Leto IV.
Štev. 31.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. W Brivca dobiš v Trstu po 5 nove., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
sprejema nadstr.
Kako se ji stara Speva možlva?
(V gorenjskem narečji.)
Stara Speva je moliva, Dal)' moža že enkrat dobiva; Da ji ne bo potreba spet Fo zimi mrzle »kamre« giet: »Štor« res biv Vam to je tak, Da ni za njega, drugi vsak.
Za maše dve je svete dava, Svet'ga Antona je cukava; Da bi jo uslišov on Saj je čez zakon svet patron: Svet'Anton Vam biv je tak, Da ni za njega, drugi vsak.
Kakor veste ima prešiča, To je živ dokaz in priča, Kdor ga prosi za moža Dobiv na prste bo kar dva-: Prešič biv Vam to je tak, Da nima tac' ga, drugi vsak.
Dolgo glej, ni več čakava, »Jamrava« in se jokava; Ženin bmal potrkov je Na njeno majhno okence: Ženin biv Vam to je tak Da ni za njega, drugi vsak :
»O preljuba moja Speva, Ali se bova rejs uzeva ? Buli taku mi sam je djav, Da bom v »kamri« tvoji spav! Mraz ker letos bode tak, Da zmrzni v bode, skoro vsak!«
Vsa »ccfridna« in veseva, Ga je »kušenva«, objeva: »Fantič« »zauber,« »fleten« mlad, Ki »kovtrek« z menoj grev bi rad: »Kovterčk mCva res je tak, Da nima tacga, drugi vsak.
Kpiva »fcffclo« je "»fianevo«, »Stirkano« in drugo,-bevo; »Spice« bele v dve vrste So ji od spod' ven gledave : »Šmink« od »špic« je biv rejs tak, Da nima tacga, drugi vsak.
»Rinkco« zvato za poroko, Zibko novo, lepo šroko; Kjer sinček eden, al pa - dva Na enkrat bosta jokaVa: »Cueelj« kpiva tud'je tak, Da nima »cuclja,« tacga vsak.
So »bališ« že perpelali, In prešiče tri zaklali, — »Štruklov« spekli celo kad, Za tistega, ki jili »lomi« rad: »Štrukelj« biv Vam rejs je tak, Da ga ne speče, taega vsak.
»Voteet« bva je Vam velika, Koker se za svate »sika«; »Mejli« so imeli »klarinet«, Ki »špilov« »polk« je kar — deset. Mejli je biv Vam rejs pa tak, Da piskat v njega, ne zna vsak.
Vsi s«) strašno Idi veseli, Ko so Spevi »krancelj« vzeli; Ker nosit' ga več ne sme
Postava božja, taka je : »Krancelj« meva rejs je tak, Da ga ne nosi, drugi vsak :
»O preluba naša Speva, Kaj sedaj boš ti počeva ? »Krancelj« ti je »doli« vzet. Težava čaka, te že spet: »Križ« boš meva siten tak Da ga ne nosi človek vsak !«
Prva noč je kmav pertekva, Špeva greva, — nič ni rekva, Je hvaliva le Boga Za tacga moža, »kerlca» : Mož je biv pa tud Vam tak, Da ni za njega, drugi vsak.
Glej' te fantje in dekleta, To je cela »štorja« sveta! Ki Vam prav, da noč in dan, Spoštujte vsi, —• zakonski stan: »Špas« ker ima čuden tak, Da rad ga skuša, človek vsak.
J. Z. Devoljub.
Ve
Znameniti pogreb.
Križ nosila je »lesica« »Zajec« je za mrtve molil; »Kobilca« je vsem mežnaril. Mrliča so »medvedje« nesli, Štirje Slavci so mu mizerere peli. Ta pogreb je bil na Krasi V Famljeh v imenitni vasi.
VrSilnik
Konec sveta.
Brzojav iz Val paraj/a v južni Ameriki.
»Zdaj teče mimo našega mesta repatica, gleda tako jezno, kakor stara tašča. Metla pometa prah in komarje po zračnih, višinah. Cez tri dni bo v Trstu, če se na poti ne zamudi. Petek ob 11. uri 59 minut 58 sekund pred kosilom.
Pa t res, pat res !
Z Bogom vsi tisti naročniki, ki ste poslali naročnino in oni, na katere je čakal Brivec noč in dan, pa jih ni bilo. Pripo-ročujein se Vam, da pošljete zaostale krone na uni svet, drugače Vam bo težil ta dolg na vesti; škoda res za tako mlenkost. Torej na srečno svidenje na onem svetu. Obrnimo lice.
Dovolj jc bilo tega neumnega in nepotrebnega strahu med nami. Ako je kedo že spisal »teštament«, ni treba da ga podpiše dokler ni čital teh vrst.
Glejte, vi neustrašeni možje in vč strahopetne ženice; sam gospod Anion Za-goršek, ki vam je spisal knjižico »Konec sveta« se prav nič ne boji tiste repatice z metlo ne 13. novembra; drugače bi jo ne čakal v Trstu. Ko bi se je bal bi bežal v Trnovski gozd ali na Nanos. Pa tega on ne stori, ker vč da ga metla ne pomete, kakor tudi vas ne.
Sicer pa jc imel mož dober namen storiti vas srečne, kakor one prebivalce na bližnjih svetovih, kateri imajo svoje »šta-eije« z daljnogledi. In glejte, nepoznani >sfolk«, posebno mladina na bližnjem planetu, recimo na Martu so res srečna, ker vsakokrat, ko jo zob boli, ali nima cvenk: v žepu, gre na postajo. Vsak se vsedc pred svoj »peršpetin« ter gledajo dol na našo zemljo. Gledajo v Trst novo opravo magistratnih lampavetov ali pa kukajo v Gorico, kako se na Travniku Slovenci bra tijo v sveti ljubezni : gledajo v Ljubljano kako se liberalci in klerikalci v roke segajo. Potem obrnejo daljnogled na Dunaj in si mislijo: poslanci hodijo ven in noter, ministri grejejo stole eden drugemu, ali avstrijski narodi vendar niso zadovoljni. To so videli lehko zadnje dni na Češkem in Moravskem. Amon pravi, da so ti prebivalci veseli, ko vse to gledajo ! Mogoče, potem so ,pa jeklenega srca.
Kaj bi veljalo, ko bi tudi na tem svetu (ker ga menda ne bo še konec) imeli take daljnoglede; kako bi čepeli ob nede-deljah in praznikih pred njimi ter kukali kako se našim sosedom godi. Gosp. Za-goršek piše, da če bi imeli na zemlji take »kukarje« iu take postaje: proč bi bilo
z človeškim egoizmom (saj ga ima tudi žival) proč z nesrečo in proč z bojaznijo pred koncem sveta.
In ako ne dobimo daljnogledov, ostane vse pri Starem, konec sveta bode potem-takrat kadar bode sveta konec. - ■ Konca pa svet nima, ker je k sreči — okrogel.
»M e ti a«.
-r?
Kaj vse ljubezen naredi.
Nek Anglež se je strašno zaljubil v krasno gospodičino, s katero se je hotel na vsak način zaročiti.
Pa to bilo je najhuje, da mu je ona odrekla. On pa r.i hotel nehati s prošnjami in drugimi darili in želel jc vedeti zakaj ga ona ne mara.
Gospodičina uvidevši, da jo res ljubi, odločila »eje ter mu povedala pravi vzrok.
»Dragi moj«, mu je rekla, »jaz Vas tudi ljubim al: nemogoče mi je Vam ustreči, kar meni so pred letom vsled bolezni odrezali desno nogo ter mi jo nadomestili z leseno. Nočem, da bi radi tega en dan postal hladni do mene ter mi svojo nesrečo očital, in s tem nesrečno naredili mene in sebe.
Ker pa ljubezen ne pozna meje, odločil se je hladnokrvni Anglež vse prenesti, samo da dobi toliko zaželjeno dekle. Podal se je v Pariz in tam si je storil odrezati
desno nogo in si nadomestiti z leseno. Ozdravivši, vrnil se je v London in se predstavil gospodičini, rekši : »Sedaj mislim, da ne bode nobene ovire našej združitvi, ker tudi meni manjka desna noga«.
Gospodičina premagana od toli goreče ljubezni se je koj]odločila vzeti ga za moža. V par dneh bila je poroka. To Vam je bila res ljubezen engležka.
^	S
Kaj pravijo ljudje.
Po suknu bo obleka je rekel tat, ko je snemal iz dimnika gnjat.
Najboljši ženitvanjski mešetar je smrtjo rekla v tretje vdova, ko je šla v četrto na spoved k gosp. župniku. —
^ • 9
Dežela brez davka.
Nek biciklist hoče čez avstrijsko mejo na Laško. Na meji ga ustavi dacar ter ga vpraša, če ima kaj za obdačiti. »Prav nič, saj videte, da sem sam, da nimam] ko hlače in srajco. — »Cegav je pa tisti zrak ki ste ga napumpal v meh«..To je vendar avstrijski zrak, kaj naj tudi za njega plačam« Seveda, seveda, pri nas je davk na vse, ali ga izpraznite ali plačajte. In ubogi biciklist je moral najprej avstrijski zrak izpumpati in laškega napumpati, drugače ni smel z mesta. —
Pri poštenjaku ne gre!
K iu e t : Ha lisjaka krivonosa : otroka naj daui v laški otroški vrtec, sebe iu družino naj upi,sem za Laha, potem da mi posodi laška banka kolikor želim na intabulacijon. Hočeta imeti interes od posojila naprej, le sem prideta pa Vama takoj naštejem.
Brzojavno pisno iz Transvala.
Dragi Miloš!
Obljubil sem, da 1 i bodem poročal, ko pridem na vroča afrikanska tla. Vožnja po morju je bila še precej mirna. Na par-uiku je bilo vse polno tujcev in prostovoljcev, kateri hitijo iskati sreče v zlato Afriko, ali pa čast v angležki ali bursko vojsko.
V Durbanu smo se izkrcali na suho. Ko bi Ti videl, kaka zmešnjava je v tem mestu. Engležki ranjenci prihajajo |to železnici; vojaki odhajajo na bojišče. Tudi nekaj Boercev sem srečal, kateri so bili v zadnji praski pred Ladvsmithom ujeti. Tulje mešanica belih in črnih : tu dobiš na izbiro črnih Zulukafrov, Angležev pa tudi Nemcev in mnogo Zidov: ker jim sline cedijo po bogatih »Goldfields« ali zlatih poljanah. Ravno pred mano vlečejo mezgi in konji »takozvane bum-bum kanone, da bodo strašili pogumne Boeree. Ta dežela se imenuje Natal, in spada pod veliko Britanijo. Prašal sem ranjenega Angleža, kako jim kaj gre, ali se sploh boje Boercev. »Skoro da me je sram biti Anglež pravi. Mi smo najbogatejši narod nasvetu; z Rusom imamo tudi največ sveta, pa glejte, pošljejo nam samo par bataljonov proti tem rovtarjem«.
Kako pa je bilo s tistimi mulami, ki so vam ubežale? »A kaj hudiča so ubežale, Boerci so jih nam po noči polovili in odpeljali. Naš poveljnik Wite je tepec, on misli, da bo Boeree po noči polovil kakor zajce, a zdaj ima; kmalu bi bi bili še njega ujeli.« Tako sva kramljala, potem se poslovim in stopim na železnico, katera pelja v Petermauric. Tukaj je svet brdovit in le proti morju raven, a bolj ko se bližamo Petermauricu bolj se vzdiguje. V Boerski republiki pa in v Oranju je samo gorovje kakor v Švici. Tu bodo imeli Angleži še trdo kost. Svet je rodoviten, ob cesti je vse polno vasi in lepih dvorcev, pa tudi hafersko bajto zagledaš pogostoma med košatimi palmami. Ob železnici peljeti dve široki cesti. To ti je noč in dan vse natlačeno ljudi, vojakov voznikov in zamorcev. Tukaj dobiš vozove z 10. par volov; živina je našim kranjskim volom podobna. Vozniki nosijo mesto solnčnikov široke slamnike. Vse ie v orožju. Ko pridem v mesto, ti bodem nadalje poročal, »laz mislim slediti nekaj časa angležko vojsko in pozneje če ostanem še živ pojdem med Boeree. Pozdravi mi vse Tržačane, posebno oba Stokoviča. Nazdar!
Odkrita beseda blagorodnemu grofu Alfredu Coroniniju.
Na dnevnem redu je odpoved gro a Coronininija. Ali je bil sploh umesten ta korak ravno sedaj — nam je težko razumeti. Kdo ne obžaluje gospodovalnost, pohlepnost in domišljavost raznih političnih osel) na Goriškem. Ali so te slabe lastnosti iskati samo v eni stranki, ali ne velja to tem in^onim?!
Prav imate, gospod grof, da v Vašem pismu označujete perlidno počenja nje in vedenje spletkarjev in zdražbarjev ; ali nam se dozdeva, da teli spletkarjev je iskati, žalibog, tudi v Vašem taboru. Resnično je tudi, da ta razpor zapreči najboljše namene zastopnikov naroda, ter da jim štori nemogoče vsako vspešno delovanje.
No, mi ne vidimo v tem še dovolj povoda za odstop, ker sedanji položaj ste pomagali ustvariti tudi vi; torej, ako ste si svest, da je pravo na Vašej strani, bilo bi možato ostati na braniku, saj niste sam! Kar se pa jezika tiče, o tem vam nihče ne zameri. Ker Vaši volilci so prej vedeli, da Vam jezik ne teče gladko, a to jih ni branilo, da so Vam poverili poslanstvo.
Mi v Trstu smo imeli in imamo še deželnih ital. poslancev, kateri niso nikdar zinili v javnih sejah, pa vendar nosijo prvi zvonec. Glejte samo našega Mauronerja. Pa tudi v parlamentu je bil gališki poslanec, ki je šele po 1;!. letu zinil par besed.
Torej tudi ta izgovor ne velja, in kakor je rekla ugledna »Edinost«, bilo bi oolje, da niste tega omenili. Na naših slo-
venskih shodih tudi ne govore vsi poslanci, a mi smo vsejedno zadovoljni — samo da so navzoči.
Veseii nas vsekako, da hočete tudi še nadalje — kot zasebnik — zvesto ostati se slovenskim narodom.
Velečastiti gospod gTof! Zdaj bodo razna županstva izrekala Vam svoje zaupanje, mnogo jih morda tudi izostane. To se utegne zgoditi. Vi pravite dalje, da ste še le potem, ko ste natanko stvar premislili, odločili se za ta korak.
Torej Vi ne s p rej meto oziroma ne obdržite več Vašo<|a mandata. To nam je žal. Kakor zasebnik pa bodete prost. In to je kaj vredno. Ker vam je na srcu naše goriško prebivalstvo, dajte si pogum, ko se vrnete z Dunaja, pomirite razburjene duhove v »Gorici« in »Soči«, da se povrne mir kakor je bil pred časom in Goriški Slovenci vam bodo hvaležni. Gospod grof, poskušajte, morda se vam posreči! Prvi pogoj v to pib je, da se dvignete nekoliko više nad obe stranki, kajti oni, ki hoče biti sodnik, mora videti grehe vseh strank. »Brivec« bi namreč nikakor ne mogel pritrditi menenju, ki sejeočevidno sugeriralo tndi Vam, kakor da se na strani »Goričanov« ni storil noben greh in da je vse prav in lepo, kar se je storilo proti »Soča nam«. Privedite do tega, da bo vsakdo videl, koliko in kje je grešil. To bi Vam pridobilo še stokrat večo popularnost in spoštovanje kakor, da bi bil n a j-boljši govornik in da bi znal slo-
Ogrški minister: Kakšni možje ste vi avstrijski ministri!
(t r o f T h 1111 : Kakšni, te prosim!
Ogrski min: Ali so to možje, ki najprej dajo, potem zopet vzamejo obljubijo pa ne spolnijo. O babee so, babce ! Poglej pri nas mi Ogrskem nismo slovanskim narodom še nie obljubili, pa. tudi jim ne damo in ne vzamemo.
Grof T U u n: Vidiš to je visoka avstrijska politika. Mi smo dali Cehom samo pokositi jedllilkopraviiost, no zdaj, ko so jo imeli na jeziku, jo bodo tem silneje zahtevali. Gotovo je, da smo s tem Slo-vamno le vstregli, a Nemcem pa snpremacijski Ion." razbili. Taka vidiš je bari (stric).

venski tako gladko kakor ga zna Stritar sam.
To željo izraža Vam iskreno vdani.
B t i v e e.
Uganjke.
Spisal P e p č e.
a.	Cesa si žele Tržaški Italijani !
b.	Italijansko univerzo, profesorje iz i Vidove in slednjič — aneksijo Primorske, Istre in Goriške z bližnjim kraljestvom.
a.	Kako imenujejo Tržaški iredentarji svoj iredentizem ?
b.	Liberalno mišljenje. «
a.	Zakaj so hrabri Boeri odbili »plemenito« ponudbo Garibaldijevo, ko jim je hotel z svojim poljkom prostovoljcev ]>riti »na pomoč« ?
b.	Zato, ker so se bali, da se nebi njihovi hrabri bojevniki navzeli od italijanskih «vitezov« umetnosti — v brušenju pet.
a.	Kje so Italijani »sijajno« zmagali?
b.	Pri »Vis-u« in pri »Aba (j a rimi«.
a.	V čemu se italijanski vojaki odlikujejo ?
b.	V bezanju !
a.	Kaj je istrskim »neodrešencem« trn v očesu ?
b.	Hrvatska gimnazija v Pazinu.
A.	In zakaj ?
b.	Zato, ker se v njej kuje uma meč, s kojim se bode zatirani slovanski narod bridko maščeval nad svojimi trinogi in zatiralci.
a Zakaj se Angleži bojujejo z Boeri ? b. Zato, ker bi hoteli v svojej »plemenitosti« po sili uvesti med poslednje svojo »kulturo«.
a.	Do kdaj bodo Slovani razcepljeni in tlačeni od Nemcev, Italijanov in Ma-djarov ?
b.	Dokler ne pieneha zloglasna trozveza in dualizem.
a.	S čim groze nemški nacijonalci Cehom v parlamentu ?
b.	Z topovi iz nemškega »rajha«.
a.	Zakaj dobivajo Slovani moralne zaušnice od strani vlade?
b.	Zato, ker so bili vedno lojalni in jo branili od razsula.
o
o o
Nekaj misli o naših Evinih hčerkah.
Možki zamore mnogokrat v trdosrčno srce zapisati svoje ime samo z demanti. —
Ako je žena moža prepričala — dela tudi on potem. Ako je pa kateri mož ženo v čem prepričal, bi jaz rad poznal tega moža.
Daj ženski prav, potem bode še le videla da ni imela pravo. —
Posebnost žensk je mnogo znanje, (o možkih seveda.)
Težej je tisoč ženskam glavo obrniti, kakor cnej samej glavo na pravo mesto položiti. —
Ne govori nikdar splošno o ženskih slabo — temveč namigni kaj o tej in tej, in takoj so vse steboj.
Ženski dopade fotografija le takrat če jo kaže tako kakoršna bi želela biti.
Mož se navadno lepotici zaradi ženske a žene navadno zaradi sosede. —
Ce mož ni ženi prva oseba v hiši je. gotovo zadnja. —
Te pušicc nosmejo preveč žaliti naš ženski svet, ker je znano, da največ zlata je v nečistej rudi.
Mož ki je žensko vzel, a jo ne spoštuje ali je ni vreden, ali ni bil nikdar pravi mož. —
Življenje je uganjka a smrt je rešitev te uganjke.
Ljubezen obdaja srce kakor bil bi »božji dih.« —•
Le v srcu cvete pomlad, če ta ob ven i — je ni najti več.
Vse na svetu ima le "nek dozdevni konec — a ta konec — je le začetek novemu življenju. —
Človek zamore si le od resnice kaj navčiti, ker laž dela same zmedene vozle.
Koračnica celjskih barab.
(Poje se po melodiji: Deutschland, D. iiber alles!)
Mi smo Nemci, korenjaki, kamenje je naša moč, pri pobojih smo junaki, in naš dan je temna noč.
Mamke »bindiš« nas učile, A sedaj ne znamo več: novo kri nam polje v žile prapor črno-žolt-rudeč.
Hudi smo, kakor purani, koljemo pa brez skrbi, ker nas policija brani! Koga to ne veseli ?
Dušo in značaj prodali smo za pivo in denar, doktor Janez, ta nas hvali, Ochs pa nam je poglavar.
„Aufgeregtes Volk« smo bili, mirne Cehe šli smo klat, in potlej smo se gostili, plačal pa je magistrat.
»Abzug Sernec!« smo kričali, »\Vaeht am Rhein« in »Bisrnarck-Lied,« v okna kamenje metali, potlej šli smo dalje pit.
Imenitno se imamo, dobro nas redi naš krik, nič ne de, če »tajč« ne. znamo, da le znamo: »Tleil und Sicg!«
Ce pa kdo se oboroži, vbiti sc ne da od nas, ga državni pravdnik toži, in zapro ga. To je špas!
Magistrat bomo volili, Nemcem le oddali glas, »Bindišarje« prepodili, prepošteni so za nas.
Večno bomo »tajč« ostali; če Slovenci več dado, pa se bomo njim prodali, in kričali: Zivio!
Kurent,
Oče: Tukaj Vam pripeljem našega Peterčka v šolo, on si želi biti ali krojač ali čevljar, nekaj bo iz njega, ker mi vse hlače potrga in čevlje zdrsa.
v
Čevljarski mojster: Fantie ali znaš eveke zabivat?
P e t r č e k : O da, kadar mati kno-deljne kuhajo jih tako dobro nahodom na vilce, da mi noben ne uide —
Da ne pride prepozno.
Ker bodo v par clneh konec tega sveta, bi rad vzel listek na trni
svet; koliko pa stane? - -Ali res mislite že oditi, saj ni še take sile. Vožnja v novi svet stane !)() zlatov, tn imate listke po suhem, po. morju in po^rakn. Počaka jte na postaji, kadar pride »ekspres« in trikrat pozvoni se vkrcate in Bog vas varuj! Boš čakal Tine, si misli blaga jnirar in zapre okence.
Nevarna prisega.
Trije prijatli Za mizo sede, Vrče napolnjene Kvišku drže.
Prvi zapoje: »Ljubezen je šla Ljuba je moja Nezvesta b'la!«
Drugi pa toži: »Oh moje več ni! Davno pod zemljo Nevsmiljeno spi!
Trat j i zavriska : »Za eno samo Pa srce'nikoli Mi bilo ne bo!«
Vsak pa tri prste Nit sod položi Glasno prijatli Prisežejo vsi :
Preti no ljubili Bi eno samo, Rajši ljubimo Po sto jih in sto!
Kibičko.

Telefonade.
Piiskovica: 1. nov. Sem je dospela te dni vestalka iz Italije, koja obožuje in ljubi strašno —■ beli zvonček, ker ne rastejo tu marjetice.
Piiskovica: 1 nov. Na našem zvoniku je bilo za Vsesvete li zvonov, 5 z rigljem jeden brez. — Štimalo se je v eis dur — prav dobro.
Med večernico poteptala sta dva možka želj nate glave na Drejčkovem vrtu. Skoda velikanska! Ce-nitev ni končana.
Večernice smo imeli pri temi.
Mi smo vse zapravili, ker se bliža sodnji dan ali 1.'). nov. Jemo le še polento se sirom in mleko z močnikom od jutra do večera. Uboštvo ^e veliko, ker imamo dosti mladine. Rog daj kmalu sodnji dan in reši nas nadlog!
Dopisi.
Iz spodnje okolice. Obljubil sem ti dragi »Brivec«, da ti bodem še kaj pisal in sporočil. Saj veš sedaj je bilo toliko praznikov, da si človek ni vedel kam obrniti. Vendar sem sklenil iti proti Rojanu, vreme je bilo ugodno ter sem si mislil, da bodem kaj po katerem zvedel.
Da bi bil ti slišal kakšen »efekt« je napravil zadnji dopis, to ti je bilo jeze in — smeha. Vidi se, da nimajo ravno tako trdih ščetin, da se jim hitro omehčajo. Danes pa hočem nadaljevati kakor sem že zadnjič rekel »kažipot«. Kadar prideš v Rojan potrudi se vsaj do Ferlugov, tam dragi, kakor sem zvedel, je par takih kosmatincev, (hi je groza; presneto moraš imeti britve in škarje ostre, posebno med mladeniči, ki so tako polni tiste 20()()letne »kulture« kakor po leti bolh.
Glavar vseli pa je neki »fante di špade«; tega tega. ti priporočam, da ga prav dobro obriješ, takega kosmatinca ni najti tako z lepa.
Zvedel sem tudi, da je tam služba mežnarja razpisani). Ne bi bilo slabo, da bi tudi ti vmes posegnil. Konkurentov kakor se sliši je veliko in tudi takih, ki ne potrebujejo britve ni škarji.
Slišal sem, da tudi naših je marsikdo sit domačega kruha, in da ne ve kako bi zmuznil v Paneetov kurnik, kjer slovenski petelinei tako navdušeno italijansko koko-r i kaj o.
Svetujem ti, (to pa moraš nemudoma začeti), da večkrat obiščeš Rojan in si ga malo bolj ogledaš. Ker je pa tukaj presneto dosti dela, ti se bodo gotovo skrkale škarje in britve tako, da boš moral jih večkrat brusiti; »brusa« ti ne bode treba seboj nositi, ker jih v dobiš tukaj najboljše in najbolj po ceni pri »coro uuovodi Greta e Ro-jano«, kateremu kapo je dobrozna ni Panzeta.
Prvačna. Dve Prvaški deklici, ki ste bile rojene v Trstu, je mati v počitnicah poslala v Prvačno, da bi se naučile malo bolje slovenski. — A reviee ko so se čez par tednov vrnile domov ter sc pritožile materi, da v Prvačni govore posebno dekleta samo »t os k a ns k i« in da bi jim bilo nemogoče navčiti se jezika tudi ki bi tu ostale več let. In to je res v Prvačini imamo vsako leto na izletu več Alesandrink, te so sicer domačinke po krvi ali jezik jim teče že samo po toskanski. — Naši mladeniči se ne marajo niti več ženiti, ker prvič ni več dobiti kaj vredne ženske in drugič ako jo tudi po sreči dobi, mu o prvem mleku zbeži v Afriko, in ako se sploh vrne ne more niti govoriti več ž njo, ker zna samo še »toškano«. Naša vas se zove »vas udovcev« ; mi moramo sami kuhat, pometat, molzti krave, prati, nositi vodo, šivat srajce in gumbe. Ako pojde 'še nekaj let tako naprej, bodemo imeli še samo eno žensko pri hiši, a to bo šiora metla. Tako vidiš je z nami ttdovci. Naše edino upanje bodo še same prve erešnje!
Iz Šmartna na Kranjskem. Šli smo
na romarsko pot k sv. Antonu v Stango. Tukaj smo dobili debeli kostanj, in okolo njega vse polno deklet: lepe in nelepe, mlade in stare, ravne in čotaste. Vse zamišljene so gledale v eudotvorni kostanj ter z glavo trkale vanj. Saj prepisuje legenda temu kostanju posebno moč: zaželjena šoeelna dobiti še v istem letu. Ne vem prav kolikokrat mora dekle trkniti z glavo v kostanj, ako hoče najti to milost. Pri nas v Renčali hodijo naša dekleta priporočat se k sv. Tilliu; in res, ta svetnik je v veliki časti pri tistih, ki so fanta našle za pust. — Tako vidiš, dragi Brivec, po vsem svetu išče dekle fante in nasprotno; ali da bi butanje v »sveti kostanj* kaj izdalo tega nisem še vedel do danes. -— Zdravstvuj!
Smerje, tam nekje blizu Brezo vske fare, kjer ne bodo imeli več mežnarja, dokler rajnki sam od smrti ne ustane.
Sprejmi precartani Brivec pismo na našega Cvetami, katero smo našli mi ubogi kmetje na rogu mladega junca, ki še danes pase na spolovini.
»Pismo« samo se pa zove v originalu :
Nu, dragi prijatelj Cvetan, ti ki imaš do nas ubogih kmetov in sosedov tako srce, da se kar joeeš, če dene kakšna »kravca« kmeta na boben. — Tebi dam vedet kakor markantu od kož, da si napravil dobro merkaneijo, ko si kupil eno kožo na Mrtvižah — od delavca. Pri tisti koži si zaslužil tisoč pravih goldinarjev; pa rečem ti dragi Cvetan, glej da ne boš une kože kupil, katere vabiš k sebi; zato ker niso tako zabite kakor »delavec.« Ali ne vidiš, da imaš že sneženo glavo; torej ne hodi več v Materijsko občino kupovati kjer, ki bi znal še tvoj kožo prodati ali zapraviti. —
Dobravlje. Za orehom sem počival, ko eujem v bližini sledeči pogovor: »Povej 110, Justina, ali je bilo kaj luštno v Piranu«. — »Precartani moj Lojzek moram ti povedati, da ni bilo nič kaj fietno in prijetno, ker se je moj furlanček držal preveč modro. Vse drugo sem od njega pričakovala; še poljubit me ni hotel, ker se mu zdi to sama otročarija«. — »Cuješ Justina, ljudje pravijo doma, da se boš omožila, pa menda se boš samo obrila«.
—	»Bodeš videl Lojze, da ga vdobim in domu pripeljem s kano in frakom na tri vogle«.	J u r i j B u r j a.
zboli. Tako se je prigodilo tudi pretekli teden. To dekle gre v klet. Prej je bilo krepko, čvrsto, zdravo, ko se pa vrne iz kleti je naenkrat znorerelo. Reviea kriči, vpije davi so, maha z rokami tja pa sem. Kar naenkrat se za sliši nek ropot štrbumk... bunk... bunk...
Kaj meniš Brivce' kaj je bijo to? Nekdo se je zavalil na tla, klopi, in miza pa na njo. Zdaj je bilo vse tiho, samo tužni glasovi so se culi, ob Milko bo, ob Milko. Mladenči pa, ki so ta prizor dobro videli, so pa tolažili, no bo jo še vzel ne! Nato pribite stare klepetulje katere so bolnice pregledale ter izrekle,da bolezen ni toliko nevarna ali vendar bo potrebno nekoliko zdravil. Hitro ji dajo kozarec mrzle vode, črno kavo pomešano s pepelom in gorko opeko na prsa. Dekle je bilo v dveh urah popolnoma zdravo-peli. , Potem so pa mladenči tako le:
Ključ od hrama vi shranite, vinca piti ne pustite: Temu mora se odvadit s' prva sicer teško gre.
Njega z Raše od pod i te, in jo k njemu ne pustite: Temu mora se odvadit, s' prva sicer teško gre !
Iz Gorenskega. V naše kraje te ni videti, dragi brkostrižec, a vsejedno, ako bi prišel kedaj, bi ti priskrbeli dela. Imamo jih imamo kosmatincev, nikar se ne boj še celo v blaženi Skoijiloki bi našli posla tvoji ostrej britvi. Res je sicer da kdor več zna, da tudi več velja; drugače bi niti ona fletna punčka za cerkvijo ne tihotapila tako pridna za onim »realfuk-som,« da bi jo česa navčil, a ne morda »die Wacht am Rliein«. Radoveden sem res in tudi ti Brivce kakšen sad bo rodil ta trud .
Kaj meniš, koliko takihle fetnih uzorcev bi ti lahko navedel, če bi mogel preriti skozi gosto, veliko in sočnato travo na »hauptplacu«. Pomisli samo, če bi se mi posrečilo pokukati tudi malo čez samostanski zid, saj notri bi tako ne mogel priti in oditi se zdravo kožo, — potem bi ti lehko kako švesterco ali kakšno frajlico priporočal v tonzuro. Pa nikar ne misli da smo v Skofijloki liberalci in posvetni ljudje. To ne, če tudi nam zrase kakšna grda brka. —
Za takrat te pozdravlja:
Podvrbosmuk*
^^^bfc^bfc^fc^Jtjbbfc*
I. VIČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moško obleke vsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljliost.
Priporočajo se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vieič, krojač.
OOOOOOOOOOOOOOO
Prijatelj, ako želiš kupiti
„B R I V C A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trst« prodaja : LOVRENCIC, nasproti kavarne Fabris K KRSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKAHNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Oorsia Stadion blizo Leitenburga.
Molin grande pri uhodu mestn. vrta. „	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecehia v hiši ka-
varne Hannonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosoo. .,	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Krta pri sv. Jakobi,
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
,,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiSi Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri posti. „ . nasproti tiskarne „Edinosti" ulica delle Poste. y G.spa GASPERSIl', trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v ..Narodnem domu" v Barkovljab.
V	Gorici: TOBAKARNA Josip Schvvarz, Šolske ulice.
.,	En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
V	Ljubljani :
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SESA REK, Selenbergove ulice štv. 3(i, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosu. JOSIP MAČEK, Glavni trg.
„' IVAN VRHOVEO, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta A.
V	Kranju :
FLORLJAN. bukvama.
V	Celju: TOBAKARNA v ,,Narodnem domu".
V	Kamniku :
V	Pulju :
TOBAKARNA Bracciafogli ulica Oarrara št. 40
Na postajah jtiins železnice : Nabrežina in Zidanmost.
Pozor slovenski trgovci inobtrtniki!
Brivcev koledar
kateri izide prihodnji mesec prinašal hode tudi razne oglase. — Kedor ima kaj objaviti in trgovskemu svetu ali občinstvu
naznaniti, naj pošlje v Koledar oglas. ('ene so prav nizke. Za četrt strani se plača 4 krone, za pol strani 8 kron, za celo stran pa lf> kron.
Upravništvo ,, Brivca''.
iroflilnica (
B.
v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s.
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. I Družba ima 5.250 000 zal >ž, kapitala. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 459.000 gld.
ocoooooooooocxxx3oooooooooooooo
Kedor daruje noveič za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. OOOOOOOOaOQO»OOOOOQOQOOOOOCOQO
Slovenke pozor! m ®
M ^t U Kupujte vedno od svojih!
Vam priporoča svojo bogato založeno prodajalni«) na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjeno Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih '.
OVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št.!).
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, sc vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
H
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
k kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
1 imbiim sadje, ribe, vina itd.	V
»S
Pošiljatve v omotih po železnici s povzetjem.
5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim maiiifakturiiim blagom.
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. ForŠtanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se dežniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode.
Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorei na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
I). Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
Z dobrimi spričevali, mlad trgovski pomočnik, vešč nemškega in slovenskega jezika
išče službe.
Nastopil bi rad v Trstu v kaki srednji trgovini z mešanim blagom ali pa samo špecerijskim blagom. — Natančneja pojasnila daja upravništvo »Brivca«,
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur,"posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in ! f im, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si sipeciali- f tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
a«" Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem	ERS1EST PEGAN
Trst, ulica. S. Francesco št. 6.
i
i
Pozor!

ti
Pozor!
za leto 1900 izide v 'Prstu meseca novembra. W Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda najinteresantneji vseli koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajeina upravništvo „Brivea'\
Da bode vsebina ,,BrfvČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do (5 pisanih pol oktav: 10 do 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip": eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ,,šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
Gradivo se pošlje najpozneje (lo 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva.
>

>
XXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireneo št.l,
Toči pravo domačo istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveze pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
ndani
Fran Potočnik
gostilničar.
xxxxxxxxxxxxxxx
EDINO PRAVI PALIAN0V SIRUP
IZZIZ ki čišti kri
v interesu lastnega zdravja. -
OPOMIN
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, tla iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmark«. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - uiUljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa iu več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo ,,Slovenke" Trst.
Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, jo
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta a,; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja sknia drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to r>i res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra^i Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
N^VVVVVTVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV
|
GOSTILNA
WST v ulica Conti
(za Holtom). --Mt-
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
P črno istrsko in dalmatinsko, ' belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mi h ovil Ribarič.
_ A _
IL
oooooooooooo
O Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 6.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krcmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije iu pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perliavc,
lastnik.


Slovenska gostilna
PETELINU"
v Trstu ———-
sprejme \sa!<eg>i lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo iu p jačo, da bule zadovoljen.
(iiMlNHlitr giMtiln«
ANTON VODOPIVEC
je preskrbe] svojim gostom hladnega, vodno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom. kosilom, večerjo.
I)a bolje ustreženi svojim con j. gostom, pose' no pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
W ,,PRI petelinu"
IJlica Gliega štev. 7.
ooooi