa je vzrok drugačna struktura proizvodnje med domačim in tujim trgom. Cene so se v povprečju povečale za cca 8%. Izvoz 1991 glede na 1990 Primerjava dejanskega količinskega izvoza v letih 1990 in 1991 kaže, da smo lansko leto izvozili 138.716 hlač manj kot leto poprej. Vzrok za to je prekinitev sodelovanja z Odžakom in Alibunarjem, ki sta v letu 1990 imela 29 % delež v našem izvozu, v letu 1991 pa le še 5 %. Trenutno ti dve podjetji v našem izvozu nista udeleženi. Struktura kupcev Pri izbiri tujih partnerjev, ki želijo delati z nami, stremimo za tem, da jih izberemo optimalno tako s tehnološkega kot cenovnega vidika. Pomembno pa je tudi to, da se ne vežemo preveč na enega samega partnerja, ker v tem primeru ne zapademo v odvisnost in ostanemo enakopraven partner pri pogajanjih. Zato smo v letu 1991 povečali število tujih kupcev. V tem času uspešno potekajo razgovori za sezono jesen - zima 92-93. V mesecu novembru smo dobili v Elkroj težko pričakovani procesni računalnik. Razgovori s firmo ASSYST so potekali že od leta 1986 dalje, vendar do realizacije nakupa ni in ni prišlo. Za to so bile verjetno krive finančne težave Elkroja v zadnjih letih, nenazadnje pa tudi premajhna zainteresiranost odgovornih vodilnih delavcev. Povedati je treba tudi, da je ASSVST vodilna firma na tem področju, in sicer ne po obsegu, ampak po možnostih, ki jih s svojo opremo ponuja. Manj sreče smo imeli pri izbiri kadrov za ta sistem, saj nam je takoj na začetku na lastno željo qdšla delavka, ki je bila določena za vodjo projekta. Po neuspešnem iskanju novega vodje smo zaposlili našo štipendistko, ki je bila v porodniški, vendar nam je tudi ta odšla ponovno v porodniško še pred-no je bil sistem postavljen io bili smo ponovno na začetku. Ker se je v mesecu decembru začelo priu-čevanje, ki ga organizira firma ASSVST, nam je priskočila na pomoč služba AOP in nam “posodila" Zdravka Zaleznika, ki se je v to delo zelo uspešno vključil in delo poteka po načrtih. 24. februarja se je začel drugi del priučevanja, ki bo trajal pet dni. Računamo, da bo za celotno uvajanje sistema potrebnih najmanj 6 mesecev, to pomeni, da bo delo steklo v poletnih mesecih. Vmes se bomo seveda srečevali tudi s problemi v šablonami, saj je ta del priprave močno okrnjen. Trenutno imamo samo dve delavki, še pred letom dni pa jih je bilo devet. Dodatno zaposlovanje seveda ne bi imelo smisla, saj gre samo za nekaj mesecev, zato bo potrebna pomoč in pripravljenost na sodelovanja tehnologov in skupinovodij - predvsem v krojilnici. Na računalniku bomo v začetku razmnoževali kroje in izdelovali krojne slike, izdelava osnovnega kroja pa bo zaenkrat potekala še ročno, kasneje pa bo tudi to računalniško. Še posebej so velike možnosti pri izdelovanju krojnih slik1, saj lahko samo s pritiskom na tipko podaljšamo ali razširimo kroje za določen procent krčenja, ki ga posamezna tkanina ima. Če smo hoteli doslej to upoštevati, je bilo potrebno izdelati nove kroje, kar je zahtevalo veliko dela, zato se to, razen v ekstremnih primerih tudi ni upoštevalo. Seveda ima firma ASSVST velike možnosti glede nadaljnjega razvoja in tudi mi računamo, da bomo naš sistem dopolnili še z AS-SVGRAFOM, ki omogoča kreatorju izdelavo skice z računalnikom. Naslednja stvar pa je ASSVCOST, ki služi za optimiranje DN v krojilnici. Nadaljevanje tega procesa pa je nabava CUTER-JA - avtomatskega noža za krojilnico z vso potrebno opremo, ki sodi zraven in vse skupaj zahteva okrogel milijon mark. Planiramo, da bi to realizirali do konca leta. če bodo finančna sredstva zagotovljena. S tem bi bilo delo v krojilnici lažje in predvsem varnejše. Po vsem izogniti pa se ročnemu krojenju ne bomo mogli, saj se vedno pojavljajo tkanine, pri katerih še tako dober polagalni stroj ne pomaga in so potrebne človeške roke. Eden takšnih problemov je tudi karo, ki je ponovno na pohodu. Marija Franko . Uvoz V letu 1991 smo začeli poslovati po kooperacijski pogodbi, kar pomeni, da del deviznega priliva ostaja na računu v ZRN. To nam omogoča enaostavnejši uvoz tkanin in pomožnih materialov za proizvodnjo za domači trg in pa uvoz strojev in rezervnih delov za tekoče vzdrževanje. Uvoz po kooperacijski pogodbi je v letu 1991 znašal 1.170.879.00 DEM kar smo namenili v večjem delu za uvoz tkanin. V mesecu marcu in aprilu bo realiziran uvoz strojev v vrednosti cca 530.000 DEM po leasing pogodbi s firmo Unimercat Munchen. Boštjan Erjavec Fluktuacija delavcev v letu 1991 Če primerjamo leto 1991 s preteklimi leti seje v tem letu fluktuacija bistveno povečala, saj je znašala kar 10,4 %. Več let zaporedoma je znašala okrog 5 %, kar je tudi v mejah normale. Vzrok za tako visok odstotek fluktuacije moramo iskati v posebnostih leta, ki je za nami. Leto 1991 je bilo za naše podjetje leto težkih preizkušenj, leto sanacije, leto, v katerem smo ♦ se prvič srečevali z opredeljevanjem tehnoloških presežkov in zmanjševanjem režijskih delavcev v vseh sektorjih na najnižjo možno faven. Zato je bilo toliko odhodov delavcev iz podjetja. Na drugi strani pa je sklenilo delovno razmerje v podjetju kar 107 delavcev, vendar v veliki večinj le za delo v proizvodnji. Od vseh 107 sprejetih delavcev je bilo le 6 delavcev sprejetih na režijska delovna mesta, in sicer: - direktor 1 - pomočnik direktorja 1 - trgovski zastopnik 2 - pripravnik 2 Pripravnika sta bila sprejeta v delovno razmeije za določen čas in nam pripravništvo delno refun-dira Zavod za zaposlovanje Velenje. Ker je število odhodov delavcev v letu 1991 res veliko, sem želela prikazati vzroke odhodov delavcev iz podjetja, kar kaže spodnja tabela: TABELA I: Vzroki odhodov delavcev iz podjetja: Vzrok odhoda f % - upokojitev 32 30,8 - zaposl. v drugem podjetju 22 21,2 ' - tehnološki višek 19 18,3 - preselitev 14 13,5 - disciplinsko prenehanje 3 2,9 - smrt delavca 2 1,9 ' - ostala doma 8 7,7 - nadaljevanje šolanja 1 0,9 - delo za določen čes 1 0,9 . - negativna ocena poskus, dela .2 1,9 SKUPAJ 104 100,0 Iz gornje tabele lahko ugotovimo, da je vzrok tako visoke fluktuacije posledica sanacije podjetja in pričakovanje spremembe pokojninske zakonodaje. Največ delavcev (31 %) je prenehalo delati zaradi upokojitve. Upokojitev pa je delavcem v veliki meri omogočilo podjetje, saj je kar 16 delavcem dokupilo zavarovalno dobo in jim tako omogočilo upokojitev. Da so delavci našli zaposlitev pri drugem podjetju, je bil glavni vzrok za iskanje zaposlitve drugje zamenjava vodstva v,podjetju. Le nekaj je bilo takih, ki so prenehali z delom pri našem podjetju res zato, ker so našli ustreznejše delo pri drugem podjetju. Precej delavk (21 %) seje tudi preselilo v domači kraj (druge republike). Z odhodi delavcev v letu 1991 so povezana zelo velika finančna sredstva za dokup zavarovalne dobe. Dvajsetim delavcem je bila izplačana odpravnina, ker so bili opredeljeni kot trajni presežek in so bili do le-te upravičeni. Višina odpravnine je bila različna glede na delovno dobo, ki jo je posamezni delavec dosegel v podjetju. V letu 1991 je torej fluktuacija res presegla meje normale, vendar če ne bi bilo toliko delavcev, ki so se upokojili in bili ugotovljeni kot trajni presežek, bi bila le-ta za več kot 50 % nižja in tako povsem v mejah normale. Zora Štrucl RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1992/93 Za šolsko leto 1992/93 naše podjetje razpisuje naslednje štipendije: poklic stopnja zahtevnosti število štipendij PE MOZIRJE konfekcionar IV. 15 PE ŠOŠTANJ konfekcionar IV. 5 Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave za štipendije na predpisanem obrazcu SPN-1 najkasneje do 30.6.1992 na naslov: Kadrovska služba - Elkroj Mozirje. K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS - 8.40 - SPN-1 (vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) morate priložiti: - fotokopijo zadnjega spričevala. Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh učenca in socialno ekonomski položaj družine. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 15.7.1992. IZRAČUNAJMO Sl DOHODNINO! Vse bližji- je čas, 'ko bomo morali oddati napovedi za odmero dohodnine za leto 1991. Zanima nas tudi, koliko dohodnine bomo še plačali ali pa smo morda plačali že preveč. Primer za izračun dohodnine za nekoga, ki bo prijavil 1 otroka in ima 10 odstotno olajšavo po 7. členu: Letna bruto plača Plačani socialni prispevki Bruto osnova za doh. 180.353.00 SLT , - 40.722,00 SLT 139.631.00 SLT Olajšava (10 %) En vzdrževani druž. član Osnova za dohodnino Med letom plačana dohodn. Dohodnina po odmeri Razlika v dobro občana - 13.963,10 SLT - 16.150,10 SLT 109.517,80 SLT 24.163,00 SLT 20.808,40 SLT 3.354,60 SLT Olajšava za vzdrževanega družinskega člana: Za prvega otroka znaša olajšava 8 % letne povprečne plače v gospodarstvu R Slovenije, in sicer 16.150,10 SLT, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 2 % letne povprečne plače tako, da npr. za drugega otroka znaša 10 %, tretjega 12 % itd. Povprečni bruto OD v gospodarstvu za obdobje 1-12/91 pa znaša 201.876,00 SLT. Za 10% olajšavo po 7. členu lahko v obrazec za dohodnino vpišemo tudi delnice. Odmera dohodnine za leto 1991 znaša: Če znaša letna osnova SLT Znaša davek SLT od do SLT SLT 109.986 219.972 439.944 879.888 109.986 219.972 439.944 879.888 20.897+ 51.693 + 128.684 + 304.661 + 19% 28% nad 109.986 35% nad 219.972 40% nad 439.944 45% nad 879.888 Obrazce za dohodnino lahko dvignete od 4.3.1992 dalje pri Niku Mlakarju. Izpolnjene obrazce pa vrnite na obračun osebnih dohodkov Jani Dešman do 27.3.1992. Jana Dešman PREGLED BOLNIŠKEGA STALEŽA V LETU 1991 Mesec PE MOZIRJE PE ŠOŠTANJ SKUPNE SLUŽBE januar 6,1 5,5 3,3 februar 7,9 6,7 5,7 marec 6,6 12,2 4,8 april 6,9 8,5 1,6 maj 5,7 5,6 1,8 junij 8,0 6,0 1,0 julij 7,6 6,7 1,7 avgust 5,2 5,5 1,9 september . 6,0 7,1 2,2 oktober 7,0 6,9 3,6 november 8.6 8,9 4.4 december 5,9 8,8 3,4 povprečje 6,8 7,4 3,0 Zaradi sanacijskih ukrepov in realizacije planiranih ciljev za leto 1992 je delavski svet na seji dne 16.1.1992 sklenil, da se obračuna stimulacija v primeru bolezni in nege družin- skih članov takole: če delavec ni odsoten - 1 mesec - 2 meseca - 3 mesece - 4 mesece - 5 mesecev - 6 mesecev + 5% + 7% + 9 % + 11 % + 13 % + 15 % Stimulacija se obračuna od povprečnega osebnega dohodka v podjetju Elkroj Mozirje. V primeru neopravičenega izostanka se obračuna destimulacija v višini -15%. Stimulacija velja le za dobo 6 mesecev. Po preteku tega časa se izdela analiza bolniškega staleža. Če se bolniški stalež ne bo nič znižal, se stimulacija ukine. Na volitvah v decembru 1991 so bili izvoljeni: V delavski svet: 1. Žagar Alenka, finanč.-računov. sektor 2. Atelšek Jožica, skladišče gotovih izdelkov 3. Hren Franc, mehanična delavnica 4. Boršnak Franc, PE Šoštanj 5. Florjančič Jelka, PE_ Šoštanj 6. Kranjc Branka, PE Šoštanj 7. Petrin Marta, skupina B 4 8. Firšt Marjana, skupina B3 9. Pečnik Dora,'skupina B2' 10. Usar Nežika, skupina B1 11. Velam Marta, likalnica in kontrola B 12. Krivec Marjana, skupina A4 13. Funtek Slavka, skupina A4 14. Štorgelj Mija, skupina A1 15. Marovt Francka, krojiinica A. Za predsednika delavskega sveta je bila izvoljena Alenka Žagar, za namestnika predsednika pa Franc Boršnak. V disciplinsko komisijo: 1. Refenčak Erika 2. Govek Marija 3. Kosmač Jože 4. Šemenc Marija 5. Štrucl Zorka. Delavski svet podjetja je imenoval v komisijo za varstvo pravic nasednje delavce: 1. Zager Slavo 2. Travner Jožo 3. Kolar Janeza 4. Čopar Poldico 5. Pušnik Brigito. Komisija je izvolila za predsednika Janeza Kolarja, za namestnika predsednika pa Poldico Čopar. KAJ STA POVEDALI DELAVKI, KI STA SE PRESELILI IZ UKINJENEGA OBRATA LUČE V NAZARJE Francka MAROVT, zaposlena pri Elkroju od leta 1976 dalje. Najprej je delala dve leti kot konfekcionar. Ob delu je končala srednjo tehnično konfekcijsko šolo in napredovala ter bila razporejena za dela in naloge kot tehnolog. Ko je bil odprt obrat v Lučah, je prevzela delo tehnologa vtem obratu. Tu je bilo potrebno še marsikaj drugega postoriti in ker ni bilo vodje obrata so taka dela, ki bi jih moral on opraviti, odpadla na njo. Po dobrih petih letih dela v tem obratu, potem ko je bil le-ta ukinjen, se je' ponovno selila v Nazarje in prevzela, dela in naioge vodje krojilnice A izmene. Ko primerja delo v obratu Luče in v Nazarjah, ugotavlja, da je pravzaprav delo v Nazarjah lažje voditi in organizirati, ker je 'vse pri roki" in se o raznih problemih lahko takoj posvetuje z vodjo. V Lučah se je večkrat dogajalo, da so po nekaj hlač ali delov hlač vozili v Nazarje in nazaj in so bili dodatni stroški, ki jih tu ni. Tudi druge delavke, ki se vozijo v Nazarje na delo iz Luč, se vozijo z istim avtobusom in ob istem času, le delo je v Nazarjah dvoizmensko, v Lučah pa je bilo enoizmensko. Za njo je tudi z Ljubnega vožnja na delo v Nazarje lažja kot je bila v Luče. V Nazarje se vozi z avtobusom, v Luče pa se je vozila z osebnim avtomobilom in ker je cesta ozka in nevarna, je bila večkrat v težavah in skrbeh, da bi se srečno pripeljala in prišla pravočasno-na delo. V obrat Luče ni šla po svoji želji, pač pa zato, ker je bilo potrebno. VARSTVO PRI DELU Tehnološki proces in varno delo sta organsko povezana in že pri zasnovi vsakega od tehnoloških procesov morajo biti vgrajeni elementi varnega dela. Tako VARSTVO PRI DELU zajema načine, sredstva in preprečevanje vzrokov poškodb in poklicnih bolezni, VARNOST PRI DELU pa je cilj vseh prizadevanj in vsota vseh izvršenih ukrepov. V tekstilni industriji so poleg ostalega negativne posledice za delavca tudi prisilna drža telesa, monotonija, napetost vida in povečan psihični napor. Medtem ko so poškodbe zaradi fizikalnih in kemičnih učinkov lahko merljive, se posledice zaradi prisilne drže telesa pri delu, monotonije, povečanega psihičnega napora ne da realno prikazati, ker ni meril za njihovo vrednotenje. Te posledice se akumulirajo na delavčevi zmanjšani zmogljivosti in se izrazijo pri delavcu v zadnji tretjini delovne dobe. Eden od ukrepov za ublažitev posledic prisilne drže telesa je razgibavanje delavcev med delom v določenih intervalih. Učinki so ugodni, ker se odpočijejo obremenjeni organi kot so oči, hrbtna in ramenska muskulatura. V nadaljevanju bomo morali ugotoviti možnosti in po potrebi pripraviti vse za organizirano telovadbo. V poročilu o poškodbah pri delu, ki ga je obravnaval delavski svet, so zajete predvsem fizikalne poškodbe, kar daje sledečo sliko: - v letih 1986 do 1991 se je letno zgodilo od* 17 - 32 poškodb - pogostost je bila od 1.4 do 3 % (1,4 do 3 poškodovanih na 100 zaposlenih delavcev) - resnost (število dni bolniške na eno poškodbo) pa 12 do 27 dni - največ poškodb je bilo zaradi padca (40), vboda (23) in vreza (21) - med povzročitelji je na prvem mestu šivalni stroj (27). likalni stroj (10), avto (10), krojilni stroj (6). Poleg dosedanjih ukrepov bo v bodoče največ pozornosti potrebno posvetiti‘ergonomiji delovnega mesta, to je prilagajanju delovnega mesta delavcu, kar pa še zdaleč ni lahka naloga. Sedaj, ko stopamo v Evropo, pomeni tudi na področju varstva pri delu, da moramo upoštevati evropske standarde in spoznanja, kar bo že v letu 1993 veljalo tudi za Slovenijo. Direktive - zahteve Evropske skupnosti glede varstva pri delu bomo morali prenesti in jih upoštevati v naši zakonodaji ter v predpisanem roku prilagoditi današnje stanje tem zahteva. 1 ■ *1 p • • .-.-.-.j Ana PREPADNIK, priučena konfek-cionarka, je zaposlena pri Elkroju od leta 1979. Delala je v proizvodni hali v Nazarjah 6 let, v obratu Luče 5 let, sedaj pa zopet dela v Nazarjah. V obratu Luče ji je bilo delo všeč zaradi bližine doma, prostih sobot in ker ni bilo toliko ljudi na enem mestu. Dokler je bila v Lučah krojiinica, je bilo lažje delati, ker so lahko tam izkrojili, če so kaj potrebovali. Ko pa sojo ukinili, je bilo potreb- no izkrojiti vse v Nazarjah in sledile so vožnje in čakanja. Če bi lahko sama izbirala, bi raje delala v obratu Luče. Na delo so se vozile z istim avtobusom kot se sedaj vozijo v Nazarje, le vše sobote so bile proste. Ko so se selile iz Nazarij v Luče, ni šla rada, ker je bila navajena na delo v Nazarjah, potem pa je bilo ravno obratno. Zaradi samega dela je bolje tukaj v Nazarjah, ker na primer, če kaj med samim delom zmanjka, takoj dobijo iz krojHnice in ni treba dolgo' čakati, pa tudi . vodje so v bližini, da pomagajo. S plačo je kar zadovoljna, ako se primerja z zaslužki v sosednjih firmah, če pa bi še več zaslužila, pa bi še raje,delala. Razpis za letovanje v letu 1992 1. Letovanje bo v lastnih počitniških kapa-citetah podjetja Elkroj (hišici v Čatežu, sta-novanje v Barbarigi). 2. Izmene bodo na soboto (ob 17. uri) in bodo trajale 7 dni: SEZONA od 20.6. do 26. 9.: 1. izmena: 20. 6. - 27. 6. 2. izmena: 27. 6 - 4. 7. 3. izmena: 4. 7. - 11.7. 4. izmena: 11. 7. - 18. 7 5. izmeriš: 18. 7. - 25. 7. 6. izmena: 25. 7. - 1. 8. 7. izmena: 1. 8. - 8. 8. 8. izmena: 8. 8. - 15. 8. 9. izmena: 15. 8 - 22. 8. 10. izmena: 22. 8. - 29. 8. 11. izmena: 29.8. - 5. 9. 12. izmena: 5. 9. - 12. 9. 13. izmena: 12, 9. - 19. 9. 14. izmena: 19. 9. - 26. 9. 3. V času izven sezone bo možno letovanje v Čatežu in Barbarigi. Prijaviti se je možno do 5. v tekočem mesecu za naslednji mesec. V mesecu oktobru bodo imeli prednost delavci, katerim bo zdravniški konzilij odobril najmanj 10-dnevno zdraviliško zdravljenje. Prijave sprejema Remic Franjo. 4. Letujejo 'lahko delavci (po pravilniku , se določa prednost do letovanja), upokojenci (letujejo lahko v vseh kapacitetah, vendar samo v terminih, ki jih v rednem razpisu ne zasedejo delavci podjetja). 5. Cenik za letovanje ČATEŽ čas letovanja Delavci podjetja Tuji gosti 20.6.-26.9. 30 DEM na dan za hiško 50 DEM na dan za hiško mesec: 8 DEM na 14 DEM na 1., 2., 3., dan za hiško dan za hiško mesec: 15 DEM na 25 DEM na 4., 5„ 6„ 10. dan za hiško dan za hiško BARBARIGA ENAKO KOT ČATEŽ Plačljivo v tolarjih, po tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Cenik mora potrditi še DS podjetja. 6. V počitniških enotah je treba na novo nastaviti evidenco drobnega inventarja. Vsak, ki letuje, mora prekontrolirati drobni inventar in to vpisati v evidenco. Kdor tega ne bo storil, bo izgubil pravico do letovanja in manjke inventarja mora plačati. 7. Stroški letovanja se plačajo: - delavci podjetja: v treh enakih obrokih - junija, julija in avgusta odtrguje se od plače. - upokojenci: 50 % ko dobijo napotnicov 50 % po končanem letovanju v roku 1 meseca - tuji gostje: takrat, ko dobijo napotnico za letovanje. 8. Prijavnice za letovanje dobite pri Kolar Janezu v pisarni vodje proizvodnje in Plaskan Martini v splošnem sektorju soba št. 9, kjer jih tudi oddate. 9. Rok za prijavo je 25.3.1992 SEJEM MODA 92 Kot vsako leto doslej smo tudi letos sodelovali na ljubljanskem sejmu MODA 92. Letošnji sejem se je pričel nekoliko prej kot druga leta, pa tudi število razstavljalcev je bilo manjše, kar je odraz trenutnega položaja tekstilne in konfekcijske industrije pri nas. Pri sprehodu med razstavljale! lahko vsakdo opazi vodilne slovenske konfekcijske tovarne, kako izstopajo s svojimi modnimi izdelki in razstavnimi prostori. Na žalost pa sev medijih pojavljajo ista imena iz leta v leto, pri čemer bi človek pomislil na marsikaj. Tudi neenotnost razstavljene oz. prikazane sezone dd misliti, da je pri sami organizaciji sejma potrebno še marsikaj postoriti in na novo organizirati. Naša tovarna Elkroj se lahko pohvali z lepo urejenim razstavnim prostorom, ki je bil letos precej drugačen kot druga leta - razstavni prostor je bil "odprt", kar pomeni, da so obiskovalci modnega sejma lahko nepos-'redno opazovali živahnost in podjetnost pri naši firmi, kjer se je nenehno nekaj dogajalo, ljudje so prihajali in odhajali. Na razstavnem delu sta bili prikazani dve skupini hlač. V prvi skupini so bile moške elegantne hlače v bordo, zelenih in sivih odtenkih, opremljene s pasovi in razporejene v barvno zanimivem zaporedju. Druga skupina pa so bile moške in ženske hlače iz pralnih materialov, ki so hit letošnje sezone. Kot nekakšna povezava med obema skupinama so bile na sredini tri lutke, ki so predstavljale družino - oče, mati in otrok, ki nosijo naše hlače. To "drugo" skupino hlač iz pralnih materialov smo predstavili še na modni reviji,v Festivalni dvorani. Za zaključek naj še napišem, da bo od sedaj naprej ljubljanski sejem dvakrat na leto - torej tudi jeseni v septembru ali najpozneje v oktobru. Urška Marolt % Takole poteka usposabljanje učencev, ki obiskujejo poklicno in srednjo šolo. Njihov mentor je Ančka Remic. Z njo so učenci zelo zadovoljni. Učenci 2. in 3. letnikov Srednje šole Boris Kidrič Celje opravljajo v Elkroju praktični del pouka zaradi pomanjkanja prostora na šoli. Ti učenci so iz mozirske, velenjske in žalske občine. Stroške tega usposabljanja krije skoraj v celoti šola. Teh učencev je skupaj 52. Učenci tretjih letnikov opravljajo prakso 2 krat tedensko, učenci 2. letnikov pa en krat tedensko. Na proizvodno delo prihajajo po 14 dni na leto tudi 'učenci, ki se šolajo za tehnike, in sicer iz celjske in kranjske šole. Tudi učenci Zavoda za gluhonemo mladino iz Ljubljane in so iz naše občine, opravljajo 14-dnevno prakso neprekinjeno in kasneje vsak teden po en dan. Učenci so zelo zadovoljni s tem načinom učenja, ker delo zajema več prakse kot pred leti. Mentor stalno kontaktira s šolo in skupaj usklajujejo nivo zahtevnosti učenja in znanja. Z mladimi je treba imeti potrpljenje in večkrat ohraniti mimo kri! Vsako leto odhajajo v pokoj naši sodelavci, ljudje, ki jim jeElkroj pomenil več kakor dom. Pomagali so ga graditi in ustvarjati njegovi dobro ime doma in v tujini ter prebili v njem najlepša leta svojega življenja. Z zavestjo, da se radi vračajo v podjetje in srečajo svoje bivše sodelavce, smo se ob koncu lanskega leta odločili, da jim pripravimo novoletno srečanje. Povabili smo jih v našo obnovljeno jedilnico v Nazarje. V Šoštanju pa so se ravno tako zbrali v prijetnem okolju prostora, kjer so nekateri že malicali, drugi, ki so že dalj časa v pokoju, pa so ugotavljali, "kako je današnji mladini dobro", saj so bili stari prostori tako drugačni od prijetnega novega šoštanjskega obrata. Nikoli nismo pomislili, da je od nas odšlo v pokoj več kot 130 sodelavcev. Z ljudmi se dnevno srečujemo in nikoli ne opazimo, da so srebrne niti v laseh čedalje gostejše, da je njihov korak vsak dan bolj utrujen, da so njihove ure dela daljše, napornejše! Ravno zato je bilo vabilo poslano od srca, število udeležencev srečanja pa skoraj popolno. Direktorica podjetja, Marija Vrtačnik, jih je prisrčno pozdravila. V svojem imenu in v imenu sodelavcev jim je obrazložila delo, ki je bilo opravljeno v letu 1991 ter cilje, ki smo si jih zadali v prihodnosti. Z velikim odobravanjem in zanimanjem so prisluhnili njenim odkritim in odločnim načrtom, ki si jih je zadala, da jih bo dosegla s pomočjo vseh zaposlenih v Elkroju in popeljala podjetje v lepšo prihodnost. Ob koncu jim je zaželela v svojem imenu in v imenu svojih najožjih sodelavcev predvsem zdravja in družinske sreče v letu 1992 in jim zagotovila, da bodo v Elkroju vedno dobrodošli. Njenim iskrenim željam se je pridružil tudi predsednik sindikata Franc Kosmač, dekleta, članice izvršilnega odbora sindikata, pa so z vso prijaznostjo in požrtvovalnostjo postregle s kosilom, potico in kavico. Seveda pa je v Šoštanju upokojence v imenu sindikata pozdravila njihova predsednica Poldka Šlutej. Dober vinček je počasi razrešil še zadnje ostanke zadržanosti, razvnel se je prijeten, nevsiljiv klepet, zazvenele so lepe slovenske pesmi. Toliko je bilo povedanega, toliko solznih oči in toliko nedorečenega. Povsod je bilo enako - tako v Nazarjah kot v Šoštanju. Prehitro so minile ure in ko so bila razdeljena skromna darila, so naši upokojenci soglasno zagotavljali, da bi bilo že samo srečanje dovolj. Živijo tiho, skromno življenje in jim pomeni to, da se srečajo s svojimi bivšimi sodelavci, poklepetajo in se spominjajo skupnih trenutkov, toliko, da jih mnogo živi lepše in srečnejše, ko se spomnijo, da se bodo zopet videli. To so dokazali s svojo udeležbo in svojo urejenostjo tako, da smo bili vsi ponosni, da so bili ti ljudje delavci Elkroja. Prijazni stiski rok, lesk v očeh, ko so odhajali, se zahvaljevali in vsem zaželeli uspešno, zdravo in srečno novo leto 1992, so nam povedali mnogo. Njihova velika želja je bila, da se ob koncu letošnjega leta spet srečamo in naša direktorica jim je ob slovesu obljubila "nasvidenje!1. Ona pa besedo drži! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se sodelavcem in sodelavkam zahvaljujem za darovano cvetje, besede sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Pečnik Dane ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za darovano cvetje, sveče in ostale darove, za izrečene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti ■ Ivanka Prek-Versnik Iz priročnika telefonskega sporazumevanja Ane Kneževič Cilj, želja in potreba vsakega posameznika je uspeh, tako v privatnem kot v poklicnem življenju. Na uspeh vpliva več dejavnikov, predvsem pa način sporazumevanja z ljudmi v neposredni komunikaciji. Zavadati se moramo, da nas sogovornik na drugi strani telefonske vrvice "čuti" in zasluti naše razpoloženje. Spoznavamo se namreč lahko tudi ne da bi bili telesno prisotni in ne da bi se videli. Pri komunikaciji "v živo" govorimo z mimiko, gibi, s pogledom, z rokami, dotikom, celo z vonjem... In tudi pri sogovorniku "delujejo" vsi čuti sprejemanja - vid, vonj, okus, sluh. Ali verjamete, da na skupen vtis sporočila "v živo" vpliva besedna (verbalna) komunikacija le s skrom-. nimi 7 odstotki? Kaj pa pri telefonskem ipogovoru?Tu je zaznava sicer omejena le na sluh, kar pa pozornemu poslušalcu zadostuje, da "ulovi" tudi skrito sporočilo "med vrsticami", poleg tistega, ki ga sporočajo naše besede. Sogovornik nas namreč začuti in spozna po. glasu, razbere naše razpoloženje, odnos do vsebine pogovora in do sogovornika. Pretežni del vtisa (natančneje 55 odstotkov) pa ustvarijo sestavine, ki sodijo h govorici telesa. In ravno ta neverbalna komunikacija izraža osebno stališče posameznika, medtem ko verbalna izraža predvsem vsebino sporočila. NASVET: Med telefoniranjem se vedimo kot da naš sogovornik stoji "v živo" pred nami, tako mu izkazujemo spoštovanje in upoštevanje. Pametne misli bistrih glav Tisti, ki se ne more smehljati, ne more biti trgovec. Kitajski pregovor Elkrojeve trgovine v Tržiču ni več Ker trgovina Tržič ni poslovala pozitivno, je bila ukinjena. Poslovni prostori so bili s 1. 12. 1991 dani v najem firmi ROMATEX iz Tržiča. Po pogodbi, ki velja za dobo 5 let, mora najemnik plačevati mesečno najemnino v višini 2.700 DEM v SLT. Tenis igrišče Skupina 14 najemnikov, od tega so tudi štirje delavci Elkroja, je vzela v najem za dobo petih let tenis igrišče, ki je last Elkroja. Vjesenskem času so najemniki uredili igrišče na svoje stroške, pričeli so tudi z urejevanjem okolice igrišča, posebnega dovoza in vhoda na igrišče izven območja podjetja. Brez dvoma jih še čaka precej dela, da bo tudi okolica igrišča vzorno urejena. V planu imajo postavitev manjše lesene hišice ter ureditev osvetlitve igrišča tako, da bo možno igrati tenis tudi v večernih urah. Pri novoletni križanki so bili izžrebani: 1. nagrada 1.000 SLT: - STERMECKI Darja 2. nagrada 500 SLT: - ŠPEH Marjana 3. nagrada 300 SLT: - SKOZIT Stjepan Pametne misli bistrih glav Gram spontanosti odtehta tono pravil. Dale Camegie Če nimate zvez, vam tudi telefon ne bo pomagal. Žarko Petan Rajši molčati kakor v prazno čenčati Fran Vatovec Telefoni zbližujejo razdalje, samo včasih jih poglabljajo. Žarko Petan Celje - skladišče D-Per 192/1992 NAGRADNA KRIŽANKA VSEM ŽENSKAM ČESTITKE V MARCU Španski spolnik Gozdna rastlina za jaslice Mežikanje Ludvvicjva Napotnik Romana Švedska 51 Del drevesa ali rastline 90000122 na Filipinih 6,2 na srečo vrtavka C0B Signum2 STAD • Rusko žensko ime Bivši avstrijski smukač Franc Vrsta meniha v samostanu Romunija Glasbena uspešnica Bančni delavec Mesto v Sibiriji Bivši nog. Dinama Datum Elizabeta Božič Am.zvezna država ... Išland Rdeči križ ' - Ivanka Mandelc Prvi bajesl. letalec Uživanje mamil Slikar tehnike z voskom Čretnik Kristina Nekdo ' Zolajeva drama Tuje m. ime Ermenc Ivana Jožefa Nerat Neokrnjen del Sl. pianist Andrej Gozdni ptič . Velika sev. amer. država, ki nas je priznala človekov motor Dobravc Olga Elektrika struja Acman Karmen Atletska zapreka Tajska Vešala Španija Hotel v Ljubljani Država na vzhodu (Husein 365 dni Domače ž. ime , Amper Naša tovarna smuči • " • Samec domače živali Vrsta projekcij narisa načrta Kilogram Ime note Rolke Beograjski nog. klub Liter Ista Zmarznjena rosa . - 1. nagrada - 1.000 SLT; 2. nagrada - 500 SLT; 3. nagrada - 300 SLT. Rok oddaje: 20.3.1992; rok izplačila: 31.3.1992 KROJ - list za obveščanje delavcev ELKROJ konfekcija, p.o. Mozirje. Ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Pečnik, Urška Marolt, Ana Boršnak in Marija Miklavc. Glavni in odgovorni urednik je Marija Miklavc. Izhaja občasno v nakladi 900 izvodov. Glasilo je oproščeno prometnega davka. Naslov: Elkroj Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. h.c. 063-831-611