65 2017 1.02 Pregledni znanstveni članek Prejeto: 16. 6. 2017 3 KRONIKA UDK 929Hausenbichler J. 908(497.4Žalec)"18" Karmen Kreže prof! zgodovine in univ. dipl. bibliotekar, višja bibliotekarka, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Aškerčeva 9a, SI—3310 Žalec E-pošta: karmen@zal.sik.si Skromen mož velikih dejanj: Janez Hausenbichler IZVLEČEK Namen članka je osvetliti življenje in delo Janeza Hausenbichlerja, »očeta savinjskega hmeljarstva«« (1838— 1896). Po končanem šolanju se je vrnil v Žalec, kjer se je najprej posvetil medičarstvu. Z ženo sta kmalu odprla gostilno, kije postala zbirališče slovenskih narodnjakov. Bilje med organizatorji drugega slovenskega tabora v Žalcu, pospeševalec hmeljarstva ter pobudnik ustanovitve čitalnice, požarne brambe, denarnega zavoda Savinjska posojilnica in številnih drugih društev. Zavzemal se je za gradnjo savinjske železnice, več let je bil tudi župan takratne trške občine Žalec. Njegovo narodno zavest dokazuje tudi dejstvo, daje na začetku svojega županovanja v trgu Žalec uvedel slovensko uradovanje. KLJUČNE BESEDE Janez Hausenbichler, Žalec, narodno prebujanje, taborsko gibanje, hmeljarstvo, društva ABSTRACT A MODEST MAN OF GREAT DEEDS: JANEZ HAUSENBICHLER The aim of the article is to shed light on the life and work ofJanez Hausenbichler, the father of hop-growing in the Savinja Valley" (1838—1896). After completing his education, Hausenbichler returned to Žalec, where he first dedicated himself to mead-making. Soon afterwards, he opened a tavern with his wife, which became the gathering place of Slovenian patriots. Hausenbichler co-organised the second Slovenian mass meeting in Žalec, promoted hop-growing as well as founded a reading club, fire defence, the Savinja Savings Bank, and many other clubs and societies. He endeavoured for the construction of the Savinja railway line, and was a long-standing mayor of what was then the market town of Žalec. His national awareness is also attested by the fact that he started his office as mayor by introducing Slovenian as the official language in Žalec. KEYWORDS Janez Hausenbichler, Žalec, national awakening, national mass meetings movement, hop-growing, societies 399 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2017 65 2017 Žalec v 19. stoletju Na začetku 19. stoletja, potem ko so leta 1805 in 1809 Francozi šli tudi skozi Savinjsko dolino, je deželnoknežji trg Žalec, ki je bil v deželnem zboru zastopan še pred ustavno dobo, spadal v okvir novo-celjskega okraja, ki je ležal v celjskem okrožju. Okraj z enim trgom - Žalcem - in 23 občinami je imel sedež pri gospoščini Novo Celje, gospostvu s svobodnim deželskim sodiščem. Okraj je imel lastno faro, ki je spadala pod celjsko dekanijo, patronat in odvetništvo nad njo pa je še vedno imelo gospostvo Stična na Kranjskem.1 Žalec je imel v tem času 85 hiš, v katerih je prebivalo 90 družin, število žalskega prebivalstva pa je bilo 451 ljudi, med njimi 246 žensk. Podrejen je bil lastnemu magistratu, ki je imel podložnike v Spodnji Ložnici, Šempetru, trgu Žalec in Šeščah.2 Za žalski trg so bile značilne trdno zidane eno- nadstropne hiše, ki so imele v spodnjih delih oziroma v pritličju trgovske, gostilniške, obrtne in druge lokale; tako je v eni hiši živelo in delalo večje število ljudi. V tem obdobju so hiše zidali drugo poleg druge pravokotno na cesto. Stanovanjske hiše ob cesti so samo pročelje, ki obdaja oziroma zakriva tisto funkcijsko plat, ki je bila pomembna širšemu zaledju. Za hišami se skrivajo gospodarska poslopja, ki pričajo, da so tudi Žalčani v preteklosti kot trški kmetovalci obdelovali zemljo med Savinjo in Ložnico.3 Skozi Žalec, ki je bil četrt milje (približno pol kilometra) oddaljen od sedeža okrajne gospoščine Novo Celje in pol milje (malo manj kot kilometer) od poštne postaje Šempeter, je vodila dobro vzdrževana glavna komercialna cesta ali velika cesta z Dunaja v Trst. V trgu, skozi katerega je tekel potok Godomlja, je sredi 19. stoletja (leta 1843) stalo 90 hiš4 (nekaj več kot leta 1822). Občina ni imela gozdov, poglavitna sta bila živinoreja in poljedelstvo, šele Žalec na stari Kaiserjevi suiti iz 1. polovice 19. stoletja. »Trg Žalec pri Celju«« je upodobljen z juga. Levo je stara, leta 1903 podrta župnijska cerkev sv. Nikolaja, v ozadju naselja pa se vidi gotoveljska župnijska cerkev sv. Jurija. Na skrajni desni sredi polja stoji žalska pokopališka cerkev sv. Kancijana, v ozadju v sredi vedute pa je Gora Oljka z romarsko cerkvijo sv. Križa (Grafični list hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Medved, Žalec, str. 36. 3 Natek, Žalec, str. 35-37. Schmutz, Historisch Topographisches Lexikon, str. str. 252. 400 65_3 KRONIKA 2017 KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 na tretjem mestu je bila obrt. Med obrtniki so sloveli zlasti trije kovači in trije kolarji, ki naj bi za tako imenovane parizarje (»pariške vozove«) tako dobro opravljali svoje delo, da naj bi bile kovaške sestavine pri večini voz, ki so vozili med Dunajem in Trstom, izdelane prav v Žalcu.5 V prvi polovici 19. stoletja je bila v Žalcu dobro zastopana mesarska obrt, ki je bila pogosto povezana z gostilničarstvom. V trgu so v tem času delovale tudi lončarske in mizarske delavnice ter čevljarnej pekarne in tkalnice. Kot prvi industrijski obrat v Žalcu je leta 1842 začela delovati pivovarna Franca Žuže. Ob potoku Ložnica sta bila mlina, vsak s štirimi mlinskimi kamni. Prevladujoči poljedelski proizvodi so bili žito, sočivje, zelje, repa, korenje, detelja in krompir kot nova rastlina, ki so jo začeli saditi v času Marije Terezije. Vinsko trto je sredi stoletja začelo zamenjevati sadjarstvo. Redili so precej goveje živine, svinj, perutnine in konj.6 Druga polovica 19. stoletja je s svojo politično in družbeno razgibanostjo ter modernizacijo pospešila obnovo večine zgradb; slamnate strehe so zamenjale opečnate, tako da je stari del trga dajal in daje značilen videz secesijskih prvin, ki v soglasju s srednjeveško, deloma gotsko, deloma romansko ali ljudsko vsebino dajejo prijeten občutek domačnosti slovenskega podeželskega trga.7 Marčna revolucija je poleg odprave fevdalizma krajevne uprave spremenila tudi tako, da jih je deloma osamosvojila. Spodnja Savinjska dolina in z njo Žalec je spadala pod okrajno glavarstvo v Celju, pošta pa je bila še v Šempetru.8 Nova upravna ureditev je pomenila izziv in možnost napredovanja tako za posamične trge in mesta kot za posameznike. Vodilno jedro trga so tvorili župnik, oba kaplana, učitelj, večji posestniki, trgovci in obrtniki.9 Zapisnik seje soseske trga Žalec z dne 16. avgusta 1889. Zapisnike hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec. 7 Debič, Zasnove, str. 45. 5 Golec, Korenine, str. 57. 8 Orožen, Preteklost Savinjske doline, str. 402. 6 Medved, Žalec, str. 36-38. 9 Širca, Dnevniki, str. 14. 401 65 3 KRONIKA 2017_KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 Občinske posle je vodil magistrat, ki ga je predstavljal župan z ožjo skupino svetovalcev. Kot prvi je funkcijo župana leta 1854 nastopil Johan Zigan, do tedaj trški sodnik. Leta 1862 ga je nasledil Vincenc Janič, ki je še isto leto sklical prvo sejo, na kateri so ugodili prošnji Janeza Hausenbichlerja glede gostilniške koncesije. Janiču je že leta 1864 sledil Franc Roblek, njemu pa leta 1867 Anton Zuža. Med njegovim županovanjem je nastala pobuda o žalskem drevoredu, potekal pa je tudi drugi slovenski tabor v Zalcu. Zupan, ki se je z vso vnemo lotil perečega šolskega vprašanja in bil šoli ves čas naklonjen, je bil dr. Jože Terbauer, ki je mesto župana zasedel leta 1871. Dosegel je, da je tedanja ljudska šola postala trirazre-dna. Karel Zuža je bil župan do leta 1887. Med pomembnejše žalske župane gotovo spada Janez Hau-senbichler, ki je županovanje prevzel leta 1888. Na njegov predlog je bilo uvedeno slovensko uradovanje žalske občine (sprva trg Zalec). Janeza Hausenbichlerja je leta 1894 nasledil Josip Sirca, ki je na tem mestu vztrajal do leta 1916. V njegovi dobi sta bili obnovljeni kanalizacija in občinska hiša, poleg tega so tlakovali nekatere ulice.10 Janez Hausenbichler Savinjčan Franjo Baš je priimek Hausenbichler zasledil v zapisu iz okoli leta 1600, najdenem v Ljubnem. Priimek naj bi izhajal iz besedne zveze »Haus am Büchel« oziroma »hiša na griču«.11 Janezov oče Alojzij je bil iz znamenite Hausen-bichlerjeve družine, ki je imela v najemu cesarsko--kraljevo pošto v Šempetru v Savinjski dolini. Pošta je slovela po svoji imenitnosti in gostoljubnosti. Tam se je ustavljala tudi cesarska družina, ko je potovala z Dunaja proti Italiji ali nazaj, saj je tudi ta pošta, kot večina pošt v tistem času, ponujala prenočišča. Alojzij Hausenbichler si je za ženo izbral hčerko žalskega tržana Šentaka. Ker Alojzijev oče te poroke ni^ odobraval, sta si mladoporočenca dom ustvarila v Zalcu. V zakonu so se jima rodile tri hčere in sin Janez, ki se je rodil 13. decembra 1838 v Zalcu. Kot edini sin je bil deležen posebne skrbi staršev.12 Podpis Janeza Hausenbichlerja je izrez iz nekega zapisnika Savinjske posojilnice, ki ga hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Zalcu pod vodstvom učitelja Franca Kovača in končal še dva razreda takratne cesarsko-kraljeve glavne šole v Celju. Ker mu starši niso mogli plačevati višjega šolanja, so sklenili, naj se izuči kake obrti. To mu je pozneje v življenju zelo prav prišlo. »Tako se je mladi Janez priučil medičarskemu rokodelstvu. Ker pa takrat ni bil noben rokodelec spoštovan, ako ni šel kot pomočnik s culico na rami križem sveta, je tudi Janez Hausenbichler kot 17-letni mladenič vzel zlate nauke svoje matere v srce in pa culico na rame ter se podal po svetu, da se izobrazi in spozna šege in navade tujih krajev in drugih ljudstev. Štiri leta je bil po svetu med tujimi ljudmi, kjer je videl mnogokaj, se mnogo naučil ter marsikaj poskusil.«13 Po očetovi smrti se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. To je prinašalo le majhen zaslužek, zato sta po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela preko meja domače doline. Gostilna je bila znana po dobri hrani, izborni kapljici in prijaznosti, s katero je bil sprejet vsak gost. Janez Hausenbichler je bil v družbi kratkočasen, rad je imel lepo petje in tudi sam je zelo rad prepeval narodne pesmi. Med gosti sta bila tudi Anton Tom- 10 11 12 Jezernik, Žalec, str. 49-50. Slokan, Domača pričevanja, str. 170. Kač, Janez Hausenbichler, str. 52. Janez Hausenbichler z ženo Elizo in nečakinjama (hrani Iztok Božiček). 13 Prav tam. 402 65 2017 3 KRONIKA KARMEN KREZE: SKROMEN MOZ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2N2 kbrrili wn vanijuiii. 3, Umriailti Huiujn dopaad -1. Kito r^vii& ujlMi umotojk k pu*tcli. &. Kremni ao t«ti, ki obilj» i prvsi»! ameba (Ur «) ft,xli,ni etatt&ri, 1. Vojaiki c-taii. 2. Uradniki 3. Tr^uvLi. 4. Navadni laflft&jnski a tu a, Hntrlii ¡HijjSavjr. tCfiiii Ju ntfa&i do iMiiffIMi BttftHj, 1. Se trpinči. mkdur živali. J, Sjuhi jih boE] kot svojega bLUuJega. Ufcji potuje todnj „OUkuuSJovciNc" po atov&iokfun svetup naj Širi pravo vnanjo oliko ter uaj tudi lopo zrcalo notranja omike! Slovenci! V hlapudftvusli ¿jij ili bili »ii niuii prcddtdjfi alofeodco. in BiuiivciJ narod. Kaiiitr Je bilo mbll »e posvetovali v obiiatkiL rft&ih , ¿hirali ao te pod milim ucborn v aca-oi kotili Lip j posfvarjuii eof igrokJi brw etpabu hvujd ielj« in prjlrnlin rn t«fco ituM^K pfl niirnrjDi iw(u, ii9a>-r 90 ai ftotoit i« potrobornJt. PriSE» pa so iafofitau «anl ** upl* ilow«fcl B»»d — prop*^ jo p inlaott ia v ¿to- in atolcbuJi a ti a ta h iiK&iaj «lil »i popolnoma po* gLouL Zgubil i® va* «aupAfijo Uum&gj» aobo, 110*1 jjnirju^ljivu uitluii.-tni mu bitja »p, m *unki »a- npuiootl rn umLoLUflfUOStl AL ac ai Upi J liLisliti, luiko bi ai poboljSaJ svoj toiarat stati Iu rciiti sa takega [armo, ki g« Kuli. t Po tiioi letih imamo tdajj lopet pouavn p pravieoF zbirati n pod milim nebom in posvetovati s« v vseh. atmAb, higro «a nam potrebna tu imenitno ftdijoi nafta nkIn|K pu mniuini iLiuiu.njjLll vianki vbil]!, da Lmiš «mi:i poavčj i^ar nji Skav^ci žoluue. Žo jc bil tak &hqd„ Srvi itoreniM tabor, S. avgusta L v Ljutomoru-braJa w je nad TflOO 3judi f in iztekli «o otojo kc^ia* in miilii turad prane, gr«d4 čudi našemn alaven- nknniiL uaiuJu. D» pft to „ je uklonil prvi ototeovki tubor t Ljutomeru, pri vladi «fe vijfi veljav« ima, treba js, da tudi t drugih Jetnikih krajih ac ebtro (¡judatvo t in odkritC^Viap in bfos ilrahi!i ¡a?¿¿a tvojo kolje, Zatoiuj m pni tem vabiluui jud^iiajii molje aklo' lliltt Vm, drago rojAkij «klicati na du 6» l L v Kivkc.t Hm Is« j^h i»m p! milim vnrjAU ia pa4v«tovdi. Ujur uAin jc ir«bA, da d« cAJa b» sa »k^s-oJ boCjo godilo, kakor do ¡¡cUj; — dn bi tam poftvetoTeii so pogorarjAli^ k«ko d* bi «o rava$-pravnofit imScga iiAtodAj ktora u&m j« v g. državnih 'jiiuovuiL poatkv viifli-ifi od pi-oži-iili^iL viiHduj» iiigotav-l]čun, djanik^i ¡&pel]aLa. Prirfif naj rpk, ki?mcrr kofi je "JlOgnifl, V«i ko j"J Ijmlstva žbraacgii, Tcio vclja*o imajo akUijii, Fmbiifl pa vabijo Ca Clicecuo^ Vu alovuuko rojako iavin«fce m akoifikc dolina, vsaj edeo uuj pride ii> vjhL. biki na biifico, da vos bo na v¿014le ia lftv£QituIl in utSjuki odbnriilk t AsTru. J. nwwu1>ilil«r, puHtiuik lo c-i^kjkr ndiinrr.lk v ^atti), Afff. Sratsai, pran ur. I k in nMinflH «w«aT*Ji» r i*TC-g.. A.moa '¿oMfl , pomfloik: ta iii-mu v ¿mtvi, Vrt«w1 J«iuri( j,.j-Tfl«tatk ia ■jliliajki «-ms**!*« r Kari a, And/rj Pinud., pmnfSonfc r L-jVi ii, Aafeou. Ur*i.W i po*cjtoJl |ja iuIIikv t T-oluK^ih. tClisid V^jti, GumkiJk ia ul^aikl ■thjvaJk v T.'hujib, A n,1 OnrLrk, fKumdnile Sn iiijinn v Ptvrjvč Lb t P. G*l*ffi»*r Jiii*+itnik rn irj>iii w IkiJ^i, jnn 'tei», fi-Hfrlsi Ltrtulk t Gr"J»h.r Jcciarnik, p-UMtojfc ia in^u h V^llM HraHL I Voh-M a a p »11 ¡14 ^HOftnik T Voj^io|P Aatou J*klil t D4wiinJk lb oi&iAi vllmiik * Tinjolkn, Evfaik, >viialaik mi Fjfljiknlnrnm. ■fnšr» TJjk-I, pruiimiiJk in **>itT»I.isr riinjo-r^ik* «b&iu, JJtirmlk, ^(««Tiik in obitihJU ?ti S^vt otrkrl. dr. Ud?av ip*y*<, p&ifjfejfe in r-lrrtvruk v Jiu-ii. Hi«»* Kipi-*, pw*t»Ui iu »ir»niak t Jmj:, //^UT, pscMteik podi ELfiiiiuiui „ Ui<4t, praftafk f ILuiiOmi, J. ¿¿doli. pOMKElk T 1'flTftOfjt, ilr. Jatikn rifc.it * K«ijie, fc^jusn ¿tfnfafe, hi okrajni o^ibwnik DI Vn-ukam, Gaipv ioni, piswuiik i« fa|>ui n* <>aiiUkik«iB, Atiij tnpnr« fl* L^krui, Fii-"-. OiX'?™, ia trfnrcc. na Cjicnns . J. i.nrl.^Jji?. idm-mlk na, tM^n , Ki««!, pfiM4iii:k in jn i«. htn^aJa, J. fos^tUik m vNiivbl eJhfnik pri it. Krl.^tafa, Frin» KlrAii, p«Krtii;ii u. rn'VlniV «km, t ¿¡niMjli J, Z^oi^sk» iri^Mcak ta £nf«iu mi rHiiik»!, J*kwli SjMuio, poiAtiilk lu aafoiaik akr. Mwii5 LipoU, Ju ■■ilicjjki odi-t-rdk v llnrirji, As Gwii*rll jHMiM&iSk u> flJtvraak r iivuii. JM«* Vito-J, pwMtnik tKriiii, J, Vuiujai, pcicaLulk v kk.--Jtaj.nD, trAmt Cnpan Iji r.aV^inFV ^Tt, f VflLai^i, M peiLuui M. KamMA, pwrtmk Ln v §4. JerU , Ibrio liipll, Vrgvtn r Ceiji, fa BfMi^via v Cri>), J. TviiUk. tiifni iKAMkiik v Coljl, Vrača» KipLrkut»c i Cuijji, HtMlcijnbL! L'. Jc f. JtitLuii ■¡l.lili ji: ¡IIIH-JIL p; ¿Ti 1.1 dE tli t T u i.i brjiub.j hiifedniii ¿irftvjj. Iftj poill^tji s« Ipdftj s tu F] jari iir.lt Hlilfi^irtj* tiji' gUTflr Nmn': j Jmi;vi: jiin brinLtt in T^iinifori^i ¡»"■"- ■* ilOTiiaJnji uirijiU. TiLiti )!Eijjiibiii uBiuilni ctiilcupnLr-«a>t V Vi»q KOinli jnvi»nil tivljujs. D1-BUIITII4 u: !'.]■ 'lil': 3hlL ljih^l uL HJJlim ULLUD pv tebi mitibli me», da rojilt L&i, ^flk prijuialj u !■}J.' Ln domovlot mvi En bpLoli vf^K rviil.irjkfc. ki Tuutiuii gdlM prii.ji;;. kif ijnditru lt': . 1 njiiL in Grmu v vrnil Ji.1!.^". t'.., 7:inJ4r ¿u jd4T!L lu ij i d r I j t j i ii ;■' i m i L11 ji 1l ji l j ji Icue, V)>itfOj-3 r dhiitr«, d*, Uik^ itiupu« ]>» »bilib ■SaslLtijivo iu iiiaflijMEiit pn:d ipel V ti i ms ¡Miiiljo. Vatu, aiofoud! OUlO«lm udirtr Ki pifme, ilocu Vm aljaioa vabi, ris Haplia v Icul« oinhlntp -Ii n^tiiL. PtiiiMjD «» ia prarjco raiudn alnTiiotlugl Jo HJ05S ■11 j Si E: v n ■ jn miLi^i rrj* tn i I n^rair JrnKlru glavni Cl^J in koacc. Via L-.ilaj Jur inaia r L-h jirai> >>/ 'j^reisjb, bjiji ukrb dnijLivu nitum. ' Žito bDfo c^m^in >11 iiX ¿olo, uradi iu v utic jatua iiTliiBjo, — V M Poziv na žalski tabor 6. septembra 1868 (Kmetijske in rokodelske novice, št. 35, 26. avgust 1868, str. 282). šič, urednik Slovenskega naroda, ki so ga mariborski nemškutarji imenovali »der Windische Christus«, in njegov sodelavec Josip Jurčič. Dobro obiskanost svoje gostilne je znal Hausenbichler izkoristiti za obujanje narodnega življenja. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. S skupino narodnjakov se je udeležil prvega slovenskega tabora v Ljutomeru ter bil ^srce in organizator drugega slovenskega tabora v Žalcu, ki je potekal v nedeljo, 6. septembra 1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali oklic, ki je avgusta izšel v Kmetijskih in rokodelskih novicah.14 14 Jezernik, Žalec, str. 80-81. Uvedba dualistične ureditve monarhije leta 1867 je terjala ustavno preureditev, ob kateri se je slovenska politika razcepila. Liberalni mladoslovenci, ki so bili najmočnejši na Štajerskem, so začeli prirejati množične shode na prostem, ki so jih po češkem zgledu imenovali tabori.15 Tabori so potekali na območjih, ki so lahko sprejela veliko ljudi. V Žalcu so bili kot nalašč za množična zbiranja ljudi polja in travniki, ki so se vili od Žalca proti Grižam, kar je lepo vidno na razglednici. Na njej so upodobljeni glavni govorniki na taboru: dr. Josip Vošnjak, dr. Valentin Zarnik, dr. Jakob Ploj, dr. Radoslav Razlag in Ivan Zuža. 15 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 246-247. 403 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2017 65 2017 slovenskega tabora v Žalcu, kije potekal v nedeljo, 6. septembra 1868. Razglednica je bila izdana leta 1908 (hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Tako se je v nedeljo, 6. septembra 1868, množica slovenskih rodoljubov z vlakom pripeljala v Celje, od koder so se na okrašenih kmečkih vozovih pripeljali v Žalec. Pred vozovi je jezdilo 12 konjenikov. Med njimi sta bila tudi Josip Sirca, poznejši dolgoletni župan, in Rudolf Senica, poznejši žalski posestnik in gostilničar. Ob treh popoldne so se zbrali na travniku posestnika Žuže, ki je navzoče pozdravil s: »Taborite!« Zavzemali so se predvsem za Zedinjeno Slovenijo in uveljavitev slovenskega jezika na vseh področjih.16 Zgoraj omenjeni oklic iz Kmetijskih in rokodelskih novic se je končal z besedami: »Pridite iz vseh hiš in iz vseh vasi, posebno celjskega, gornjegraj-skega, vranskega, šoštanjskega, laškega, konjiškega in šmarskega okrožja. Pridite na dan 6. septembra 1868. leta ob treh popoldne v žalski trg k slovenskemu taboru!« Oklic so podpisali: Ivan, Franc in Karel Žuža, Jože Žigan, Janez Hausenbichler in Vincenc Janič iz Žalca ter mnogi drugi iz celjske okolice.17 Zborova-lišče je bilo dostopno z vseh strani. Za 15.000-glavo množico je bilo prostora več kot dovolj. Leta po taboru so Žalčanom dala zalet, tako da so razgibano trško življenje povezali v številna društva. Že leto po žalskem taboru je v Hausenbichlerjevi gostilni pod vodstvom Janeza Hausenbichlerja začela delovati prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Časopise je posojal kmetom, jih naročal na slovenske liste in sam porav- Člani ustanovnega občnega zbora Slovenske požarne brambe, kije potekal 13. februarja 1881 v Žalcu (hrani Gasilski muzej Žalec). 16 Vrečer, Kako je bilo, str. 16. 17 Kmetijske in rokodelske novice, list 35, 26. avgust 1868, str. 282. 404 65 2017 3 KRONIKA KARMEN KREZE: SKROMEN MOZ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 18 19 20 21 22 Kač, Janez Hausenbichler, str. 53. Vrečer, Savinjska dolina, str. 224. Prva gledališka predstava v Žalcu je bila leta 1846 odigrana v nemškem jeziku. Naslov igre je bil Vaja z ognjem (prav tam, str. 222). Simonič, Žalec, str. 7. Popit, Žalski Sokol, str. 19, 27. Vrečer, Savinjska dolina, str. 261. Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar Hmeljarstvo se v Sloveniji omenja že v srednjem veku, v urbarju na posestvu brižinskega škofa v bližini Škofje Loke. Zaradi nenehnih vojn je gojenje hmelja zamrlo, v 19. stoletju pa je ponovno zaživelo. Hmeljišča so bila ne le v Spodnji Savinjski dolini, temveč tudi v Škofji Loki, okolici Ljubljane, Dravski dolini, Radljah, na Ptujskem polju, v Rogatcu in na Dolenjskem. Štajerska kmetijska družba s sedežem v Gradcu je sredi 19. stoletja gospodarje in kmete pozivala h gojenju hmelja. Temu pozivu se je odzval Franc Zuža, ki je imel v bližini žalskega trga že leta 1854 prvo hmeljišče, vendar ga je kmalu opustil. Zuža je sadil žateški hmelj, ki pa se ni obnesel. Leta 1869 sta Celjana, dr. Adalbert Cypl in sladičar Jan Hoston-sky, zasadila hmelj, in sicer prvi v teharski, drugi pa v celjski okoliški občini. Tudi ta nasada sta bila kmalu opuščena. Trdne temelje savinjskemu hmeljarstvu je položil šele Josip Bilger, oskrbnik dvorca Novo Celje, ki je bil takrat v lasti kneza Leopolda Salm-Reifferscheidta. Bilgerja je naučil gojiti in obdelovati hmelj duhovnik Peter Hornes. Josip Bilger je tako leta 1872 naredil prve poskuse z wurtemberškim po- Kopija izvirnega dvojezičnega vabila na volitve prvega pripravljalnega odbora in na ustanovni občni zbor s podpisom Janeza Hausenbichlerja kot načelnika (Zibelka slovenskega gasilstva, 1981). nal naročnino, samo da so brali in se izobraževali.18 Glavni namen čitalnice je bil krepiti bralno kulturo in družabno življenje v trgu. Hausenbichler je ves čas pomagal ustanavljati razna društva. Leta 1876 je na Grabnu ustanovil trško sirotišnico, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. Leta 1881 so svoje društvo ustanovili gasilci, istega leta je bila ustanovljena tudi Savinjska posojilnica. Pevci so leta 1883 ustanovili Pevsko zadrugo, leta 1885 pa Pevsko društvo Naprej. Tega leta je bila v Žalcu odigrana prva gledališka predstava v slovenskem jeziku z naslovom Blaznica v prvem nadstropju. Igro je režiral Anton Petriček.19 Leta 1895 so ustanovili tamburaški klub, leta 1902 je bila obnovljena narodna čitalnica, v letih 1897-1918 pa je bil v Žalcu sedež štajerske požarne brambe.20 Leta 1903 je bil ustanovljen žalski odsek celjskega Sokola, leta 1906 pa Žalski Sokol.21 Leta 1891 je bila odprta železniška proga Celje-Ve-lenje, s katero je Žalec veliko pridobil.22 Naslovnica knjige Navod o hmeljarji. Knjigo avtor zaključi s stavkom:»Draga mi domovina, čez vse si mi pa ti narodnjak, kateremu v pouk in korist posvetim to knjigo.« 405 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2017 65 2017 S»toJi1)il)rijitijt ft.iiJl H)u»H»mi*nMcbl»fa Trt.titi.Viro.lna rdkBB*. — Sftloitl fiiihilj - Iji.^™* trni, » nt, si *tr Tri [mi™^, fe TiTiiTnljiTn | knjigi jr niirrn jih^t-u ppljtilt-lr* ji-ri. I ihlhi ti T* ter fttotiu (1. k:ik'j y nriuli t Iv kullnniu r^Uuu. bi kita hi ar udii hmelj 1 ki prrl^rc l« knJKj»? fl IbaMblalki trii, in hjIH^ t giibih Iclih trikrat (olike nk kakih- [•viiku 1 'lij.f-lh: V Snimii -talini prlM J> I. III. lm™ Salln I milim hiYwl|IW(ni_ s H nI nbii«liijn li> U n»< V» I ilfnaAj tatUllJt t Sarini H«lliu |>~iL^Ij i.rj.. ]» kli> Ju nnlriifiih ri-uIUT lkmrljj. u kstrir^a i.|,i>Liu* lin p« afl.nfi'1 tU. in 1* "nI. '¿\ EAiO tMi» picri s, a., ji tn h)> itair. h. nt»1 t j 11» iMtiiti k po»Mlfliht, hll »I)«*!!* prtlsiTilM itaifli !Hii™-klffi Vr.vji>r. ntJTiri in Imstjfl pj p- n^iramji |iri.liilijn v II rtlfH r^n pili.. k*r jroj lw nvrnlh i"' i kr 1 |ij'atoLj Knli di linirHliii ■ ■L illlkt Ki.mjik.i ih Gf. jlfMU rcllihi i;;"0l1hii 1(1 K-iir hrri*. <• Wljifit*ii nalili. S f.mitll! iifcriniirii] uiiiii.ijuče, mirim v GrapoSu 1'Of^-J. iirpii/jliljivp^ lii» (r! i ir*i!r.['i (Jjec 11!. i. rr;. cilj ,V uri popoLLirillc. Sveti niJJn ............t J.jruvjLiii ,iu |m,1- v |Wni ■ki>ii olj 7 um !jllt... v {.l'ra| irrk^i v /.alti I'ol■ v blagi anvtini! tri uvilivv ¿¿itc, ¡¡M L i i,- ! ■ Žnkijo^g rod hi i: a. skega planinskega društva je pod vodstvom svojega predsednika Frana Robleka začel priprave na gradnjo. V veliko pomoč sta mu bila žalski nadučitelj Anton Petriček in občinski tajnik Ivan Kač. Od kmeta Martina Podkoritnika so odkupili zemljišče na Mrzlici, ki je bilo vpisano v katastrski občini Griže. Koča, ki je bila zgrajena 19 m pod vrhom, je stala skupaj 637,67 goldinarja. Večino sredstev so prispevali Hausenbi-chlerjevi prijatelji, nekaj je darovala Savinjska posojilnica, veliko pa so jih zbrali tudi s prostovoljnimi prispevki v Trbovljah in Hrastniku. V Žalcu so priredili tombolo, katere izkupiček so namenili gradnji koče. Slovesnega odprtja, ki je bilo 28. septembra 1899, se je udeležilo veliko ljudi iz Savinjske doline in Zasavja. Med njimi sta bila tudi Johannes Frischauf, profesor na graški univerzi, in Fran Kocbek. Odhod iz Žalca je bil ob 7. uri zjutraj. Pod vrhom je bil najprej piknik, nato ob 11. uri blagoslov, ki ga je izvedel griški kaplan Medvešek, nato pa je sledilo odprtje koče. Zatem je potekalo podpisovanje spomenice, ki so jo pozneje vzidali v vogalni kamen koče. Slavnostni govornik je bil nadučitelj Anton Petriček, ki je poudaril pomen Hausenbichlerjevega dela. Prireditev se je končala s prosto zabavo, petjem in plesom. Ta majhna koča pod vrhom Mrzlice je bila vse do leta 1931 edino zbirališče in zatočišče tako žalskih kot trboveljskih planincev.37 Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva je 20. septembra 1931 zraven Hausenbi- 37 Jezernik, Žalec, str. 68. chlerjeve odprla večjo in bolje opremljeno kočo. Med drugo svetovno vojno sta bili obe požgani.38 Zdaj na Mrzlici stoji planinski dom trboveljskega planinskega društva, v njem pa je soba, ki se imenuje po Janezu Hausenbichlerju. Prezgodnji odhod Janeza Hausenbichlerja je več občin v Savinjski dolini v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Za pospeševanje hmeljarstva je dobil priznanje na deželni razstavi v Gradcu, Štajerska kmetijska družba mu je podelila srebrno medaljo za pospeševanje kmetijstva, Konjerejsko društvo za Štajersko pa bronasto medaljo za pospeševanje konjereje. Ni bil samo pokončen narodnjak, ampak tudi veseljak in zelo družaben mož. Spoštoval je stare šege, običaje in narodne pesmi. Tudi sam je rad prepeval, posebej na štefanovo, na predvečer svojega godu, ko je sredi vesele družbe zapel svojo himno »Pobič sem star šele osemnajst let«.39 Nenadna bolezen (sladkorna bolezen) je prekinila njegovo plodno življenje. Umrl je 11. aprila 1896, star komaj 57 let. Njegov pogreb je pokazal vso njegovo priljubljenost, saj se je zbralo veliko ljudi raznih stanov, da mu izkažejo zadnjo čast. Med njimi so bili tudi: c. kr. celjski okrajni glavar dr. Wagner, načelnik okrajnega celjskega zastopa dr. Josip Sernec, načelnik 38 Lenarčič (ur.), Mrzlica, str. 37. 39 Jezernik, Žalec, str. 82. 411 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2017 65 2017 Odkritje spominske plošče Janeza Hausenbichlerja na njegovi rojstni hiši (hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec). gornjegrajskega okrajnega zastopa Alojz Goričar, deželni poslanec dr. Ivan Dečko, Celjski Sokol, Celjsko pevsko društvo, žalsko gasilsko društvo, zastopniki vseh občin v Savinjski dolini ter vse slovensko ra-zumništvo iz Celja in Savinjske doline. Veličasten sprevod je vodilo 12 duhovnikov, ob odprtem grobu pa je spregovoril Dragotin Hribar.40 Ob stoletnici Hausenbichlerjevega rojstva so Zal-čani leta 1938 v zahvalo in spomin na velikega rojaka na pročelje njegove rojstne hiše vgradili spominsko ploščo z reliefom in spominskim napisom.41 VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1893. Kmetijske in rokodelske novice, 1868. Ljubljanski zvon, 1882. Nova doba, 1938. 40 Kač, Janez Hausenbichler, str. 54. 41 Nova doba, 4. 11. 1938, št. 45, str. 5. LITERATURA Baš, Angelos: Žalec sredi 19. stoletja. Etnolog: glasnik slovenskega etnografskega muzeja 17, 2007, str. 251-257. Debič, Dane: Zasnove urbanizacije v Žalski občini. Savinjski zbornik, II (ur. Dane Debič et al.). Žalec: Pripravljalni odbor za proslavo dvajsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto, 1965, str. 41-71. Golec, Boris: Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca: rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18. stoletja. Ljubljana: Partner Graf, 1992. Hausenbichler, Janez: Navodo hmeljariji. Ljubljana: samozaložba, 1882. Hmeljarstvo Slovenije. Žalec: Hmezad Export-Import, 1990. Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999. Jezernik, Karmen: Žalec v letih 1848-1918. Žalec. Žalec: ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem, 2010. Kač, Ivan: Janez Hausenbichler, vzorni slovenski rodoljub. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1900. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1899, str. 52-54. Medved, Mateja: Žalec od prve poselitve do leta 1848. Žalec. Žalec: ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem, 2010. Mrzlica (1122 m): savinjski in knapovski Triglav: ob 100 letnici zgraditve Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici, 1899-1999 (zbral, priredil in uredil Tine Lenarčič). Trbovlje: Planinsko društvo, 1999. Natek, Milan: Žalec - naselje in prebivalstvo. Savinjski zbornik, II (ur. Dane Debič et al.). Žalec: Pripravljalni odbor za proslavo^ dvajsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto, 1965, str. 7-40. Orožen, Janko: Preteklost Savinjske doline od davnih do današnjih dni. Savinjski zbornik, II (ur. Dane Debič et al.). Žalec: Pripravljalni odbor za proslavo dvajsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto, 1965, str. 322-415. Petriček, Anton: Delovanje Hmeljarskega društva: poročilo poslovodje g. A. Petrička na proslavi društvene petdesetletnice dne 7. septembra 1930 v Žalcu:ponatis iz lista »Slovenski hmeljar«. Celje: Mohorjeva družba, 1931. Popit, Aleksander: Žalski Sokol v obdobju od 1903 do 1941: diplomsko delo. Ljubljana, 2002. Resnik, Jože in Štefan Stepic: Proga Celje-Velenje-Dravograd. Ljubljana: Železniško gospodarstvo Ljubljana: Železniški muzej, 1991. Rustja, Karel: Rudniška železnica Žalec-Zabukovi-ca. Žalec: Medobčinska splošna knjižnica 2008. Schmutz, Carl: Historisch Topographisches Lexikon von SteyermarkIII. Gratz: Schmutz C., 1822. 412 65 2017 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 Simonič, Milena: Žalec in savinjska hmeljarska tradicija. Žalec: Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije, 1992. Slokan, Jaka: Domača pričevanja o Janezu Hausen-bichlerju. Savinjski zbornik, IV. Žalec: Občinska kulturna skupnost, odbor za tisk in založništvo, 1978, str. 168-175. Širca, Barbara: Dnevniki Barbare Širca: 1849, 1850, 1851 = Tagebücher von Barbara Širca: 1849, 1850, 1851. Žalec: ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem, 2009. Šuklje, Fran: Iz mojih spominov, I. del. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1929. Videčnik, Aleksander: Posojilništvo in hranilništvo v Savinjski dolini. Celje: Ljubljanska banka, 1991. Vrečer, Rajko: Kako je bilo pred devetdesetimi leti. Savinjski zbornik, I. Žalec: Občinska kulturna skupnost, odbor za tisk in založništvo, 1959, str. 16-23. Vrečer, Rajko: Savinjska dolina: s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sliki. Žalec: samozaložba, 1930. Zibelka slovenskega gasilstva. Žalec: Gasilsko društvo, 1981. SUMMARY A modest man of great deeds: Janez Hau-senbichler The father of hop-growing in the Savinja Valley, Janez Hausenbichler, attended elementary school (Volkschule) in Zalec and completed two years of what was then the main school in Celje. He received instruction in mead-making and continued with training abroad for four years. After the death of his father, he returned home, where he administered an estate and opened a mead-making trade. He married Eliza Zmrzlikar from Celje, with whom he also opened a tavern, the reputation of which soon extended beyond the boundaries of their native valley. The tavern became a gathering place of patriots from across the Slovenian territory. Hausenbichler organised the second Slovenian mass meeting in Zalec (6 September 1868). It was at his house that the minutes were drawn up and signatures for the "mass meet- ing proclamation" collected. One year later, the first reading club in the Savinja Valley was put into operation in his tavern, which he himself supplied with Slovenian newspapers. In addition, Hausenbichler helped establish a number of different societies. He founded a local orphanage at Graben in 1876 and a fire defence in Zalec in 1880, serving as its longstanding commander. He learned about hop-growing through Jožef Bilger, the steward of the Novo Celje mansion and planted the first hops. In 1880, he was one of the founders of the hops association and two years later, he published the booklet Navod o hmeljariji [A Hop-Growing Manual], in which he invited local farmers to follow his lead, saying: "Grab a shovel and plant hops..." Hausenbichler is justifiably dubbed the father of Savinja's hop-growing. He encouraged the modernisation of livestock production, especially horse-breeding, and established the Horse Racing Society Zalec, which organised annual races. He planted willow trees along the Savinja River to provide a boost to willow tree growing and willow work as an additional source of income for farmers. And finally, he founded a tamboura club, which he provided with tambouras, and personally learned to play the instrument as well. On Hausenbichler's initiative, patriots from Zalec established the National Monetary Institute of the Savinja Savings Bank in 1881 to contribute to a greater prosperity in the Savinja Valley. Hausenbichler also made sure that the Savinja Railway, which was built in 1891, now runs right beside the Zalec square. For more than thirty years, he served as a councillor in the then market town municipality of Zalec as well as its mayor and vice-president of the Celje district administration. As a token of respect, several municipalities in the Savinja Valley proclaimed him their honourable member. Hausen-bichler's productive life was cut short by a sudden illness. Since he was an avid hiker, especially to Mrzlica, the Hausenbichler Cottage was built there in 1899 in his memory. The father of Savinja hop-growing, as Janez Hausenbichler is often dubbed today, was a man who loved Slovenian soil and language. By organising the second Slovenian mass meeting in Zalec (1868), founding organisations, societies and clubs, as well as by encouraging hop-growing, he led to the watershed period in Zalec, whose aftermath is still visible today, with Zalec becoming the centre of the Lower Savinja Valley and Slovenian hop-growing centre. 413 3 KRONIKA KARMEN KREŽE: SKROMEN MOŽ VELIKIH DEJANJ: JANEZ HAUSENBICHLER, 399-414 2017 65 2017 Hmeljski sejem na Polzeli. Razglednico je založil trgovec Julius Žigan in prikazuje Žiganovo skladišče hmelja. Poslana je bila leta 1904 (hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec). Hmeljski sejem v Braslovčah na križišču pri cerkvi. Razglednica je bila poslana 1907. (hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec). 414