Sasa V CEUU LETO XI. — ŠT. 6 cc 15. JUNIJ 1964 CINKARNAR GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila»Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 59-81, 59-82, interna 55. Tilsk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. Razprava na predkongresni konferenci ZK v Cinkarni ANDREJAŠ MARTIN: V zadnjih petih letih smo dosegli velike gospodarske uspehe. Z delom v zadnjih petih letih simo lahko zadovoljni. Dosegli smo precej gospodarskih uspehov —• zgrajene so nove peči v topilnici, nadalje je zrasel nov obrat PIK, omembe vredno je delo komunista. iki je s svojo racionalizacijo v stolpnem sistemu H2SO4 povečal proizvodnjo za 80 %. Aktivnost naših komunistov je bila zelo razgibana v času, ko se je razpravljalo o zvezni in republiški ustavi, občinskem statutu, statutu podjetja. Ko smo postavljali temeljna načela za vodenje podjetja, so tu 'komunisti prispevali največji del svojih predlogov in pokazali odgovornost, ki jo čutijo. Zavestno delo 'komunistov se še nadaljuje. Ce pogledamo delo komunistov v samoupravnih organih — ti organi ne delajo najboljše — predvsem DS EE. O teh stvareh -smo večkrat razpravljali lin prišli do določenih zaključkov, ki so precej pomagali v samoupravljanju. Naloga naših OO ZK bo še nadalje, da poživijo delo v delovnih skupnosti v obratih in da stremijo za tem, ~ *-• -> N I. Ekonomska enota metalurgija: 1. Predpražarna in žveplena kislina....... 121,34 2. Aglomeracija............................ 119,73 3. Skupne službe (1. in 2.)................ 120,41 4. Topilnica surovega cinka................ 131,04 5. Topilnica finega cinka.................. 131.04 6. Cinkovo belilo.......................... 124,23 7. Keramika................................ 119,84 8. Skupne službe celotne topilnice......... 129,24 9. Povprečje ek. enote metalurgije ..... 126,46 10. Kem.-metalurški analit. laboratorij .... 123,55 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine............. 124,53 2. Cinkografija........................... «113,73 3. Oblikovalnica cinkove pločevine ..... 125,441 4. Skupne službe predelovalnih obratov . . . 123,55 III. Ekonomska enota anorganske kemije: 1. Kromov galun........................... 100,00 2. Na-hidrosulfati in metalit.............. 125,00 3. Na-sulfid............................... 110,00 4. Litopon, Ba-sulfid in Zu-sulfat......... 120,00 5. Svinčeni oksidi......................... 120,62 6. Superfosfat............................ 115,33 7. Ultramarin *........................... 119,01 8. Modra galica............................ 122,7& 9. Kemični obrat IH. — Mozirje ...... 120,00 10. Obračun skup. služb obrat pigmenti — soli 119,48 11. Povprečje obratov Cr-galun, Zu-sulfid svinčeni oksidi, ultramarin.............. 114,92 12. Povprečje obratov Na-hidrosulfit, Cr-galun, Na-sulfid, ultramarin in svinčeni oksid . 118,60 13. Povprečje obratov stari in novi litopon . . 120,00 14. Povprečje obratov Na-hidrosulfit in metalit 125,00 15. Povprečje obratov litopon in modra galica . 120,56 16. Povprečje obratov modri baker, modra galica............................. 120,80 17. Modri baker................................. 119,48 18. Novi litopon ............................... 120,00 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami................................ 125,00 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. Mehanična delavnica.................... 125,14 2. Gradbeni oddelek........................ 124,66 3. Elektro delavnica....................... 128,39 4. Energetski in merilni oddelek.......... 124,71 5. Oddelek za pripravo dela................ 125,66 6. Skupne službe vzdrževalnih obratov . . . 125,23 7. Plinarna................................ 120,93 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe................................. 122,23 1. Družbena prehrana............................ 123,33 VII. Celotno podjetje................................ 123,73 Notica s V. kongresa ZSJ je so 'bile koristne iin obširne. Pri tem je potrebno poudariti, da naši komam isti — pa tudi nekomunisti — delavci in uslužbenci ,potrebujejo veliko ekonomskega znanja, da bi lahko uspešno sodelovali v delu DS, sindikatu itd. TK ZK je preko Centra za strokovno izobraževanje organiziral seminar za bodoče člane samoupravnih organov. To je zelo pozitivno, vendar je tolbolj kampanjskega značaja in bo potrebno v ibodoče vprašanju ekonomskega izobraževanja posvetiti veČ pozornosti. Velikokrat slišimo, da ljudje ne diskutirajo na sejah in da je vzrok temu neznanje in nepoznanje stvari, ki se obrav- Skušall bom opisati našo udeležbo na V. kongresu ZSJ in delo v času kongresa. Delegati na V. kongresu iz celjskega okraja smo se odpravili v Beograd 19 .aprila zjutraj. V recepcij s ki pisarni na beograjski železniški postaji smo o-prlavjili vse 'formalnosti, dobili vsa navodila in ves potrebni material. Viseh delegatov na kongresu je bilo okrog 1.500. Med drugimi se je kongresa udeležilo veliko število tujih delegacij; bilo jih je okoli 40 iz najrazličnejših držav in kontinentov. Kongres je pričel z delom v ponedeljek, 20, aprila. Točno ob 9. uri je vstopil v kongresno dvorano tovariš Tito v spremstvu najvišjih državnih in partijskih voditeljev. Težko je opisati vzdušje v dvorani, ki je nastalo ob prihodu tovariša Tita. V trenutku je bila vsa dvorana na nogah. Burnih aplavzov ter vzklikov tovarišu Titu in partiji nd bilo konec. Kongres je otvoril predsednik ZSJ tov. Svetozar Vukmanovič — Tempo. Pozdravil je vse tuje delegacije, goste in delegate kongresa. V svojem pozdravnem govoru se je tovariš Tito dotaknil vpra- šanja delavskega samoupravljanja in dejal, da smo v tem pogledu napravili ogromen korak naprej, vendar opažamo še tu in tam elemente samovolje, ki zavirajo razvoj in nemoteno funkcioniranje delavskega samoupravljanja. Vzrok temu je, ker se naši delavci vedno ne zavedajo dovolj svojih pravic in da še niso odločno napravili konca vsem posameznim primerom samovolje. Nadalje sc je tovariš Tito dotaknil vprašanja naše investicijske politike v preteklosti in standarda našega delovnega človeka. Poudaril je, da smo našo bazično industrijo dokaj izgradili, da i-mamo mnogo tovarn v katere smo vložili ogromna sredstva in da nam ravno te tovarne v večinti primerov še ne dajejo tistega, kar smo od njih pričakovali. Na drugi strani pa imamo visoko akumulativno industrijo, ki je prišla v dokaj težaven položaj, ker nima razpoložljivih sredstev, da bi se obnavljala. Namesto, da bi se obnavljala, uporablja svoj amortizacijski sklad za plačevanje anuitet. Poudarjeno je bilo, da mora skupnost dati sredstva za obnovo teh podjetij; ker smo prej vzeli od teh podjetij ne sa- mo tisto kar so akumulirala, ampak tudi njihovo amortizacijo. Glavno pozornost pa moramo posvetiti investiranju v tiste ob- (Nadaljcvanje na 4. strani) LETOVANJE NAPOTNICE REGRES Vse prijavljence za letovanje obveščamo, da morajo najkasneje 14 dni pred odhodom na dopust vplačati celotni znesek pen. ziona. Ob vplačilu dobijo napotnico. Pravico do regresa imajo tudi ostali člani kolektiva, ki letujejo v počitniških domovih sindikalnih podružnic drugih podjetij, vendar samo na podlagi potrdila, ki ga prejmejo v pisarni izvršnega odbora sindikalnih podružnic Cinkarne. Svojci članov (žene ali moža), ki so pri nas prijavljeni za letovanje in so zaposleni v drugih podjetjih ali ustanovi, morajo pri nas predložiti potrdilo o višini regresa ali pa potrdilo, da njiho. vo podjetje, ustanova ne daje regresa za dopust. V teni zadnjem primeru prejmejo svojci pri nas regres po svojem možu ali ženi. Razprava na predkongresni konferenci ZK (Nadaljevanje s 1. strani) — nam ne pomeni nič in se o tem skoraj ne sliši. Naša dolžnost je, da se dosledno boriimo za skrb našega delavca. Analiza v okrajnem merilu je pokazala, da en član družine nujno potrebuje za svoje življenje povprečno 38.000 din mesečno. Poglejmo, kako živi naš delavec s 25.000 din. Mislim, da v Ginka rni ne bi smelo 'biti delavca, ki bi zaslužil mani kot 30.000 din. Ugotovljeno je, da je v Celju najdražji trg v Sloveniji. Vemo, da Cinkarna posredno preživlja ca. 10.000 državljanov, zato nam ne sme biti vseeno, kako ti živijo. Ko se 'borimo za 'investicije, za ekonomski uspeh podjetja, se moramo obenem 'boriti tudi za življenjski standard zadnjega delavca v podjetju. Zelo pereče v našem podjetju je to, da naši električarji in ključavničarji 'bežijo iz Cinkarne. O teh stvareh bi morali TK in OO razpravljati. Če bomo napravili vse za delovnega človeka in mu nudili tisto maksimalno materialno osnovo, potom bomo lahko računali na njegovo delovno zavest. Če .pogledamo zadnji pravilnik o delitvi OD, vidimo, da so nastale spremembe, ki so ustvarile nezadovoljstvo. Ta pravilnik je uničil stimulans posameznika. Sedaj dela na račun enega delavca nek priden delavec, za delo pa dobita oba enako plačilo. Danes se marsikdo na delovnem mestu vpraša, ali se mu sploh izplača truditi pri delu, iker njegovo delo še zdaleka ni priznano. Če pogledamo stanovanjsko politiko vidimo, da delavci v neposredni .proizvodnji ne pridejo do stanovanj. Vemo. da so pri nas potrebni inženirji, ampak vprašanje je, če bo Cinkarna lahko prosperirala brez pridnih delavcev. IVO RAMŠAK: Za standard delovnega človeka je treba bolj skrbeti. Kot v ostalih organizacijah tako obstajajo gotovi problemi tudi v OO skupnih delavnic. Sestanki, ki so bili sicer redno sklicani. v zadnjem času niso bili tako obiskani kot l)i bilo potrebno. Opaziti je bilo. da so se člani, ki delajo na boljših delovnih mestih slabše odzvali vabilom na sestanke kot oni, ki delajo v neposredni proizvodnji. Prav takio je bilo na sejali DS EE. Snov za obravnavo na DS je bila slabo pripravljena. Pri samoupravnih organih je bila tudi ta slabost, da so se nekateri člani, ki so bili izvoljeni, kandidaturi izmikali z izgovorom, da so preveč obremenjeni ali, da so že prejšnja leta dovolj delali. Velika slabost v organizaciji je v tem, da se ne znamo odkrito po- meniti iz oči v oči. To nas vodi do negodovanja 'in nezaupljivosti. Ugotovljeno je tudi, da se sklepi ne izvajajo, iz česar sledi to, da delavci nimajo volje do razprav. Skupne delavnice so pri novem pravilniku o delitvi OD predložile predloge za popravilo ocene tistih delovnih mest, ki so bila slabo ocenjena, vendar so bili ti predlogi dvakrat zavrnjena. V tem so člani DS videli svoj neuspeh. V bodoče je treba v večji meri glodati na standard delavcev tem 'bo zagarantirano, da bodo delavci 'bolj živo posegali v diskusijo. KARLO SAGADIN: Komunisti moramo skrbeti tudi za zmanjševanje nesreč pri delu, Ker je potrebno poročilo sekretarja TK v zvezi z vlaganjem v družbeni Delovna disciplina in medsebojni odnosi v našem kolektivu K pisanju tega članka me navajajo številni pojavi, ilai niso v skladu z našo organizacijo in predpisi, ki veljajo v našem podjetju in katere smo dolžni vsi Upoštevati in se po njih ravnati. Naše notranje življenje moramo uravnavati tako, da dosežemo kar najboljše rezultate v proizvodnji, da gospodarno delamo 'in upravljamo, da varujemo naše zdravje in, da z maksimalno mero .potrpežljivosti in dobro voljo ustvarjamo »klimo« dobrega tovarištva in razumevanja med člani kolektiva. To pa izgloda ni povsem jasno nekaterim tovarišem in tovarišicam, ki s svojini ravnanjem povzročajo nered in ustvarjajo nezadovoljstvo pri drugih članih kolektiva. Še vedno je na dnevnem redu zamujanje, ki vsak mesec znaša precej ur, prav tako pa številni člani kolektiva predčasno zapuščajo delovna mesta- Vožnje s kolesi, mopedi, motorji in osebnimi avtomobili po tovarni, so postale vsakdanji pojavi, ki močno ovirajo že tako otežkočen notranji Gradnja v Selcah dobro napreduje Člani našega kolektiva gradijo v Selcah 23 enodružinskih hiš. Zadnje dni aprila so se graditelji sesta/li in pogovorili o problemih, s katerimi se srečujejo pni gradnji. Tega sestanka so se tudi udeležili: glavni direktor ing. jo sta že izdelana. Transformator bo dala Cinkarna, montažo pa bo opravljalo ElektroAlelje. Ker mi bilo mogoče nabaviti apna, sicer bi malto izdelovali sami, se je pojavilo pereče vprašanje — dovoz malte iz Ingrado- Vse kaže, da bodo mnoge hiše vseljive že jeseni Drago Čeh, glavni inženir vzdrževalnih obratov ing. Jakob Ras-•potniik, obratovodja gradbenega oddelka Edo J urbar in skladiščnik na gradbišču Franc Gaberšek. Vsako popoldne je na gradbišču v Selcah zelo živahno. Graditelji si kljub raznim težavam pridno ustvarjajo nove domove. Doslej je že 16 hišic pod streho, čeprav včasih zmanjka tega alli onega gradbenega materiala. Podjetje jim skuša pomagati, kjer je le mogoče. Jeseni je Uprava za oeste 'in kanalizacijo položila le polovico glavnega odtočnega kanala. Ko 'bo ta kanal dokončan, bo treba določiti ptikljnčke za stranske kanale. Stroške za izgradnjo teh kanalov bodo krili posamezniki. Projekta za vodovod in transformatorsko posta- ve inaltarne. Tudi tu je priskoči, la na pomoč Cinkarna; opremila je kamion s cisterno, ki jo je preuredila za transport malte. Izračunati je treba, koliko sredstev bo še potrebnih za vsako posamezno hišo. To bo možno ugotoviti na podlagi analize dosedanjih stroškov. Za vsako posamezno stavbo je treba razčleniti koli ko je kdo doslej vložil lastnih sredstev (v gotovini, (materialu, ali z lastnim delom) oziroma porabil kredita in ugotoviti 'porabo gradbenega materiala. Vise kaže, dia bodo mnoge hiše vseljive že letos jeseni. To je vsekakor lep uspeh ter dokaz prizadevanja in izredne marljivosti. Mnoga naša gradbena podjetja 'bi se lahko marsikaj naučila na takih gradbiščih. transport. Na opozorila odgovornih tovarišev, .posamezniki reagirajo grobo in so užaljeni, če kdo zahteva, da prenehajo z vožnjo. Pogosti prepiri v obratih in pretepi, pijančevanje, surovosti in druge nerednosti, po mojem mnenju močno ovirajo normalno proizvodnjo in življenje v tovarni, ki zaradi neštetih .pojavov ni prijetno in varno, saj moramo skoraj vsak dan klicati na pomoč organe LM. Poleg naštetih slabosti in napak so še druge, ki niso v čast našemu kolektivu, ki sicer velja za trdno in marljivo delovno skupnost. Danes je pri nas že skoraj reden .pojav, da si posamezniki vzamejo prost dan, kadar se jim zdi, da po več dni izostajajo z dela brez obvestila komurkoli, da odhajajo in prihajajo v podjetje koder jim »paše«, da surovo in žaljivo reagirajo na vsako kontrolo, da z laž-ndimi izjavami in podatki izsilijo neko za njih ugodno rešitev itd. Nekateri izkoriščajo naše organizacijske slabosti in si dovoljujejo vse mogoče »kombinacije« v zvezi z nabavo blokov za prehrano, pritiskajo na povečanje pomoči iz socialnega fonda, užaljeno reagirajo, kadar jim je to odklonjeno, grozijo s pritožbami na razne odgovorne forume vse tja do maršalata, čeprav mnogi vedo, da njihove zahteve niso upravičene. Ravnanje nekaterih tovarišev, ki zahtevajo določene pravice in ugodnosti pogosto ni na mestu. Pojasnila sodelavcev sprejemajo z »viška«, svoje nezadovoljstvo izražajo v silni žlahtni slovenščini in julgoslovanščini, ki je dobri in pošteni sodelavci ne razumejo in so po pravici užaljeni, če jih nekdo vedno »nekam« 'pošilja. V odnosu do naših sodelavk v obratih in upravi, pogosto naletimo na žalitve in nemogoče »manire«, ki ponižujejo človeka in ustvarjajo hudo kri, saj iizgle-da, da nekateri člani našega kolektiva res prav malo cenijo naše tovarišice. Zali ugotavljamo, da so nekateri sicer redki med nami, ki v svojih zadevah predpostavljene nepravilno obveščajo, še večkrat pa je to primer, ko gre za pridobitev neke dobrine, npr. stanovanje. Imamo tudi .pojave, ko se posamezni člani kolektiva samovoljno vseljujejo v stanovanja ali sobe, ki jim niso dodeljene pa čeprav vedo za isklepe organa za stanovanjske zadeve. Vsak ukrep, ki se nato izvede s strani pristojnih organov upravljanja smatrajo za krivičen in nečloveški, obetajo vse mogoče prir tožbe, »grozijo« z odpovedjo itd. Zelo značilno za naše notranje odnose je močno razpaseno kri-tizerstvo. potvarjanje dejstev, napihovanje dozdevnih napak posameznikov, vse to pa se seveda dogaja v glavnem za »vogalom«. Ali nimamo dovolj možnosti, da o naših problemih javno in odkrito razpravljamo tam, kjer je za to pravo mesto? Zdi se, da takim našim sodelavcem manjka poguma. Morda mislijo, da se bodo zaradi poštene in odkrite 'besede komu tako zamerili, da bi bil lahko ogrožen njihov .položaj? Ko navajamo nekatere pojave nediscipline in slabosti v naših odnosih, ne smemo mimo dejstva, da velika večina članov našega kolektiva marljivo in disciplin irano 'dela, zato tudi dosegamo v našem delu in poslovanju tako pomembne uspehe. Resnici na ljubo moramo poudariti, da največkrat kršijo naše notranje predpise tisti delavci, ki samo za kratek čas pridejo »vedrit« v podjetje in prav malo prispevajo k našim skupnim naporom. Prav je, da takim tovarišem jasno .povemo, da pri nas nlihče ne more imeti nobenih predpravic, če pa hočejo imeti veljavo v našem /kolektivu, morajo to doseči z dobrim delom in pravilnim odnosom do svojih sodelavcev. Še več napak dn slabosti 'bi lahko navedli v naših odnosih, vendar to mi cilj tega članka. Želimo predvsem vzpodbuditi še druge člane kolektiva, da bi se po teh vprašanjih oglašali v našem tisku in pripomogli k utrjevanju discipline ter 'izboljšanja odnosov v našem kolektivu. TUDI NAŠI MLADINCI SE BODO UDELEŽILI ZVEZNE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Tudi v letošnjem letu bodo mladinci sodelovati na zvezni delovni akciji pri (gradnji Jadransko magistrale v mesecu juniju. Tako smo dolžni po razrezu poslati na delovno akcijo 4 mladince, ki ibodo častno predstavljali mladino Cinkarne na delovni ak- eiji. TK ZMS je predlagal upravnemu odboru, da se udeležijo delovne akcije: 1. VODIŠEK Rajko, 2. DJU-GUM Smilja, 3. SACIČ Smaii.1, 4. HORVAT Franjo. Udeležencem zvezne delovne akcije želimo mnogo delovnih uspehov pri gradnji Jadranske magistrale. standard dopolniti, menim, da je prav povedati, da so bila v družbeni standard vložena tudi sredstva iz republiškega in občinskega sklada. Ce vsa ta sredstva združimo, potem ne izgloda, da smo na tem področju v Cinkarni tako malo napravili. Res je, da ni bilo mogoče odvajati več sredstev, če smo hoteli reševati vse naše probleme. Mislim, da je bila orientacija naš/ih organov, kot tudi uprave, da se v družbeni standard vlaga veliko sredstev in da hi zgraditi čirnveč stanovanj, pravilno. V letu 1961 in 1962 smo stanovanja razdelili v glavnem delavcem. V lotu 1962 pa je dobilo stanovanje tuidii 10 strokovnjakov. V sedanji situaciji, ko gradimo zopet 24 stanovanj, pa je v podjetju nastala nujna potreba po zaposlitvi strokovnjakov, katerim je potrebno nuditi stanovanja. V lanskem letu je bilo 36 prosilcem odobren individualni kredit za gradnjo stanovanj, 19 prosilcem pa je bilo dano posojilo za dograditev hiš. Res je, da je bilo precej stanovanj zgrajenih za strokovnjake, vendar se le niso stanovanja izključno .podeljevala strokovnjakom, zato tega dejstva ne bi .smeli posploševati. Ce hočemo spraviti Cinkarno iz zaostalosti, moramo imeti strokovnjake. Teh strokovnjakov v Celju mi dovolj in če jih hočemo imeti, tim moramo nuditi stanovanje. Mislim da komunisti ne bi smeli zavirati vprašanja zaposlovanja strokovnjakov. Sicer je to izredno težka naloga, ker je težko odreči pravico do stanovanja delavcu, ki živi v težkih sta. novanjskih razmerah. V letu 1960, ko se je razpravljalo o rekonstrukcijah, smo uvideli, da praktično nimamo niti enega samskega ležišča. V zadnjih treh letih smo zgradili tri samske domove s kapaciteto preko 300 ležišč, kar je terjalo veliko finančnih sredstev. Po analizi bi nam že v 'lanskem letu manjkalo v proizvodnji 100 delavcev, če ne bi imeli -samskih kapacitet. Ce analiziramo efekt našega dela v proizvodnji, potem si lahko zamislimo, kako velika izguba bi bila za podjetje, ce Ibi imeli v proizvodnji 100 delavcev manj. Zato mislim, da so bile te odločitve edino pravilne in je treba s tem nadaljevati. Poleg tega smo prišli v zadnjih letih 'do svoje kuhinje TO, ki sicer ni najbolj moderna, vendar pripravi na dan 1.500 do 2.000 obrokov za naše delavce. Obnovljene so bile okrepčevalnice in pralnica, kjer se že kažejo rezultati dela. npr. v topilnici je bila obleka delavca uporabna 3 'mesece, zdaj ko se redno pere in šiva, pa jo lahko nosi delavec eno leto. To je važen moment, ker na eni strani nekaj prlištedimo, na drugi strani pa bolj skrbimo za zdravje našega delavca. Potrebno se mi zdi na tej konferenci spregovoriti tudi o vprašanju rekreacije naših delavcev. Sindikalna organizacija organizira izlete in letovanja za delavce v razne kraje. Menim, da odločitev, da smo prodali svoj dom na morju, ni ibila čisto na mestu. Za malo denarja bi lahko kupili nov dom, vendar je prišlo nazadnje do odločitve, da ga ne (bomo potrebovali. Danes pa moramo vedeti, da sami ne moremo odločati oziroma izbirati krajev za letovanje, ampak jih bomo dobili tam, kjer nam 'bodo dali proste kapacitete. O tem, da tako velik kolektiv kot je Cinkarna, nima svojega počitniškega doma ob morju, je treba razmisliti in za to ustvariti neka sredstva. Tudi dom v Logarski dolini je ibil predviden za prodajo, vendar bo še zaenkrat ostal pod Cinkarno. Slabost v našem delu je tudi ta, da smo šele letos pristopili k planiranju kadrov. V tem ožim smo precej zamudili. V bvm pogledu komunisti nismo odigrali svoje vloge. Pred naimi je zelo važno vprašanje, ki ga bomo morali v krat-(Nadaljevanje na 3. strani) Razprava na predkongresni konferenci ZK Nadaljevanje z 2. strani) kem analizirati in bomo morali komunisti zelo aktivno poseči ■vanj — to je vprašanje zmanjšanja nesreč pri delu. V lanskem letu smo imeli v 5-letnem obdobju najmanjše število nesreč, v letošnjem letu pa se je ta situacija temeljito spremenila. Imamo veliko število majhnih in drobnih nesreč, kii vzamejo veliko časa. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je procent nesreč napram lanskemu letu povišal za 70 %. Mislim, da komunisti ne bi smeli iti hladnokrvno mimo tega dejstva. Nemogoče je zadolžiti našega socialnega delavca naj se s tem ukvarja, ker so to vprašanja našega celotnega kolektiva in če komunisti ne bomo energično podvzeli ukrepov v tej smeri, ne bomo prišli samo do invalidov, ampak bomo na koncu krepko te stvari plačevali. Za tako visok porast nesreč v letošn jem letu ni razlogov. [Današnja konferenca hi morala nakazati rešitev tega vprašanja. Naloga nas komunistov je. da to vprašanje zadovoljivo rešimo. Podobna stvar je z bolezninami. Če vzamemo nesreče izven dela. se navadno vise skupaj zreducira v nesreče B. Mislim, da bo potrebno poleg analiz, ki jih delamo v obratih, odkrito spregovoriti, ali so res te nesreče na poti z dela oziroma na delo. ali pa se je človek ponesrečil nekje drugje. Res je, da nekateri člani našega kolektiva morajo iskati dodatni zaslužek, vendar moramo kljub temu zavzeti določene ukrepe, ker so to silno zaskrbljujoča vprašanja. Precej govora je bilo danes tudi o delitvi osebnih dohodkov. Pripravljajo se analize za odpravo OD, ki 'SO nižji od 30.000 din. S tem .pa še ni rečeno, da ocene vseh drugih delovnih mest povsem ustrezajo. Pravilnik je dokument, ki ne more za vedno regulirati odnosov v kolektivu, ampak je to stvar, kii se mora spreminjati, ko se pokažejo potrebe za to. Situacija v zvezi s stanovanjsko izgradnjo je taka. da smo v letošnjem letu zbrali v ta namen nekaj nad 100 milijonov din. tako da predvidevamo izgradnjo še 21 stanovanj in .podelitev še 19 individualnih kreditov. To so zaenkrat vsa sredstva, ki jih je trenutno možno zbrati. Že danes imamo preko 300 delavcev, ki imajo v smislu pravilnika o dodelitvi stanovanj, pravico do stanovanja. To je veluk problem in je prav, da se o teh stvareh razpravlja in išče poti za njegovo rešitev. To ne bo tako enostavno, pač pa se je treba ozreti na naše pogoje in prilike ter ustvariti pogoje za naše ljudi. Sedanji ukrepi, ki se ponavljajo in naši napori bodo dali več sredstev za večjo stanovanjsko izgradnjo in izboljšanje življenjskih .pogojev naših delavcev. STEVO JOVANOVIČ: Delovni sestanki zadovoljivi, študijski ne. Spregovoril bi o delu osnovne organizacije ZK valjarne. Z delovnimi sestanki smo lahko zadovoljni, medtem ko študijski sestanku niso bili uspešni. Olani ne poznajo materiala ZK in so na zelo nizki ideološki ravni. Pri delovnih sestankih se navadno vsi člani oglašali k razpravi. Na vsakem sestanku je bil najprej podan pregled izvršitev planskih nalog v proizvodnji in plan za naslednji mesec. Tudi delo DS EE ni tako kot bi bulo potrebno. Odbor SP je bil aktiven dn je že organiziral nekaj masovnih sestankov. Mislim, da bi morali na tokih sestankih ljudem prikazati perspektivo. Naš cilj ne sme biti ta, da bi koristili samo fizično moč ljudi, ampak naj bo noš cilj ▼ tem, da bomo preskrbeli tem ljudem dobre pogoje za ustvarjanje take produstivnosti, ki se od njih zahteva. Pogosto pride v valjarni do nesoglasij, ker so stroji preobremenjeni in nastajajo zastoji, pri čemer vsi izgubimo živce. Nihče pa se ne vpraša, ali bomo s tem izgubili tudi ljudi. Mladinska organizacija v preteklem letu ni dobro delovala. Zato sta bila zadolžena dva člana TK za poživitev dela v organizaciji, ki sta uspela, vendar delo sedaj kljub temu ni tako, kot bi bilo potrebno v glavnem zato, ker te mladinci ne najdejo razumevanja pri obratovodstvu. Napaka pri njih je ta, da imajo premalo iniciative. MITJA RIBIČIČ: Zavedati se moramo velikega pomena VIII. kongresa ZKJ. Vaš sestanek je predkongresni sestanek, na katerem se formira politika Zveze komunistov, ki bo dobila svoj odraz na VIII. kongresu. Mislim, da bi se morali vsi tega zavedati, da so materiali, ki jih obravnavate na vaši osnovni organizaciji in stališča, ki se formirajo na OO pooblastila delegatom, da so del kongresnega materiala, del tiste politike, ki bo uresničena na VIII. kongresu ZKJ. Iz tega razloga mislim, da ni vseeno, kakšna so ta stališča, kako ZK v tako velikem podjetju razpravlja o usodi podjetja In da ni vseeno, kakšna je situacija. Mišinim, da se moramo vsi zavedati, da bo VIII. kongres ogromnega poanena za razvoj socializma in našo dejavnost. Tega se zavedamo zaradi tega, ker vemo, da je vsak kongres pomenil ogromen korak naprej v razvoju proizvajalnih sil, v nadaljnjem razvoju našega socialističnega sistema in naše družbe. Na V. kongresu je bil zadan glavni udarec stalinizmu, birokratizmu iin izvoru vsega zla. Če ne bi na tem kongresu izvršili tega udarca in opravili z miselnostjo. da se nekje odloča v imenu ljudi in ima nekdo ta pooblastila neomejena, si lahko predstavljate, kakšna bi bila usoda ljudi. Če ne bi na VI. kongresu osvobodili Partijo neposredne komandne vloge in ji ne bi dali druge vsebine, bi prav tako ne pospešili našega razvoja. Na VII. kongresu smo sprejeli program, ki je ogromnega pomena in na podlagi katerega se je tudi oblikovala naša nova ustava, ki je ena najbolj progresivnih demokratičnih ustav na svetu. Vprašamo se, kaj bo prinesel novega VIII. kongres ZKJ. Težko je ugibati, v kakšni smeri bo šel ta kogres. Po vseh pripravah pa gre za bistvene nove spremembe v vlogi ZK, v njenem pomenu in kako bo uveljavljala vodilno vlogo v nadaljnjem družbenem življenju. Ta kongres je v 'času, ko je Jugoslavija zmagani v mednarodnem delavskem gibanju s svojimi stališči, 'ko so njena načela postala tudi osnovna načela v mednarodnem delavskem gibanju dn mednarodni .politiki. Ko je Jugoslavija stopila v mednarodno gibanje, je postala njen ded dn lahko močneje uveljavlja svoja stališča. V tej smeri bo VIII. kongres ogromnega pomena. Prej se nismo mogli tako globoko posvetiti vsem našim notranjim idejnim kot družbenim problemom, ki jih prinaša naša družba. Ena ogromnih razlik Vlil. kongresa bo to, da se formira ta politika na drugačen način kot se je formirala na vseh prejšnjih kongresih. Sedanji kongres je prinesel bistveno razliko v tem smislu, da ne gre več za neka .pooblastila CK ZKJ, ampak, da se v vsaki OO KZ gradi ta politika od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol. Pomen smernic na tem kongresu je v tem, da se te smernice, ki so izdelane na VI. plenumu GK konfrontirajo s stvarnost- jo, da vidimo, koliko so odraz dejanskega stanja na našem terenu. Medtem ko je bil na prejšnjem kongresu osnovni poudarek na družbi, je danes na VIIL kongresu osnovni in glavni poudarek na človeku, na proizvajalcu — upravljalcu delovne organizacije. Že prvi sestanki, rezultati našega VII. plenuma, vsa prizadevanja in gibanja v osnovnih organizacijah ZK kažejo na to, da smo uspeli Zvezo komunistov Obrniti do osnovnega problema in začeli te probleme reševati z vidika ZK, z vidika idejno politične sile in ne izven interesov naših delovnih ljudi. Že prvi rezultati teh smernic so pokazali ogromen premik v našem družbenem merilu. Na CK je bilo poudarjeno, da je Slovenija prva v Jugoslaviji konkretno pristopila k najrazličnejšim ukrepom za to, da se stanje v tem oziru spremeni. Ti ukrepi, ki jih Izvršni svet prevzema, so že dokaz, da je .politika smernic in zavest Zveze komunistov postala že politika in zavest samoupravnih organov in politika ZK. V tem oziru je važno. d'a ZK izvede pritisk n a obči n »ko skupščino, na samoupravne organe in delovni kolektiv, da se tudi v celjski občini začno zdraviti v osnovah naše nadaljnje gospodarske graditve. Tov. RIBIČIČ je dejal, da je bilo poročilo sekretarja TK dobro, vendar meni, da bi tako poročilo ilahko čitali tudi še kje drugje (na seji DS, gospodarski zbornici itd.), ker so v njem nanizani rezultati .podjetja. Poročilo kaže na določene slabosti v organizaciji ZK in v delu organizacije. »Te slabosti niso samo vaše, ampak so to slabosti celotne občine in okraja,« je dejal tov. RIBIČIČ. Osnovna slabost je v tem, da je delo Zveze lomunistov orientirano na čisto praktične gospodarske in tehnične podatke in da se vrti okrog številk, preko katerih pa se ne vidi tistega, ki to ustvarja — proizvajalca. Tovarišica GSTRUHOVA je v svoji diskusiji to obravnavo preobrnila in je imela prav, ker je iznesla osnovne probleme, ki jih mora Zveza komunistov kot organizacija in posamezniki reševati. Zveza komunistov ne sme biti privesek. Menim, da stanovanjska komisija v podjetju v redu deluje, vendar ta komisija naj o svojem delu poroča 'samoupravnim organom. Zveza komunistov pa naj ugotovi in nakaže možnosti sa izboljšanje stanovanjskega vprašanja. Vprašati se je trebil, kje so vzroki za padanje fondov za družbeni standard. Te vzroke •lahko ugotovi le ena močna idejna sila. ki pozna razmere v podjetju. Nujno je, da se ZK obrne do teh problemov, .da se tudi or-ganiriza. da je sredi ljudi, na bodo ljudje postali osnovni faktor, ki bo vplival na Zvezo komunistov. Orientacija za ZK naj bo predvsem človek, njegovi življenjski pogoji in njegove perspektive. Tov. RIBIČIČ meni, da v podjetju ni veliko nepravilnosti. Vendar ti .pojavi obstajajo in če Zveza komunistov ne vidi tega, potem te stvari rešuje nek drug del delavcev, ki je morda najbolj nazadnjaški, ali pa en sam človek. Teh problemov ne moremo skriti, pač pa jih je treba odpraviti. Tam. kjer ZK dnevno ugotavlja, dnevno pojasnjuje razpoloženje delovnih ljudi, kjer Zveza komunistov zahteva, da se na razpoloženje teh ljudi reagira dn da se jim stvari prikažejo v pravi luči, tam ne more priti do nezainteresiranosti. Mislim, da bi bilo potrebno, da se ZK bori za organiziranje javne, demokratične kritike vseh pojavov, konfliktov in nepravilnosti in sploh vsega stanja v vaši organizaciji. Poudariti je treba, da je taka kritika večkrat nepravilno pojmovana Mnogi komunisti mislijo, da je kritika zaradi kritike same. Toku kritika je slaba, ker stanja v ničemer ne spremeni. V naši družbi imamo navado, da vsi zelo kritiziramo in smo izredno kritični do vseh pojavov, ki so mogoče dobri in zdravi. Osnovna kritika je to — ne samo da reče nekdo, kako je s plačami, kako je z najdražjim trgom v mestu Celju itd., ampak da vidimo, kako in kje so rešitve in predlogi za spremeni te v tega stanja. Mi smo pristaši družbenega razvoja, ki je v gibanju in nujno spreminja odnose, vendar moramo dati jasno orientacijo, kako te odnose spreminjati. Danes stojita pred Zvezo komunistov dve osnovni nalogi. Ena je. da je ZK .poznavalec družbenih konfliktov. Za to nalogo mora biti ZK organizirana v svojih vodstvih in se mora nasloniti na celo vrsto znanstvenih institucij.. ZK ima tudi drugo nalogo, da rezultate te družbene 'analize, teh gledanj prevede na politični jezik, na tak razumljiv ljudski jezik, da ga bo vsak naš proizvajalec in občan razumel. V tej smeri je lahko naša Zveza komunistov množična, v tem jeziku lahko ZK pridobi za svoje cilje in postavi v aktiven položaj proizvajalca teh novih odnosov te nove socialistične družbe, ko bo človek človeku res sosed, ki mu bo pomagal v vseh težavah. Pri tem velja tisto načelo marksizma, ki pravi, da bo religija odpravljena takrat, ko bo človek začel krožiti okrog lastnih problemov in začel vslklajevtati .probleme z razvojem naše družbe. Na tem področju moramo v iborbi za socializem žrtvovati vse, vendar nikoli pa ne smemo žrtvovati človeka in njegovih interesov. V zvezi z organizacijskimi vprašanji je dejal tov. RIBIČIČ, da jemljejo nekateri komunisti to vprašlanje za najvažnejše, drugi pa za manj pomembno. Leta 1936 je 'bil organizacijski sklep tov. Tita, da mora CK v domovino, ter mora biti sredi svojih množic, kajti le na ta način bo lahko partija z Oboroženo borbo prevzela Oblast v svoje roke. Ta sklep je ogromnega pomena za Jugoslavijo. Mi moramo .prav tako, kot je bil takrat sklep CK. reči, da nismo več privesek gospodarski politiki, ampak se moramo odtrgati teh poti in se vrniti na razpoloženje delovnih ljudi ter črpati svoje sile iz najprogre-sivnejših idej naših delovnih ljudi. S tem bo zasigurana vodilna vloga ZK v nadaljnjem razdobju socialistične graditve. IVAN VIČIČ: Za delovne invalide skrbimo premalo. Pri nas ZK. organi upravljanja in druge družbeno-politične organizacije vodi jo premalo računa o skrbi za tiste ljudi, ki pri delu obnemorejo — to so delovni .invalidi. Veliko ise je pri nas naredilo za dvig proizvodnje, vendar nihče ni mislil na to, da bi se pri nas ustvarili lažji delovni pogoji, v katerih naj bi se zaposlili izčrpani ljudje na težkih delovnih mestih. Sicer so bili osnovani nekateri obrati, v katerih naj bi delali delovni invalidi, vendar je 'bila tu zaposlena ženska delovna sila. Res je, da je treba tudi žensko delovno silo zaposliti, vendar je poleg tega potrebno ustanavljati tudi taka delovna mesta, kjer naj bi se zaposlovali predvsem invalidi. V tej smeri Cinkarna ni napravila ničesar. Td ljudje, ki jih sedaj, ko so postali invalidi, zaposlujemo na nižjih delovnih mestih, se čutijo prizadete in neenakovredne ostalim članom kolektiva. Naša dolžnost je, da skrbimo za te 'ljudi in da jih zaposlimo na primernih delovnih mestih, kjer bi prejemali isto plačo, kod nekdaj na težkih delovnih mestih. Čudim se, da odgovorne službe v podjetju tega do sedaj še nišo ukrenile. Na ta način bi napra- vili dvojno korist — prvič bi bili ljudje zadovoljni, drugič pa zavod za socialno zavarovanje ne hi 'imel takih izdatkov za te ljudi. STANE DIVJAK: Delovni uspehi in skrb za proizvajalca niso rastli vzporedno. Jaz bi bolj ostro kritiziral referat TK, kot ga je tov. Mitja RIBIČIČ, zaradi tega, ker so bili ti tovariši v TK pred nekaj dnevi opozorjeni na te metode dela. Predsednik republiške skupščine je opozoril, ko so mu ti tovariša referirali o tej strokovni strani. Mislim, da ne boste sprejeli to kritiko kot udarec, ampak v tem smislu, da bi v bodoče bolj prisluhnili zahtevam proizvajalcev in na drugi strani tudi forumom, za katere pravite, da vam ne dajejo prave pomoči. V razgovoru z nekim delavcem v topilnici v zvezi z njegovimi .osebnimi dohodki. je ta dejal,, da dobro zasluži. Ko pa smo ga vprašali, koliko zasluži sotovariš v sosednjem obratu, je .izjavil, da ne ve in da pač skrbi in se zanima bolj zase kot za druge. To ni pravilno. Mi razvijamo medsebojne odnose med 'komunisti in nas tako mnenje človeka, ki že 12 let dela v podjetju, opozarja, da delovanje ni tako, kot 'bi bilo potrebno. V Cinkarni ste v gospodarjenju dosegli lepe uspehe, veliko premalo uspehov pa ste dosegli pri samoupravljanju, še manj pa na področju skrbi za delovnega človeka. Mislim, da bi se ZK morala v takem kolektivu, ki veliko ustvarja in dobro dela, veliko več zanimati in dejansko analizirati stvari tako. da bi komunisti lahko delovali v tem smislu, kot jim je naloga. Pogosto se nekateri v podjetju ne upajo kritizirati, ko pa pridejo na občinski komite, ,pa v veliki meri kritizirajo odnose in druge nepravilnosti, ki se jih v .podjetju ne upajo iznesti. Tudi danes je o teh stvareh govorila le ena disku tan tka. Če .razvijamo prave odnose, bi morali biti najprej pravilni odnosi v vrstah ZK. Prenehati je treba z izrazi »podrejeni — nadrejeni«. Tov. DIVJAK je ostro kritiziral komuniste, ki so znali na občinskem komiteju zelo nazorno kritizirati stvari izven delovnega kolektiva, danes pa si ne upajo ničesar povedati. Na tak način ne •bomo dosegli potrebnih uspehov. Ivepo je bilo nakazano stanovanjsko vprašanje, in koliko je bilo za to vloženih sredstev. O dejanskih pritožbah delavcev, pa ni bilo govora. Če pa višji forum zahteva pojasnilo v zvezi z stanovanjem nekega delavca, pa se govori, kaj se vtika v stvari podjetja, češ, da so odnosi v podjetju v redu. Če komunisti ne bomo odkriti, bodo ostali ljudje dobili nezaupanje v ZK. Kar se tiče delovanja ŽK v podjetju, je dejal tov. DIVJAK, da je referat TK zelo pomanjkljivo nakazal jača-nje ZK oziroma tega sploh ni nakazal. ampak je le en član v diskusiji iznesel, 'koli ko elanov je OO sprejela. V preteklem letu smo neštetokrat razpravljali o tem, kje so kadri, katere bo treba sprejeti v ZK. vendar smo ostali na istem. Treba bo poiskati vzroke, zakaj ljudje ne vstopajo v članstvo ZK. če imajo za to pogoje, in te vzroke odpraviti. Kritike ljudi so čestokrat upravičene. Poudarja se, da so doseženi lepi uspehi, vprašanje pa je, kako se človek .počuti izven delovne organizacije — doma. Veliko v premajhni meri prihaja do izraza na področju d'ružbenega standarda, na področju zborov volivcev itd. Do kongresa ZK bi morali v vaši OO dejansko analizirati stvari in o njih razpravljati, tako, da ne 'bi bila z današnjo konferenco že zaključena vsa predkongresna dejavnost. Z republiške konference ZMS SOCIALISTIČNA VZGOJA MLADIH MORA TEMELJITI NA AKTIVNEM ODNOSU DO STVARNOSTI IN ODGOVORNOSTI PRI RAZREŠEVANJU PROTISLOVIJ NAŠE SEDANJE DRUŽBE (iz referata »O socialistični vzgoji mladih«, predsednika CK ZMS Toneta Florjančiča, na prvi republiški konferenci ZMS). Prva republiška konferenca ZMS, ki je bila v začetku aprila 1964 v Ljubljani je obravnavala vprašanje »Socialistične vzgoje mladih«. Na konferenci je sodelovalo 123 izvoljenih delegatov in 55 članov CK ZMS. Iz našega kolektiva sta se konference udeležila tovariši, ca Nuša Slapnik in tovariš Vili Skrt; ta je bil izvoljen v CK ZMS in predsedstvo CK ZMS. Konferenci je prisostvovala predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije tovarišica Vida Tomšič, predsednik CK ZMJ Tomislav Badovinac, predstavniki CK ZM iz sosednih republik in drugi gostje. Iz referata o socialistični vzgoji mladine povzemamo nekaj misli, za katere menimo, da je nujno potrebno z njimi seznaniti tiste mlade proizvajalce, prav tako pa tudi ostale člane našega kolektiva. Buren ekonomski, politični in kulturni razvoj družbe z vsemi protislovji, ki jih poraja skupaj z zavestnimi vzgojnimi prizadevanji, odločilno vpliva na oblikovanje osebnosti mladega človeka in na njegovo vzgojo. Vzgojni problemi, ki jih tak tempo razvoja poraja, se pojavljajo na novi višji materialni ravni. Zato se kot posebno pereč problem zastavlja prav vprašanje vzgoje mlade generacije, ki raste, se oblikuje in uveljavlja v novih, vse. binsko bogatejših socialističnih odnosih. Vzgoja mladine v takih odnosih mora temeljiti na socialističnih osnovah na samoupravljanju. Izhajati mora iz konkretnih družbenih odnosov, iz realnega življenja. Omogočati mora mladim ljudem, razumeti in spoznati socialistično perspektivo družbe, obstoječa družbena protislovja in nesocialistične družbene pojave z aktivnim vključevanjem mladih v mehanizem samoupravljanja in v družbene organizacije, a aktivno reševanje in razpletanje protislovij. Mladi smo del življenja, ki poraja ta protislovja. Protislovij ne zanikamo in se ne odrekamo naporom za njihovo reševanie. Bogata vsebina smernic CK ZKJ za predkongresno aktivnost ZKJ in njihov način obravnavanja perečih vprašan j nam kažejo pot, kako naj razrešimo ta protislovja. Ob delu in razpravah v samoupravnih organih delovnih organizacijah smo zasledili nekatere napake, zlasti še v zadnjem letu. Pogosto smo pozabili na človeka, na njegove težave oziroma njegove majhne probleme. Prav takšnemu zanemarjanju in neupoštevanju delovnega človeka je sledilo nezadovoljstvo, nestrpnost v delovnih organizacijah, kar je hromilo zaupanje ljudi v samoupravni sistem. To nam potrjujejo konflikti, ki ponekod v svojih najbolj zaostrenih pojavnih oblikah prehajajo celo v prekinitve dela. V vseh teh primerih so proizvajalci izražali nezodovoljstvo z obstoječimi notranjimi odnosi, izkrivljanjem meril za delitev o-sebnega doliodka. negodovali so spričo neinformiranosti ali napačnega informiranja o dejanski situaciji v delovni organizaciji. Skratka, izražali so nezadovoljstvo zaradi premajhnega posluha in premajhne odgovornosti za njihove probleme, ki se niso reševali ob pravem času in na pravem mestu. Tovariš Tone Florjančič, predsednik CK ZMS je poudaril, da mora Zveza mladine in vsi mladi kot organizirani faktor spremljati idejno oblikovanje mlade generacije, se boriti proti pomanjkljivostim in samovolji nekaterih ljudi v delovnih organizacijah in na te pomanjkljivosti opozarjati tudi druge organizirane faktorje. Ob tem moramo pred- vsem sami s svojim idejnim delom vplivati na razreševanje številnih vprašanj našega družbenega razvoja, ki pogosto najbolj prizadenejo mladega človeka. V teh svojih prizadevanjih moramo iskati zaveznike v vseh progresivnih silah našega družbenega razvoja v Zvezi komunistov, SZDL, ZSJ in v vseh naprednih silah na slehernem področju, kjer mladi ljudje delamo in živimo ... Poleg številnih diskutantov, 51 po številu, sta svoj delež repub- liški konferenci prispevala tovarišica Vida Tomšič, predsednica GO SZDL in članica CK ZKS, ter predsednik CK ZMJ Tomislav Badovinac. Tovarišica Vida Tomšičeva je v svoji razpravi dejala, da mora biti mladina resničen nosilec progresa, kjerkoli je, v svojih delovnih organizacijah ali v organih upravljanja. Mi mladi se moramo lotiti zadev z vsem znanjem in poletom, toda tako, da bo lahko res storjen en korak naprej in ne dva nazaj. Ob zaključku svojega dela je konferenca sprejela sklepe I. republiške konference ZMS, ki bodo usmerjali nadaljnje delo organizacije Zveze mladine Slovenije. MLADIM, ZAKAJ TAKO ? Ker smo pri nas že veliko slišali o mladini, bo zanimivo tudi to: Dne 27. 4. 1964 ob 16. uri je obratni mladinski aktio metalurgije, pripravil za mladino Cinkarne predavanje pod naslovom »Od koncentrata do finalnega proizvo-c/ac. Predaval je tovariš Jože Na-raks. Predavanje je bilo odlično. Ne samo zaradi tega, ker je bilo dobro pripravljeno, pač pa tudi zato, ker je bilo razumljivo tudi tistim, ki so strokovno manj izobraženi. Kaj pa udeležba? O tem ni treba veliko govoriti. Dovolj je če vemo, da je v Cinkarni preko 350 mladih ljudi, na predavanje pa jih je prišlo le sedem. Ob tako nizkem obisku se sprašujem, o čemu pri nas mladi ljudje razmišljajo in ali sploh kaj razmišljajo? Ne vem kaj jih sploh zanima, če ne njihovo podjetje. Kje je naša bodočnost, če ne v podjetju, kjer delamo. Zdi se mi, da bi morali podjetje saj na splošno poznati. Starejši tovariši poznajo Cinkarno iz prakse. Mi mladi pa jo manj poznamo, ker je vsak od nas več ali manj kratek čas v Cinkarni. Najboljšo priložnost, da spoznamo naše obrate nam nudijo takš- na predavanja. Obenem bi se tudi spoznali z perspektivami Cinkarne. Vzrok slabe udeležbe bi se dal razlagati, če bi šlo za kaj drugega, ne pa za predavanje od katerega ima udeleženec korist. Z obiskom predavanja, si mlad človek osebno koristi, ker si s tem obogati svoje strokovno znanje. Veliko nas je, ki imamo pomanjkljivo izobrazbo, zato so nam takšna predavanja posebno dobrodošla. Marsikateri od nas ni zadovoljen s tem kar zna in bi se rad še nadalje izpopolnjeval. Eno izmed možnosti izpopolnjevanja nam nudijo tudi takšna predavanja, katera pri kakršnem koli izobraževanju prav dobro koristijo zlasti pa še tistim, ki bodo čez nekaj časa začeli obiskovati našo tehniško šolo. Poudaril bi, da predavanje ni enostavno pripraviti, poleg tega pa to zahteva tudi precejšna finančna sredstva. In ker se nam vse to nudi, zakaj tega ne izkoristimo? Zavedajmo se. da mladina nima povsod takšnih možnosti, kot jih imamo mi o Cinkarni. Marsikaj bi se še dalo napraviti, če bi mladi ljudje bili zainteresirani. Dorde Panzalovič V. KONGRES ZSJ (Nadaljevanje is 1. strani) jekte, ki bodo omogočili hitrejšo proizvodnjo tblaiga za širšo potrošnjo. Po pozdravnem (govoru tovariša Tita je imel referat tovariš Svetozar Vukmanovi4 — Tempo. V svojem referatu je prikazal naloge ZSJ v (borbi za zvišanje življenskega standarda delovnega razreda in izgradnjo socialističnih društvenih odnosov — obširno j® razčlenil vprašanja kot so: družbeni (standard našega delovnega človeka, samoupravljanje, razni negativni pojavi investicijske politike in še vrsto drugih vprašanj ter obenem podal gradivo za diskusijo, ki se je razvijala po komisijah. Kongres so pozdravile vse prisotne tuje delegacije. Kongres je imel prva dva dni in zadnji dan plenarno zasedanje, medtem, ko je zasedal tretji in četrti dan po komisijah. Kongres • je delal v petih komisijah. Določeno število delegatov je bilo razporejenih v komisije, ostali delegati pa so lahko po lastni želji prisostvovali in delali v katerikoli od petih komisij. Mene so določili v peto komisijo, ki je razpravljala o mednarodni aktivnosti Zveze sindikatov Jugoslavije. Tovariš Tempo je govoril o nasprotjih, ki so se pojavila med raznimi sindikatniimi vodstvi posameznih držav, o raznih očitkih, ki si jih očitajo vod- stva teh. na drugi strani ,pa vadimo, da vsi ti sindikati oziroma delavski razred neglede na društvenopolitično ureditev države imajo isti cilj, to je borba za zvišanje osebnih dohodkov delavcev, zvišanje njihovega standarda itd. Zadnji dan je bilo zasedanje zopet plenarno. Na tem zasedanju smo izvolili nove člane Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije. Prebrana so 'bila tudi poročila vseh petih komisij. Iz poročil smo lahko zasledili, da so se komisije odločno zavzele za krepitev materialne osnove delovnih organizacij za neposredno odločanje proizvajalcev o delitvi, za ekonomičnost investicij, za hitrejši dvig produktivnosti in za tisto kar bi naj občutno prispevalo k izlioljšanju standarda delovnih ljudi in k hitrejšemu razvoju skupnosti. V popoldanskih urah po razglasitvi volilnih rezultatov je imel zaključno besedo tovariš Svetozar Vukmanovtič — Tempo. Med drugim je poudaril, da jc delavsik razred Jugoslavije preko tega kongresa dal popolno podporo politiki, ki jo je predlagal tovariš Tito, to se pravi, da mora vsako sindikalno vodstvo, na podlagi kongresnih materialov izdelati svoj akcijski program in naj ne bo nobenega člana, ki ne bi bil vključen v uresničitev tega kar smo sklenili. Štefan Veselko Kuhinja toplega obroka izboljšala kvaliteto Zadnja dva sestanka obratnih zastopnikov koristnikov toplega obroka v aprilu in maju sta pokazala razveseljivo dejstvo, da to družbeno telo osvaja določene oblike samoupravljanja koristnikov. Na ptrvih sestankih so se udeleženci omejevali le na pri-nombe. kritike in predloge glede kvalitete in okusa hrane. Sedaj že posegajo v razprave in dajejo predloge o organizaciji dela in ekonomskih vprašanjih kuhinje. Tako je na 6. sestanku dne 14. maja na zahtevo udeležencev poročal upravnik družbene prehrane o položaju na tržišču živil ter o prizadevanjih in uspehih kuhinje za ugodnejše in cenejše nakupe. Z ugodnimi nakupi in skrbnim izborom dobaviteljev je uspelo, (da je kuhinja nabavljala živila povprečno ca. 30% ceneje od maloprodajnih tržnih cen. Tako je kuhinja kljub podražitvi živil bistveno izboljšala 'kval iteto hrane ob nižji lastni ceni obroka. Mesečna razlika med tržnimi cenami in cenami nabavljenih živil je znašala blizu .poldrugega milijona dinarjev. Ta prihranek ni bil uporaben za morebitni finančni presežek kuhinje, ampak v celoti za izboljšanje hrane. Poseganje abonentov v probleme gospodarjenja kuhinje je razumljivo, ker je kuhinja izkazala v mesecu marcu za 10 din nižjo lastno ceno obroka. Da ne bi kuhinja pri prizadevanjih za znižanjem cen pretiravala v škodo kvalitete hrane, so abonenti sklenili, da bodo vsak mesec določali svojega stalnega predstavnika. Ta mora vsak dan zjutraj pred pričetkom delitve hrane preveriti okus in kvaliteto obroka ter svoja opažanja vpisati v posebno knjigo. V aprilu je to dolžnost uspešno opravljal tov. Boris Šalej, v maju pa tov. Martina Nikolič. Abonenti so pooblastili svojega zastopnika, da v nujnih slučajih celo zadrži delitev obroka in zahteva takojšnjo intervencijo Dokler ne uspe nabaviti sodobnejših in odpornih posod, mora kuhinja vestno izločevati vso obrabljeno posodo. Snažilka mora takoj prijaviti slehernega, ki namerno uničuje skodele. Pogosto se namreč dogaja, da abonenti namerno poškodujejo posodo. V zvezi s kulturnejšim serviranjem prehrane so abonenti predita,gali, da bi zmanjšali število obratnih jedilnic tako, da bi se hrana (razdeljevala le v glavni jedilnici, obednici bifeja, v valjarni in v obednici OOB. ter da bi sc dostavljala hrana v te o-Lednice v zaprtih termos i»so-dah in se tam razdeljevala na krožnike. Izvedba tega predloga bi bila organizacijsko dokaj težavna in ga bo treba še proučiti. Po sklepu (sestanka abonentov prosimo vse abonente, da se izjasnijo glede tega predloga. Zastopniki nekaterih obratov so povedali, da delijo v obratnih obednioah hrano — posebno kruh — njihove snažilke z golimi rokami ali celo nečistimi rokami. Tako ravnanje je nehigienično in tudi nevarno, ker te snažilke nimajo potrebnega zdravniškega pregleda za delo z živili. Sklenjeno je bilo, da obratovodstva pri javijo vodstvu kuhinje te sna. žilke zaradi rednih zdravniških pregledov. Dolžnost ob ra to vodstev ie. da za delitev hrane oskrbe snažilkam bele plašče in da nadzirajo snago. Po sklepu centralnega delavskega sveta mora količina enega obroka vsebovati pol litra hrane. Zastopniki obratov so zahtevali, da se v letnih mesecih kuha bolj tekoča hrana. Ob taki hrani pa lahko dosežemo predpisano kalorično vrednost le pri večji količini obroka. Končno je bilo sklenjeno, da se v tern članku, v Gin-karnarju prosi vse koristnike toplega obroka, da sporočijo, ali želijo bolj tekočo hrano, ali ne. Prosimo vse koristnike, da 6voje želje sporeče svojim (obratnim zastopnikom ali pa neposredno upravniku družbene prehrane. Mesečni analitski obračun toplega obroka za marec in april 1964 Dnevno število , obrokov Povprečna količina za eu obrok Stroški živil din Kalorič- na vrednost ljy 3^ Normativ 1.200 100,00 1.000 10,00 2,00 Realizacija marec 931 90.99 1.088 9.00 2,08 Realizacija aprili 970 107,15 1.177 11,06 2,04 odgovornih organov. Koristnost te oblike sodelovanja že izkazuje mesečni analitski obračun za mesec april, pohvalno poročilo tov. Šaleja in soglasno stališče zastopnikov abonentov, da s® je topli obrok bistveno izboljšal. Dober bairometer kvalitete hrane jc tudi stalno naraščanje števila abonentov. Veliko pozornost so zastopniki abonentov posvečali kvaliteti mesa. Ni dvoma, da je bilo meso, ki ga je podjetje »Mesnine« dobavilo dne 6. aprila, dvomljive kvalitete. Zato je naročeno zastopnikom abonentov, kot dodatna dolžnost, da večkrat preverja kvaliteto dobavljenega mesa. Obravnavano jc bilo tudi vprašanje reklamacije abonentov. Prosimo vse abonente, da, kadar dvomijo v kvaliteto obroka, dostavijo svoj obrOk v referat za družbeni standard v kadrovskem sektorju, zaradi analize v živilsko kemičnem 'laboratoriju zdravstvenega doma v Celju. Na zadnjih dveh sestankih smo obravnavali tudi vprašanje skodel (porcij). Abonenti žele sodobnejše skodele, da bi bilo serviranje kullturnejše. Kuhinja je nabavila nekaj skodel iz plustič-ne mase, ki sc .pa niiso obnesle, ker so pri pomivanju razpokale. Polletno prizadevanje zastopnikov obratov je rodilo mnoge u-spehe, ki se odražajo v boljši organizaciji delitve toplega obroka, predvsem pa v pestrosti, kvaliteti in okusu liraue. Bilo bi prav, da o delu tega družbenega organa razpravljala sindikalna organizacija ter da pobudo za ustanovitev stalnega abonentskega sveta. Ivo Svetličič Ko bi vsi najditelji ravnali tako Dne 9. maja je tovariš Anton Škorc i/. pomožnega oddelka našel na Mariborski cesti izplačilno kuverlo s celotnim mesečnim dohodkom, last Jakobu Plunka, kurjaču v Komu milni bunki. Naslednjega dne je tovnriš Škorc ta denar vrnil v Komunalno banko. Tovnriš Plunko je bil prijetno presenečen, ko je zagledal izgubljeni denar. Ob tej priložnosti se on in Komuiiuliiu banka najditelju iskreno zahvaljujeta. DELflHO , VARNO? V aprilu je bilo: 27 poškodb .pri -delu s 522 izgubljenimi dnevi (za 4 mesece 116 poškodb z 2.091 izgubljenimi dnevi). 3 poškodbe na poti s 54 izgubljenimi dnevi (za 4 mesece 20 poškodb s 401 izgubljenim dnevom). Skupaj 30 poškodb s 576 izgubljenimi dnevi (za 4 mesece 136 poškodb z 2.492 izguibljeniimi dnevi). Stanje v 4 mesecih: Število zaposlenih 1.735 2.000 115,3 Število nesreč pri delu 68 116 170,5 Število nesreč na 100 zaposlenih 11,8 17,4 148,7 Število izgubljenih dni 1.054 2.091 190,7 Število izgubi jenih dni na 1 nesrečo 15,5 18,— 116,1 Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 1,83 3,15 171,3 Število izgubljenih dni zaradi nesreč pri delu v preteklem letu 226 578 256,— Število nesreč na poti 10 20 200,— Število izgubljenih dni 213 401 188,— Število izgubljenih dni zaradi nesreč na poti v preteklem letu 13 Stanje nesreč v posameznih ekonomskih enotah: | ra Sc — — 2 '5 o ‘3 § S o > lisi 5 - ; 18| -S £ 'C iž S> e m ti p. « 8 «ir ti P N £3" 1*3 : Metalurgija 14 236 32,4 16,9 5,47 Predelovalni obrati 6 51 35,3 8,5 3,— Anorganska kemija 4 120 16,— 30,— 4,80 Organska kemija — 3 — — 0,46 Vzdrževalni obrati 3 47 H,— 15,7 1,73 Uprava — ostalo — 65 — - 1,37 Skupaj: 27 522 16,2 19,4 3,13 Splošna analiza nesreč za april: Št. nesreč Naglica pri delu 1 Ni vzroka — višja sila 1 Pomanjkljiva tehnična zaščita strojev in naprav 1 Neprevidnost 13 Neprevidnost in naglica pri delu 1 Neprevidnost in pomanjkljiva kontrola 2 Neprevidnost in pomanjkljiva osebna zaščitna sredstva 1 Neprevidnost in pomanjkljiva mehanizacija 2 Neprevidnost in neustrezna transportna sredstva 1 Neprevidnost in skrčen prostor 1 Neprevidnost in pomanjkljiv poduk o varnosti pri delu 1 Nediscipliniranost in pomanjkanje poklicnih izkušenj 1 Nediscipliniranost in pomanjkljiva kontrola 1 Skupaj: 27 V primerjavi s i>ovprečjem preteklega leta ugotovimo naslednje: Nesreč pri delu v proizvodnji je za 11,— % več, Nesreč pri vzdrževalnih dolih za 42,5 % več. Nesreč pri transportu in nakladanju za 24,5 % več. Ostalih nesreč za 5,— % več. Posledice bi bile lahko še hujše Železniški tiri sicer niso primeren kraj za razkladanje, .če pa ni druge izbire, ne smemo pustiti vozilo brez nadzorstva. Če hi bil na zadnjem vagon u preiniknč, kakor zahtevajo predpisi, do nesreče ne bi prišlo. Iz teli podatkov vidimo, da moramo posvetiti .pozornost predvsem varnostnim ukrepom pri vzdrževalnih delih. Poleg tega je za nas šibka točka interni transport, povezan z nakladanjem in razkladanjem, ki ne ustreza več zahtevam naraščajoče proizvodnje. Sama proizvodnja pa za nas ne bo posebni problem. Vprašanje preventivnega preprečevanja nesreč je vezano v glavnem na delovne pogoje, ki so se občutno poslabšali ne samo zaradi raznih rekonstrukcij in s tem povezanim povečanjem delovnega tempa, temveč tudi s pomanjkanjem zainteresiranosti za skrb za človeka. Vse to povzroča nezadovol istvo na raznih delovnih mestih in na občutno fluktu-aeijo. Novo zaposlenim delavcem navadno ni časa posvetiti potrebno pozornost, zaradi česar se pogosto zgodi, da ie slabo ali pomanjkljivo podučen delavec prepuščen sam sebi. Že v letnem noročilu je HTV služba opozarjala, da ki julh zelo ugodnim rezultatom v letu 1963 obstoja možnost naraščanja števila nesreč, ker so se v drugi polovici preteklega ‘leta rezultati poslabšali. Problem nesreč pri delu je potrebno čiimprei sistematsko in kompleksno reševati. Navedeni vzroki, ki so vplivali na naraščanje števila nesreč niso zadeva posameznikov ali ekip, temveč zahteva io zainteresiranost celotnega kolektiva. Ni v naši moči takoj odstraniti vse ovire na poti k uspešnemu preprečevanju nesreč. Naša naloga je poiskati način, kako bi nekatere od navedenih ovir odstranili in vpliv ostalih omejili na minimum: — delovne pogoje ne moremo občutno izboljšati, dokler ne bomo končali z rekonstrukcijami, lahko pa z vzdrževanjem reda in snage preprečimo nepotrebne ne. sireče: — povečanje delovnega tempa zahteva izboljšanje varnostnih ukrepov, na to pa ne smemo nikdar pozabiti: — s posebnimi ukrepi moramo doseči boljšo zainteresiranost nadzornega osebja za varnost pri delu, kar bo prispevalo k izboljšanju varnostne discipline; — s pripravljalnimi varnostnimi tečaji iza nadzorno osebje bomo prispevali k boljši kvaliteti nadzornega kadra. Nadzorni kader pa bo llažje poučeval o varnem delu ter po .potrebi samostojno ukrepal. — z ureditvijo perečega vprašanja kopalnic in ostalih sanitarnih naprav napravimo velik korak k zadovoljevanju upravičenih zahtev delovnega kolektiva; — z nadaljnjo mehanizacijo je potrebno odpraviti pretirano težka iiin nevarna dela. S tem .bomo prispevali k občutnemu znižanju fluktuacdje. Predvsem moramo posvetiti pozornost izboljšanju delovnih pogojev v topilnici, aglomeraciji in v anorganski kemiji. V drugih obratih in oddelkih 'bo zadostovalo posvetiti večjo pozornost redu, varnostni disciplini in predvsem kontroli izvajanja varnostnih ukrepov s strani nadzornega osebja. Dokončno je potrebno rešiti vprašanje varnostnih tehnikov v ekonomskih enotah anorganske kemije in vzdrževalnih obratov. NA POTI SO SE POŠKODOVALI: Stana RADŠEL, stara 44 let. Dne 8. aprila se ji je pri izstopanju iz vagona zavrtelo v glavi. Pri tem je padla na peron ter udarila z brado ob črpalno napravo za lokomotivo. Ignac MAROVŠEK, star 45 let. Poškodoval se je dne 20. aprila, ko sc je peljal s kolesom v služ- bo. Na klancu mu je padla veriga in ni mogel zavirati. Padel je ter si poškodoval levo koleno. Mihael BINCL, star 56 let'. Poškodoval se je dne 27. 4., ko se je peljal v službo. Zaradi slabe vidljivosti se je zaletel v rob pločnika. Pri padcu sd je poškodoval palec na levi roki. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI: V pražarni: Anton KLENOVŠEK, star 40 let. Poškodoval se je 26. 3. ,pri obračanju industrijskega vozička na vrtilni plošči. Zaradi pretiranega napora je občutil bolečino v hrbtu. Jože NOVAČAN, star 60 let. Poškodoval se je 20. aprila pri polnjenju samokolnic s pržen-eem iz silosa. Dobil je opekline na stopalu. . Vinko PUNGARŠEK, star 24 let. Poškodoval se je 9. aprila pri kopanju aglomerata. Vroč aglo-merat se mu je prilepil na kramp teT mu pri zamahu padel na hrbet in ga opekel. Hus mi ja SAMARDIČ, star 36 let. Poškodoval se je dne 16. 4.. ko je hotel skočiti z dvigala. Pri tem je dobil stopalo med ploščo dvigala in odstopajočo tračnico i ndu str i jskega ti ra. Stanko ZUPANČIČ, star 32 let. Poškodoval se je 20. aprila pri popravilu ventilatorja. Hotel je ugotoviti vzrok vibracije, zato je stopil na traverzo. Ker mu je spodrsnilo, se je prijel za klinaste jermene ventilatorja, ki se je zaradi tega zavrtel. Pri tem je dobil roko med klinaste jermene in jermenioo. V topilnici: Juri j CIMERMAN, poškodoval se je 30. aprila pri tolčenju pred-ležev pod visečimi cevmi za transport šarže. Ko se je hotel zravnati, je zadel z glavo ob cev ter si jo poškodoval. Hinko BEVC, star 24 let. Poškodoval se je 4. aprila pri vlečenju cinka v voziček, ker se mu je tekoči cink odbil od roba vozička in mu opekel nogo. M i 1 a n PILIH, star 50 let. Poškodoval se je 8. 4. pri iznašanju predleža. katerega je preveč nagnil k sebi. Tekoči cink ga je opekel po roki. Mustafa DEMALJ, star 22 let. Poškodoval se je 16. 4. Pri nakladanju bobnov s cinkovim prahom je dobil prst med bobne. Rado LOSIČ, star 22 let. Poškodoval ise je 7. aprila, ker je pri odstranjevanju predleža od noči tega preveč nagnil k sebi. Cink, ki se je lizilil iz predleža, ga je opekel po roki. Stanko PETEK, star 43 let. Poškodoval se je 22. 4. ker je pri n je vanju cinkovega trdbeža. Ker je izgubil ravnotežje, je padel ter >mu je boben stisnil prst. Karel RAJŠTER, star 35 let. Poškodoval se je 27. 4. pri zbiranju železnih pečnih stolic. Prevrnil se mu je železni zaboj na roko. Dragoljuib ZORIČ, star 29 let. Poškodoval se je 19. 4., ko je pri iizprazn je vanju retort izpustil strgalo. To ga je potem udarilo v prša. Štefan STIPER, star 35 let. Poškodoval se je 22. 4. ker je pri iznašanju predleža tega preveč nagnil na sebe. Tekoči cink iz predleža ga je opekel po roki. Podobne nesreče se v tem letu pogosto ponavljajo. V cinkovem belilu: Began MUŠIČ, star 17 let. Poškodoval se je 10. 4. pri čiščenju predležev, ker so mu brizgnili v obraz cinkovi hlapi. Ponesrečenec ni imel pravilno nameščen ščitnik na obraz. V valjarni: Viktor PUNGARŠEK. star 33 let. Dne 16. 4. mu je pri valjanju padel tujek v oko. Radi voj PEJIČ, star 25 let. Pri šaržiranju blokov v rafinacijsfco peč umi je dne 19. 4. zaradi viage na bloku brizgnil »cink na koleno ter ga opekel. Anton GORENJAK, star 30 let. Dne 17. 4. ga je pri dviganju blokov zabolelo v hrbtu. Vida ŠANTEJ. stara 33 let. Poškodovala se je dne 15. 4. Pri iztresanju čašic v zabojček se je < urezala v prst. Alojz SPIL JAK, star 39 let. Poškodoval se je 13. 4. ko je stopil z delovne mize. Zabolelo ga je v kolenu. Slavko KALAFATIČ, star 31 let. Poškodoval se je dne 15. 3. pri prenosu blokov k elektro peči. Nekaj blokov mn je padlo na kazalec leve roke. V obratu soli: Franc RINC, star 27 let. Poškodoval se je 17. 4. pri drobljenju modre galice. Košček galice mu je padel v oko ter mu ga poškodovali. Danilo KR.SITČ. star 27 let. Dne 10. 4. mu je pri čiščenju ponve v obratu Na-sulfida brizgnila lužina v oko v trenutku, ko je snel orošena očala. Karel ZUPANC, star 22 let. Poškodoval se je dne 20. 4. pri dz-praznjevanju črpalke. Ker »e je snela gumijasta cev, mu je lužina brizgnila v oko ter mu ga poškodovala. V obratu pigmentov: Branislava STOJANOVIČ, stara 33 let. Poškodovala se je dne 19. 4. pri potiskanju vozička v sušilnico. Ker je dobila prste med voziček in isteno si jih je poškodovala. V mehanični delavnici: Marjan FRANČEK, star 43 let. Poškodoval se je 1. 4. pri popravilu strojnih Škarij. Ko je hotel popraviti podložek pod vztrajni-koim, mu je ta zdrsnil ter mu stisnil mezinec desne roke. Franc AGREŽ, star 47 let. Dne 28. 4. mu je pri popravilu strehe v obratu Na-sulfida spodrsnilo, zaradi česar je padel ter s'i poškodoval desno stran prsnega koša. Budimir GRKOVIČ, star 23 let. Dne 25. 4. mu je pri brušenju klešč padel drobec v desno oko. Uporabljal je neustrezna očala. t !*:'■' - r~ m . 1 “ Jm * TELEFON Odslej lmino v tej rubriki objavljali vse spremembe, ki bodo nastale v internem telefonskem imeniku. Objavljamo popravek napak, ki so nastale pri sestavljanju imenika: 50 — asistent obratovodje, Čeh; 79 — še! konstrukcijskega biro- ja, ing. Štumberger; 80 — konstrukcijski biro, Bajec; 81 — šef komercialne službe, dipl. ek. Predič. CINKARNAH 15. junij 196-t 6 Mladinci obiskali kolektiva v Ravnah in Mežici Koncem preteklega meseca je mladinski aktiv našega kolektiva organiziral ogled Železarne v Ravnah na Koroškem ter Rudnika in topilnice svinca v Mežici. Proizvodnja v obrat/ih je med sefboj tesno povezana, zaradi tega ne morejo organizirati tekmovanje za dvig produktivnosti. V mežiškem kolektivu so težji Pogled na Železarno Ravne V železarni so spoznali pridobivanje jekla v elektro peči, postopek. valjanja ingotov v mehanizirani valjarni, novo koksarno in še nekatere obrate. Zanimiv je bil obisk v Mežici, kjer so videli f lotaci jo cinikove in svinčene rude, pražarno, topilnico in izdelovanje svinčenih cevi. Ob tej priliki ®o se sestali predstavniki tovarniških (komitejev mladinskih aktivov iz vseh teh kolektivov. Pogovorili so se o delu svojih aktivov. Tovariš Skrt je med drugim omenil delovanje KMP, ki je organiziral med posameznimi obrati tekmovanje za dvig produktivnosti. Produktivnost bo mogoče povečati, če bodo mladi proizvajalci upoštevali več pomembnih faktorjev: zmanjševanje proizvodnih stroškov upoštevanje HTV predpisov, skrbno ravnanje s surovinami itd. Najboljši obratni aktiv bo nagrajen. KMP bo pred sejami samoupravnih organov pripravil za mladince — člane teh organov posvetovanja, na katerih naj bi se ti seznanili s problematiko pod- J Aktiv bo deloval vsekakor bolj uspešno, ko bo dosegel tesnejše stike z aktivi iz drugih kolektivov — le na ta način ‘bo omogočena izmenjava izkušenj. Tudi mladinski aktiv v ravenska žeezarni je zelo delaven. Po volitvah v organe upravljanja bodo ustanovili klub mladih pro- ,pogoji dela mladinskega aktiva. Zaradi velike razdalje med posameznimi delovnimi mesti (dolžina rudniških rovov znaša preko 800 km) kjer delajo mladinci, sti- Motiv iz mežiškega rudnika ki ne merojo biti tako pristni kakor v drugih kolektivih. Iz razgovora s predstavniki TK ZMS teh treh kolektivov lahko razberemo, da vse tri mladinske aktive tairejo podobni problemi. V ravenskem muzeju je razstavljeno tudi to mehansko kladivo. Poganjala ga je voda. Čeprav je dočakalo častitljivo starost (model 1779), je obratovalo do 1959 leta izvajalcev in upravi jallce v. Kandidate za samoupravne organe so izbrali med tistimi mladinca, ki so se s svojim delom izkazali oziroma uveljavili. Aktiv mladih komunistov deluje zelo dobro. Sestaviti nameravajo tričlanski odbor, ki bo zbiral predloge in pobude mladih in jih posredoval tovarniškemu komitetu ZM. Pri delu v svojih organizacijah in na delovnem mestu bi mladi .pogosto lahko dosegli večje uspehe, če jih ne bi zaviral pojav mojstrske miselnosti, »lasti kadar mladi predlagajo kako izboljšavo. Uresničenje marsikakega načrta j mi zavira tudi nezainteresiranost nekaterih članov mladinske organizacije. SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE STROKOVNEGA KADRA Na današnji stopnji razvoja, v modernem načinu proizvodnje, postaja jasuo, da so kadri vsak dan pomembnejša sestavina družbenih proizvodnih sil. Proizvajalna sredstva se izpopolnjujejo in modernizirajo lahko le v takšni meri, kolikor je na razpolago kadrov za izpolnjevanje in modernizacijo proizvajalnih sredstev. Torej je jasno, da proizvajalna sredstva lahko izrabljamo v vseh nivojih zmogljivosti, le v takšni meri, kolikor je v neposredni dnevni proizvodnji na razpolago 'kadrov, ki znajo ta proizvajalna sredstva smotrno izkoriščati. Ljudem pripada temeljna vloga pri razvoju družbene proizvodnje, zlasti jvu tistim, ki imajo ustrezno tehnično, ekonomsko in družbeno znanje. Ce hočemo, da bo v določeni družbi, družbeni proizvodni sistem dobro funkcioniral, moramo nujno vse to upoštevati in še naprej sistematično izobraževati ljudi, ki na svojih delovnih mestih nimajo ustrezne kvalifikacije. Zavedajoč se tega, smo v letošnjem letu napravili v našem podjetju že vrsto izobraževalnih akcij v obliki tečajev in predavanj. Namen tečajev je, da se osebje seznani z zgradbo, funkcionalnostjo in upravljanjem naprav pri katerih delajo ali bodo delali. Na vseh tečajih pa je seveda nujno, da sodelavci dobijo tudi manjkajoča splošna znanja. V letošnjem letu smo organizirali naslednje tečaje in seminar- je; 0 prvi je bil tečaj za kurjače v topilnici, ki ga je uspešno končalo 15 kandidatov. Tečaj je obsegal naslednje predmete: — tehnologija cinka, — tehnologija goriva, — toplotna tehnika, — osnove fizike in kemije, — ognjesta!na gradiva, — zgradba destilacijske peči, — izdelava retort in predi ežev. 0 Drugi tečaj je bil namenjen vodjem mostnih tekalnih dvigal in je 9 kandidatov že uspešno zaključilo prvi teoretični del; praktično na dvigalih samih pa bodo izprašani v sredini meseca junija. Tečaj je obsegal naslednje predmete: — dvigala in transportne naprave, — strojni elementi, — osnove elektrotehnike, — varnostni predpisi, — matematika, — družbeno-ekonomska vzgoja. • Tretji tečaj, ki pa je še v teku pa je namenjen kurjačem parnih kotlov. Za ta tečaj smo se povezali tudi z drugimi podjetji v celjski občini in jih povabili k sodelovanju. Na tečaj so svoje kandidate poslala naslednja podjetja: ETOL, Tovarna e-majlirane posode, »AERO«, Železarna Štore, Veležitar in Savi-njales. Tečaj obsega naslednje teme: — osnove elektrotehnike, — osnovni pojmi fizike in kemi- je. — goriva in zgorevanje, — konstrukcije parnih kotlov in njihovih delov, — kurilna površina kotla, izparevanje in cirkuliranje, — kotelne vode, — armatura parnega kotla, — upravljanje s parnimi kotli in njihovo vzdrževanje. Poleg navedenih tečajev, ki imajo namen pridobiti in dvigniti strokovni kader, smo organizirali tudi seminar za bodoče člane delavskih svetov. Od skupno 209 povabljenih kandidatov, se je seminarja udeležilo 161 slušateljev, ki so bili razdeljeni na 6 študijskih skupin. Slušatelji so se seznanili z. naslednjimi temami: 1. Sistem delavskega samoupravljanja: — organi delavskega somuprav-ljanja, — pravice in dolžnosti članov DS, — naloge in pristojnosti CDS in ODS, — delovni odnosi v samoupravnem sistemu, — zakon o delovnih razmerah. — metode dela organov samoupravljanja (priprava rednih in izrednih zasedanj, odnosi med organi upravljanja in delovnim kolektivom, poslovnik in organizacija organov samoupravljanja). 2. Uvodni gospodarski [Kijmi: — gospodarska terminologija, — organizacija podjetja, — delitev dohodka, — zaključni račun. 3. Razvoj Cinkarne: — kratek pregled zgodovine Cinkarne Celje, — sedanje tehnično stanje in zmogljivosti Cinkarne Celje, — razvojni program Cinkarne Celje. Sporedno s seminarji in tečaji pa potekajo še predavanja za mladino »Spoznavajmo naše obrate«. S temi predavanji imamo namen seznaniti mladino o dela in proizvodih vseh obratov, da bi tako v celoti spoznala proizvodnjo podjetja v katerem je zaposlena. O bodočem delu in o planu izobraževanja kadrov pa bi spregovorili prihodnjič. Pravna pomoč R. R. vprašanje: Spričo dejstva, da nova Ustava predvideva 42-urni delovni teden, me zanima, ali nam bo tudi v tem primeru pripadal 30 minutni odmor med delom? Odgovor: Z določilom 61. 37 Ustave SFRJ, da je delavcem zajamčen 42-urni delovni teden in da je predviden posebni zakon o pogojih za skrajšanje delovnega časa in ukinjena obveza gospodarskih V.: Postala sem vdova z. mladoletno hčerko. Na podlagi možnosti izbire med družinsko pokojnino in osebno pokojnino sem se odločila, da Obdržim svojo osebno pokojnino. Ker bo sedaj hčerka nastopala kot edini ožji družinski član, ki mu pripada družinska pokojnina, bi rada vedela, ali ima pravico do 70 % družinske pokojnine? O.: Višina družinske pokojnine je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu. Če ima pravico do družinske pokojnine samo zakonec, ali zakonec z ožjimi družinskimi člani, ali samo ti drugi ožji družinski člani, kadar ni zakonca ali samo širši družinski člani, pripada za enega člana 70%, iza dva člana 80%, za tri člane 90%, za štiri in več članov 100 % od pokojnine, ki bi pripadala pokojnemu zavarovancu. Odstotek na člana pa se spremeni, če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci. ali samo vnuki, ali pa otroci in vnuki, preostali zakonec pa nima pravice do družinske pokojnine. V takem primeru, pn pripada za enega člana 50%, za dva člana 65%, za tri člane 80%, za štiri in več članov pa 100%. V vašem primeru se ‘bo hčerki odmerila družinska pokojnina v višini 40% od pokojnine, ki jo ie prejemal vaš pokojni mož oz. nčerkin 060. To pa zaradi toga, ker nastopata dva upravičenca do družinske pokojnine, vi kot zakonec in hčerka kot ožji družinski Član, ki vama pripada 80% pokojnine. Zaradi odklonitve družinske pokojnine z vaše strani, tj. zakonca, se s tem ne smatra, da vi kot zakonec nimate pravice do družinske pokojnine. Z odpovedjo svojega dela družinske pokojnine niste izgubili pravice do tega dela, temveč tu vaš del pokojnine le »počiva«. Do svojega dela družinske pokojnine imate vedno pravico, ki si jo lahko vsak čas uveljavite, če se predhodno odrečete izplačevanju osebne pokojnine. organizacij, da omogočijo delavcem odmor med delom. Osnovo za prenehanje te obveze tudi ne najdemo v določilih Ustavnega zakona za izvajanje Ustave. V ustavnem zakonu pa je določilo, po katerem ostanejo v veljavi določila obstoječih zveznih zakonov, tako tudi zakona o delovnih razmerjih, do njihove vskladitve z Ustavo. Neposredno prenehajo veljati samo tista določila veljavnih zakonov in drugih predpisov, ki so z Ustavo ali Ustavnim zakonom izrecno ukinjena. Iz tega izhaja, da gospodarska organizacija ne more ukiniti odmor med delom, predpisanim v čl. 210 Zakona o delovnih razmerjih. Samo s posebnim zakonom o pogojih za skrajšanje delovnega časa ali z zakonom, s katerim bo Zakon o delovnih razmerjih vsklajen z Ustavo, se lahko ukine obveza dajanja odmora med delom. Počitek med delom je predviden tudi v osnutku statuta našega podjetja. S. K. vprašanje: Rad bi odpovedal podnajemniku sobo. Zanima me, v kakšnem roku mu lahko dam odpoved? Odgovor: Po določilih člena 158 Zakona o stanovanjskih razmerjih znaša odpovedni rok za podstanovanjsko pogodbo, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, mesec dni, če v pogodbi ni dogovorjen daljši odpovedni rok. R. O. vprašanje: Rad bi svojo kmečko hišico z nekaj zemlje zapustil ženski, ki mi sedaj, ko sem bolehen, streže. Razen otrok pokojnega brata, ki pa se ne brigajo za mene, nimam nobenih sorodnikov. Zanima me, ali in kako lahko napravim oporoko sam in ali lahko moji nečaki kaj zahtevajo iz moje zapuščine. Odgovor: Veljavno oporoko lahko napravite sami tako, da jo lastnoročno napišeta in podpišeta. Date jo lahko v hrambo pri Občinskem sodišču občine, na območju katere imate prebivališče. Nečaki zapustnika niso njegovi nujni dediči in zato vaši nečaki po vaši smrti ne bodo mogli zahtevati iz vaše zapuščine ničesar. KNJIGE: Bajmakov Ju. V., A. I. Žurin: Elektroliz v gidrometallurgii. Moskva 1963. S. 669.2. Detali mašin. Atlas konstrukcij. 2. izd. Moskva 1963. S. 621.81. Ernst R.: Worterbuch der industriellen Technik. III. Deutsch-franzbsisch. IV-Franzosisch-Deutsch. Wiesbaden 1963. S. 413:62. Katalog jugoslovcnskih standarda 1964. Beograd 1964. S. 589.6. Nenitescu .C. D.: Organičeskaja liimi-ja. II. Moskva 1963. S. 547. Sobolev N. P., Ju. R. Vitenberg: Zubo-obrabatyvajuščie stanki i instruincntv v priboroslroenii. Moskva-Leningrad 1963. S. 216.83. REVIJE: Angevvandte Chemie. 1964, št. 8. Arhitektura urbanizam 1964, št. 25. Bilten dokumentacije JCTND 1964, št. 3. Battelle Technical Review 1964, št. 3, 4. Bilten republiškega sekretariata za raziskovalno delo in visoko šolstvo 1964, št. 1. Bilten za naučno teliničku dokumentacij u RI 1964, št. 2, 3. Chemiker-Zeitung Chemische Appara-tur 1964, št. 7. Chemische Industrie 1964, št. 4. Cventnye melally 1964, št. 4. Dokumentation 1964, št. 1. Ob koncu sezone v SLG Celje Bolj ko se bliža Slovensko ljudsko gledališče koncu sezone, bolj se grmadi delo, ki ga v gledališču, kakor kaže, ne bo zmanjkalo niti o vročih, poznih junijskih dneh. Zal letos ni bilo možno uresničili lanskoletne zamisli o vsakoletnih poletnih igrah (spomnimo se uspele uprizoritve Shakespearove komedije »Kar hočete« pred Vodnim stolpom na Kocenovem trgu), igravcev ima celjsko gledališče letos vse premalo, komaj 14, tako da se bo zadnja premiera pomaknila tja do sredine junija. Prihodnjo sezono, ko bo gledališče dobilo štiri nove mlade igravce, bo zadnja premiera maja meseca, junijski dnevi pa bodo posvečeni študiju za novo sezono in pa seveda številnim gostovanjem. S povečanim številom ansambla bo mož- no vpeljati dvotirni študij ali pa bo del ansambla pripravljal novo igro, drugi del pa bo na gostovanju. Ko smo že pri gostovanju: prvič o zgodovini celjskega gledališča so Celjani letos odšli na tridnevno turnejo v Trst, torej prvikrat so gostovali onstran meje. Na gostovanje pa so odšli z bežni in smrti onstran privatne zainteresiranosti. Dramatizacija se imenuje »Dragi lažnivec«. S tem delom torej zaključuje ljudsko gledališče letošnjo sezono. O programu, ki ga pripravlja gledališče za prihodnjo sezono, pa bomo spregovorili drugič. J. Z. JJomstiizmse Ekonomsko-tehnički pregdel 1963, št. 5—6. L'engrais 1964, št. 169. Exportmarkt 1964, št. 1. ETZ Elektrotechnische Zeitschrift Ansf. A 1964, št. 7, 8; Ausg. B 1964, št. 8. Europatechnic 1964, št. 77. Gospodarske inforinucije 1964, št. 55-56. llydraulic Pneumatic Power 1964, št. 112. Iron Age Metalworking International 1964, št. 5. Journal of the Oil and Colour Che-mists’ Association 1964, št. 4. Konstruktion im Maschinen-, Apparate-und Geriitebau 1964, št. 4. Lingvist 1964. št. 3. klachinerv Lloyd 1964, št. 9 A. Metal Bulletin 1964, št. 4890-4893. Novosti iz nauke i tehnike 1964, maj. Oil and Gas International 1964, št. 5-Paint Oil & Colour 1964, št. 1416, 1417. PJE IN BRE »Zdravo P je! Kod se skrivaš, da te tako redko vidimPc Pje: »Veš dragi kolega, tako sem bil bolan, da sem se komaj izlizal.< Bre: >Kaj pa ti je bilo? Saj nimaš posestva, da bi ga moral obdelovati o času staleža.c Pje: »Kaj me briga delo na posestvu; prehladil sem se. Peljal sem se z našim novim fijatom, ka-terenu pet mesecev ni moč najti ,zaile’, da bi lahko okno na vratih zapirali. Sedaj smo ta problem rešili in okno s tresko zagozdili, da se ne bi še šofer prehladil, dokler ne bo mogoče najti tiste vrvice. < Bre: »Pa ste že vprašali v Celju v avto trgovini?< Pje: »Kaj si ponorel, v Celju, da bi kupovali, iskali smo po vseh večjih mestih pa nas niso nikjer vprašali, če bi kaj takega rabili. Celjska avtotrgovina pa streže strankam predvsem preko zveze s priporočili vplivnih znancev, kar pozanimaj se kako je s fičoti.i Bre: »Vidiš, tudi oni imajo samo za sebe, kot mi traktorje in ostala prevozna sredstva. Poglej tu o Kemični imajo traktor o garaži; baje je pokvarjen. Spat pa prosi Prevozništvo Celje, da nam pomaga pri prevozih. Izgleda, da je cenejše kot pa popravilo tega traktorja. Prikolice nam pa čepijo kot kokle po dvorišču in čakajo na ,uvoz’ gum iz Kranja, ker nismo vedeli, da te gume ne trpijo večno.* Pje: »Veš, tako dalekoviden pa spet ne moreš biti, da bi lahko gume naročil preden se izrabijo.c Bre: »Je pa naša mladina da-lekovidnejša, ker predvidi, da bo na paradi mladosti sodelovalo 60 mladih jz Cinkarne, prišli pa so samo trije od 410 mladincev iz našega kolektiva.c Pje: »Aktivnost naše vrle mladine se tudi kaže na predavanjih, katera so prav njim namenjena. Pride jih vsega 6 na predavanja.« Bre: »Vidiš tudi pri mladih je disciplina popustila; to se pravi, da gre v korak z ostalim kolektivom. Na delo se je začelo zamujati na veliko, kot da bi hodili o gostilno; kadar prideš, prideš. Zdi se mi, da je Cinkarna bolj podobna mestni četrti, kot pa podjetju, oziroma tovarni. Po tovarni se sprehajajo osi, ki jih je pot zanesla v to smer, zaposleni in nezaposleni. Kuhinja toplega obroka je postala prava menza o kateri se lahko hranijo vsi daljni prijatelji zaposlenih ali pa tudi nezaposlenih pri nas. Zunaj pa je postal pravi ,ezel ek', kjer lahko vidiš tudi pretep z nožem, če bo šlo tako naprej, bo morda kmalu pravi ,korzon’ po Cinkarni.« Pje: »In tako bomo imeli tudi poleg redne proge Cinkarna — Stari pišker, še prego Cinkarna — Bolnica.€ letošnjo prvonagrajeno predstavo »Rezervist«. Za to komedijo je podelilo Združenje dramskih u-metnikov Slovenije celotnemu u-metniškemu kolektivu SLG Celje prvo nagrado v znesku 250.000 dinarjev. Zadnja premiera bo zanimiv prikaz iz življenja velikega angleškega dramatika Bernarda Sharoa. Pisatelj Jerome Kilty je iz pisem, ki jih je Sham pisal svoji izvoljenki igralki Campbellovi, in pa seveda tudi iz njenih odgovorov, stkal presenetljivo ubran in lep dialog, ki nam ne osvetli le intimnega odnosa med pisateljem in igralko, marveč nam še mnogokaj pove o življenju, Iju- POETOVA KRONIKA Točka vrednost pravo je dobila se zraven nje polovica je delila. Naj nam mesec april bo v vzpodbudo, da drug mesec ue bo tak hudo. Nerezine smo prodali, da drugje bi letovali. Od Makarske do Opatije, cena penzionu 1.500 din se vije. »Pokaži kaj znaš«, mladina je izvedla. Nastopajoče ozvočitev je zmedla. Strokovno komisijo so iskali, kar med malico so jih tam nabrali. Na delo zjutraj vsi hitimo, s kolesi, peš in pred tiri obstojimo. Tam tovorni vlak stoji, vse leze čez in pod samo. da službe ne zamudi. RAZNO PREKLIC Obžalujem neresnične besede, ikatere sem izrekel zoper Franca Dečka 'in Marijo Selič tor se obenem zahvaljujem, da sta odstopila od tožlbe. Novaik Anteševič PREKLIC Kruutbaker Jože, delavec. Dečkova 56, Celje, preklicujem in obžalujem besede, ki sem j ih dne 2. januarja izrekel napram Francu Dečku, mojstru v Cinkarni Celje, Stanujočem v Celju, Dečkova 48 s tem, da nisem imel nobene osnove za take trditve. Jože Knauthaker Dan mladosti v Celju Dne 25. maja je okoli 10.000 mladih sodelovalo v veličastnem prevodu po celjskih ulicah. Pred Muzejem revolucije je navzoče pozdravil predsednik občinske skupščine Marjan Učakar. Recitatorji in pevski zbor celjske gimnazije so pripravili bogat spored. Mladinci iz našega kolektiva so sicer pripravili transparent, ki pa se sam ni mogel udeležiti svečanosti, kajti tudi med publiko so bili le redki mladi cinkarnarji. HB 4I:>4 ■Mi ... Obveščamo člane sekcije in ostale ljubitelje kegljaškega športa, da so redni treningi vsako sredo od 19.30 do 23. ure na kegljišču Ingrada Želja je, da se tega treninga redno udeležujete, ker le z rednim treningom bomo izboljšali kvaliteto in se bomo ponovno lahko uvrstili med najboljša sindikalna moštva v naši občini. Želja je tudi, da se v našo sekcijo vključi tudi mladina Naš plan je, da bi naša sekcija imela poleg članske ekipe tudi mladinsko in žensko ekipo. Prijave sprejema tov. Šmon — glavni laboratorij in tov. Veranič — PIK. Pri teh dveh dobite tudi vse informacije. Kegljaška sekcija KADROVSKE VESTI V mesecu aprilu so prišli v podjetje: Romih Franc. Sikošek Miro, Jescnek Jože, Lesar Stanislav, Stefanec Milan, Gaberšek Anton. Djordjevič Milan, Pašut Mane, Urbanija Ivan. šinik Veljko, Podgornik Franc. Djakovič Ratko, Djakovič Marinko, Djakovič Luka. Njegojevič Šimu: Markočevič Zdarvko, Stojanovič Branislava. Milojevič Gojko, Djemal Musta-fa, Zagajšek Dragutin. Gaberšek Jože, Veljkovic Vladimir, Krivec Matevž, Rajkov Jelica, Marinkovič Milan, Marinkovič Nikola, Levančič Josip, Isoli Andula, Za-jič Radiša, Krivec Anton. Celesnik. Marija, Breznik Anton, Miličevič Tomislav, Jelkič Mato, Povše Martin, Noinovič Ila-re Rojin Ivan. Marijan Branko, Radulj Mirko, Dobnik Viktor, Bolkovič Silva, Perko Stjepan, Dimeč Anton, Filipovič Mijo, Gobec Stanislav, Jaksimovič Drago-ljub, Kranjc Jožefa, Kulič Ivan, Lajh Franc, Šolman Josip, Štruklec Zvonko. Vasiljevič Staniča, Vivod Anton, Žagar Ivan. Cavajda Stanko, Klepej Anton, Krivec Vladimr. Mohorko Janez, Stiper Stefan. Šauperl lij, Šimašek Josip, Unger Teodor, Pejič Franjo Cimerman Jura j, Demaku Nebih, Jorgič Radoja, Martek Frančiška, Jabuka Slavko, Kneževič Dušan, Kranjc Jože. Močnik Marija, Peula Branko, Stojanovič Djordje, Terzič Ma-harem, Nuhanovič Sulejman, Kumar Peter, Seldrovič Milenko, Ajdari Ibrahim, Andrejevič Vlastimir, Canševič Zajim. Erjavec Stanko, Golob Peter, Guzej Anton, Jusufu Muljani, Hamulič Halil, La-loševič Milan. Mujkič Mehmed, Radosavljevič Mihajlo, Robnik Franc, Ročnik Anton. Tomovič Vojislav, Tostovič Anton, Vrbnjak Anton, Mikola Alojz, Krampe j Alojz, Podvornik Franc, Djurič Mi-lorad, Gostečnik Franc. Odšli iz podjetja: Božič Franjo, Bogdanovič Živojin, Paunovič Miodrag, Bal-čič Dimitrije, Pahole Stanko, Vahter Alojz, Kalšek Ivan, Gobec Mirko, Pešut Mane, Cmok Ervin, Frank Bogomir, Sto-jadinovič Savo, Glavnik Rajko. Pajk Ladislav, Baldič Dimitrije, Maček Jurij. Djakovič Ratko, Djakovič Luka, Djako-vič Marinko, Kantovski Lazar, Kodela Stanislav, Zajc Zdravko, Vehovar Jože. Botolen Srečko, Pauškič Velimir, Božiček Silvo, Perc Stanko, Čremošnik Vinko, Nuhanovič Sulejman, Ducič Dušan, No-jinovič Svetolik Keškič Stipo, Krivec Anton. Krivec Matevž, Levančič Josip, Karlič Grga, Jovanovič Radomir, Marjan Branko, Gurgovski Blagoje Kutlič An-drija, Miličevič Tomislav, Škorc Anton, Marinkovič Nikola, Marinkovič Milan, Povše Martin, Perko Stjepan, Jordan Stanislav. Smole Franc. Jaksimovič Dra-goljub. Kulič Ivan, Dobeskovič Siniša. Breznik Anton. Lajh Franc, Zajič Radiša Lesar Stanislav, Jelen Stanislav, Pejič Franjo. Ocvirk Alojz, Stnmenkovič Rade, Tavčar Ervin. Hrvanovič Izmet, Stvarnik Stanko, Bankovič Veselin, Ivan-čevič Josip, Kumer Peter. Jabuka Stanko, Terzič Muharem. Selakovič Milenko, Gros Jože, Beno Zdravko, Podvornik Franc, Djordjevič Milan, Antonijevič Mihajlo. Dcmal Mustufa, Vržogič Vlastimir, Rojc Anton, Gušatovič Ljubinko, Gaberšek Stane. Blanuša Vojislav, Jamnišck Matija, Harmulič Halil. V pokoj so odšli: Kalšek Ivau, Frank Bogomir. V JLA je odšel: Gobec Mirko. Poročili so se: Cvan Ivan, Žerjav inž. Franc, Hrastnik Martin. Kri je daroval Kugler Frane. OBLETNICE DELA V CINKARNI 5 let: Božič (Štefana) Danijela (15.), Koštomaj (Dominika) Almira (16.), Umek (Martina) Martina (II.), Dakič (Nikolaja) Uroš (r.), Hozjan (Jožeta) Božo (18.), Hrastnik (Janeza) Alojz (J.), Koren (Franca) Jože (1?.), Korošec (Frančiška) Jože! (19.), Pavlin (Jožefa) Jože (16.), Pevce (Jakoba) Jože (6.), Pirš (Antona) Jože (tl.). . . 15 let: Herzog (Franca) Jakob (8.), Je-Kcnišnik (Antona) Konrad (».). Kovač (Jožefa) Franc (19.), Kranjc (Martina) Rudolf (27.), Lampret (Ignaca) Mihael (S.), Lončar (Mija) Rudolf (8.), Mastnak (Avgusta) Alojz (15.), Novak (Antona) Stanko (2.), Vipotnik (Franca) Franc (25.). 85 let: Lužar (Franca) Ivan (1.), Bož-nik (Stefana) Stefan (15.), Slokar (Ivana) Rudolf (5.). Kako je mladina praznovala svoj praznik DAN MLADOSTI CINKARNARJEVA POSTA V letošnjem letu se je mladina za raizliko od .prejšnjih let, skrbno pripravila za praznovanje Dneva mladosti — praznika vseli mladih ljudi v naši socialistični Jugoslaviji. Praznovanje Dneva mladosti se ni pričelo teden dni pred 25. majem in se s tem dnem tudi ni zaključilo, ampak smo pričel s praznovanjem že 14. maja. Takrat so mladinci našega kolektiva sprejeli zvezno štafetno palico pri samopostrežni restavraciji, odkoder so jo po predajah prenesli do upravnega poslopja. Po kratkem pozdravnem govoru predsednika fO SP Cinkarne tov. Stefana VESELKA, je štafetna palica potovala iz rok v roke mladincev do Beograda. Da l»i drilo praznovanje Dneva mladosti čimbolj pestro, je filmski klub Cinkarne organiziral kino predstavo »Vreli asfalt« za celotni kolektiv. Kljub velikemu številu zaposlene mladine in drugih članov kolektiva, pa si je — žal — predstavo ogledalo le 40 gledalcev. Prav tako je bila v tem času organizirana skupna seja tovarniških komitejev TEP in Cinkarne z namenom, da bi okrepili sodelovanje med obema mladinskima organizacijama. Poleg organizirane predstave »Mišja past«, strelskega tekmovanja v počastitev Dneva mladosti, na katerem je sodelovalo osem ekip iz delovnih organizacij in proslave Dne- 1 va mladosti, ki je bila 25. maja ob 8. uri ziutraj skupno s TEP pred niihovim upravnim poslopjem, je TK ZMS na svečani seji nagradil s knjižnimi nagradami najbolj prizadevne mladince, ki so ,s svojim delom v mladinski organizaciji prispevali svoj de- dalj časa opaža, da se naši mladinci in mladinke tovrstnih prireditev ne udeležujejo, čeprav jih organizira njihova organizacija, katere elani so tudi sami. Graje vredna pa je udeležba naših mladincev na paradi mladosti, ki je Ibila 24. maja po celj- S skupne proslave dneva mladosti pred upravnim poslopjem TEP lež pri utrditvi organizacije ZMS v našem kolektivu. Letošnje praznovanje Dneva mladosti je bilo dobro pripravljeno in pestro od tekmovanj, raznih prireditev, sej komiteja — do proslave, vendar pa se že Naši mladinci so sprejeli štafetno palico od pripadnikov JLA Okrajno šahovsko prvenstvo v Dobrni V dneh od 8. do 10. maja je balo na Dobrni okrajno sindikalno moštveno prvenstvo. Tega tekmovanja se je udeležilo šest moštev med njimi tudi Cinkarna. Ker sta bila na razpolago le dva dneva, so moštva z žrebom POVRATNO SREČANJE KEGLJAČEV V /mesecu aprilu so starejši kegljači Cinkarne, na povabilo tovarišev iz Štor imeli povratno srečanje na kegljišču v Štorah. Za našo ekipo so nastopili: Ma-cuh Karel, Krašovec Franc, Kok-liič Franic (naš upokojenec), Mljač Adolf (naš upokojenec). Za Štore I.: Kerštanj, Filipič, Koštoinaj in Zajber. Za Štore II.: Piler, Perpor, Kotar in Hiti. Tekmovanje se je odvijalo v športnem in tovariškem vzdušju. Nuši starejši člani so ponovno dokazali, da še imajo kegljaško rutino in da so zmožni poseči v borbo in tudi zmagati. Končna razvrstitev ekip je bila taka: 1. Cinkarna 725 kegljev, 2. Štore I. 693 kegljev, 3. Štore II. 631 kegljev. Naši člani so dosegli naslednje rezultate: 1. Kolktič Franc 192 kegljev, 2. Mljač Adolf 192 kegljev, 3. Macuh Karel 180 kegljev, 4. Krašovec Franc 159 kegljev. J. Verauič bila razdeljena v dve skupini s po tri ekipe. Naše moštvo je igralo v prvi skupini v kateri so igrali tudi štorski železarji, tako da je tako rekoč že v predtekmovanju bilo odločeno kdo bo končni zmagovalec in to pri srečanju Železarna—Cinkarna. Tekmo so železarji odločili v svojo korist z rezultatom 4:2 in si s tem praktično zagotovili zmago na tekmovanju. V drugi skupini so za presenečenje poskrbeli igralci Emaj-liirke, ki so osvojili v tej skupini prvo mesto, svojega konkurenta Ingrada pa odpravili z rezultatom 4 in pol proti 1 in pol. Da pa emajl Irci niso tako slabi je pokazala finalna tekma za naslov prvaka, ki se je končala neodločeno 3:3. Zaradi boljšega uspeha na prvih deskah je prvo mesto 'in poka! pripadel Železarni iz Štor. Za uvrstitev na tretje mesto so se naši igralci srečali z ekipo Ingrada. Zmagalo je naše moštvo z rezultatom 4 in pol proti 1 in pol. Eloktro Celje in Rudnik Velenje so se razšli z neodločnim rezultatom 3:3. Končni vrstni red) vseh sodelujočih moštev je takle: 1. Železarna Štore, 2. Emajlirana, 3. Cinkarna, 4. Ingrad, 5. Elcktro, 6. Rudnik Velenje. Prva tri uvrščena moštva bodo imela pravico udeležbe na finalnem prvenstvu Slovenije v Rogaški Slatini. Jože šnajder skih ulicah, zborovanja na trgu V. kongresa pred muzejem revolucije, katerega so se udeležili le trije mladinci od 60, kolikor naj bi jih sodelovalo v paradi. Krivda za ta neuspeh je na nas vseh. posebno pa še na za to odgovornem sekretarju TK ZMS tov. Škerjancu. Zadnji čas je, da se zavedamo svojih dolžnosti, da ' se čutimo kolektivne člane organizacije mladih in da v njej tudi aktivno sodelujemo na raznih področjih njene dejavnosti. -ti VAŠ KOTIČEK TUDI DOMA PRIJETNE POČITNICE Počitnice doma so lahko prav lepe in prijetne, če si jih znamo pametno urediti. Kaj bi žalovali, če ne moremo v kopališče ali na planine, saj bomo tudi doma porjaveli in se osvežili! Poglavitno je, da uživamo svoj čas, da se otresemo oseh misli, s katerimi smo čez leto priklenjeni k delu. Omejimo vsakdanje opravke na najmanjšo mero in si privoščimo počitek, kakor najboljše vemo in znamo. Kdor ima vrtiček, mu ne bo zmanjkalo vsakdanjih drobnih opravkov in brkljanja. Kdor ima balkon, naj si ga uredi tako, da bo imel pri oddihu razvedrilo in razgled. Saj že sam pogled skozi okno poživi oko in duha, če tja postavimo rože. Jutranji ali večerni sprehodi, majlmi izleti v okolico, kopanje, sončenje v samotnem kraju ob Savinji, prebiranje knjig, ki so nam najdražje, zlasti pa pohodi o zelene gozdove, ose to bo zlasti izčrpanega človeka osvežilo bolj kakor parjenje na razbeljeni peščini ob morju ali pa potovanje v zatohlem vagonu. Dragi urednik! Želim ti opisati, kako sem preživel noč ob CLnkarnnrju. V petek 24. aprila sem bil dežurni v svoji enoti. Na veliko veselje pa sem pred tem dobil Cinkar-narja. Ko sem ga hitro prelistal, sem v njem našel tudi križanko. Odločil sem se, da tudi jaz poizkusim srečo. Svoj pohod k sreči sem končal šele zjutraj, ko je »zasvirala truba«. Da prav tako je bilo. Nisem pogledal na uro in tako nisem prebudil niti pomočnika ampak sem celo noč sam dežural globoko zamišljen in sklonjen nad m/izo. Prav nobena stvar ni mogla mojih misli odtrgati od križanke, celo dežurnega oficirja nisem videli, ko je prišel. Vedno manj je bilo praznih polj, kljub temu sem dvomil v uspeh. Mučil me je jezik. Čeprav sem se precej dobro naučil govoriti slovensko, sem videl, da ■mi še mnogo manjka. Sklenil sem, da se boim po vrnitvi iz vojske še z večjo vnemo trudil, da se dobro naiučim govoriti .slovensko. • Končno sem uspel in križanka je bila polna črk — bila je rešena. Naloga je bila torej opravljena, toda kako sedaj tako neprespan vzdržati ves dan na »zanimanju«. Tudi to sem vzdržal, čeprav z zadnjim naporom toda vseeno seim dočakal večex ko sem lahko legel .k počitku. Ko sem se zjutraj zbudil, sem bil srečen, ker mi je uspelo rešiti križanko. Tako dragi urednik, opisal se ti to noč. Vam in celotnemu kolektivu želim še mnogo sreče in delovnih uspehov. Prisrčno vas pozdravlja Mirko Darda V. P. 4519-8 BITOLA Spoštovani tovariš urednik! Že dolgo je tega, ko sem moral zapustiti vaš kolektiv. Odšel sem na odsluženje kadrovskega roka. In to /res daleč od svojega rodnega kraja. Upam, da bom kmalu odslužil in želel bi se zopet vrniti v kolektiv med svoje tovarišice in tovariše. Menim, da se bom vrnil junija meseca, zato prosim da mi še v mesecu maju pošljete časopis. Ob tej priliki se vam zahvaljujem za glasilo, ki ste mi ga redno pošiljali. Z veseljem sem prebiral vsako številko, ker sem na ta način lahko spremljal zanimiva dogajanja v kolektivu Cinkarne. Pozdravlja vas Franjo Mališ V. P. 5266/7 Petrovac — Skopje Spoštovani tovariši! Danes sem prejel glasilo vašega kolektiva, kar me je zelo razveselilo. Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje Cinkarnar-ja. Želel bi, da mi sporočite, ali me sprejmete nazaj v kolektiv in to v gradbeni oddelek, kjer Cinkarna — metalurško kemična industrija Celje razpisuje v šolskem letu 1964/65 nasledn ja mesta zn vajence: 13 ZA ELEKTROSTROKO 25 ZA KOVINSKO STROKO (strojni ključavničarji, strugarji in kovači). Pogoj za sprejem je uspešno dokončana osemletka. Kandidati nnj poleg lastnoročno nupisune prošnje predložijo tudi spričevalo o dokončani osemletki ter zdravniško spričevalo izdano od šolske poliklinike. Prošnje sprejema kadrovski sektor — Center za strokovno izobraževanje delavcev »lo 30. julija 1964. Kadrovski sektor sem delal pred odhodom na odsluženje vojaškega roka. Napisal bi vam kaj zanimivega toda to vam bom pripovedoval, ko pridem zopet med vas, kar upam, da bo kmalu. Prejmite mnogo pozdravov od Alojza Žnidarja V. P. 6085/9 Pula Dragi tovariši! Vaša pisma objavljamo sicer z zamudo, zaradi tega vas prosimo razumevanja. Veseli smo, kadar nam pišete, želeli bi pa, da se oglasijo tudi drugi tovariši, nekdanji člani našega kolektivu, ld trenutno služijo kadrovski rok. Tovariš Marko, žal ste imeli smolo pri žrebanju, čeprav ste križanko pravilno rešili. Vašega ipisma smo bili posebno veseli. Oglasite se še. Vama tovariša Franjo in Alojz, pa sporočamo, da se zglasita v kadrovskem sektorju, ko se vrneta iz vojske. U rednik mritMi Objavljamo spored filmov, ki jih bom* gledali v celjskih kinematografih od 15. junija do 15. jnlija. KINO UNION, i Od 16. do 19. junija — »MAČEK PROŽI KREMPLJE« — francoski VV film Od 20. do 23. junija — »POLET V BODOČNOST« — ameriški barvni Cs film Od 24. do 25. junija — »MLADO — ZELENO« - ruski Cs film 26. junija - »EVGENIJ OGNJENIN« — ruski barvni film Od 27. do 30. junija - »JUPITERJEVA LJUBICA« — ameriški barvni Cs film Od 1. do 4. julija - »ALARM NA JEZU« — francoski kriminalni film Od 5. do 8. julija — »CE PRIDE MAČEK« — češki borvni Cs film Od 9. do 13. julija — »ŽENA JE ŽENA« — francoski barvni Cs film Od 14. do 17. julija — »ODPADNIK« — italijanski VV film KINO METROPOL Od 17. do 20. junija - »HORACIJ 62« — francoski Cs film Od 21. do 23. junija — »ROKE KVIŠKU« — francoski kriminalni film Od 24. do 26. junija — »BITKA NA VOLGI« — ruski vojni film Od 27. do 30. junija — »DVA JAHAČA« — ameriški barvni Cs film Od 1. do 4. julija - »NEZNANEC 11 NORD EXPRESSA« — ameriški kriminalni film Od 5. do 8. julija — »ZAFRKAVANJE« — francoski film Od 9. do 12. julija - »VOJNI HEROJ« — ameriški vojni film Od 13 do 14. julija — »NOC PRED TRINAJSTIM« — bolgarski film Od 15. do 18. julija — »TROJANSKA VOJNA« — italijanski barvni Cs film • I LETNI KINO Od 16. do 17. junija — »ZVEZDE PO NOČI« — italijanski barvni film Od 18. do 19. junija -- »ZADNJI AKORDI« — nemški barvni film Od 20. do 21. junija - »SIEGFRID« -italijanski barvni Cs film Od 22. do 24. junija — »DRAGA OSTANI Z MENOJ« — nemški film Od 25. do 26 junija - »V RITMU TWISTA« — angleški VV film Od 27. do 28. junija - »DVOBOJ NA SONCU« — ameriški barvni Cs film Od 29. do 30. junija — »RIMSKA SUŽNJA« — ameriški barvni Cs film Od 1. do 3. julija - »OKO ZA OKO« — ameriški barvni Cs film Od 4. do 6. julija — »SASA« — jugoslovanski vojni film Od 7. do 9. julija - »GANGSTERJI« -angleški barvni VV film Od 10. do 13. julija - »TRAPER KEL-LY« — ameriški barvni vestern Od 14. do 15. jnlija — »DR.« — jugoslovanska komedija It MATINEJE 14. junija - »POKLICAN JE BIL TUDI 5/C« — jugoslovanska vojna drama 21. junija — »KAPO« — jugoslovanski film Predstave »o vsnk dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih kinopodjetja* Celje in za spremembe ne odgovarjamo.