NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 42 - LETO 54 - CELJE, 21.10.1999 - CENA 280 SIT kAM JE ŠEL VES DENAR? [i^zočaran nad vodstvom Karitas in delitvijo zbranega denarja, se je Franci Trstenjaic doicončno umaicnil iz organizacije Kiica dobrote. Stran 5. Minorit z afriško dušo Pater iMiha Drevenšeic, misijonar v dežeii revščine in aidsa. Reportaža na strani 16. VIZiTA v GLEDALiŠČU UPANJA PaberkI ii zaodrja Tanjinega hrama v Kroniki s Celjskega na strani 48. rezave v nekdanjem koritu Dei krajanov Orie vasi opozarja na nepravilnosti na deponiji 9. vroča tema na strani 5. roDPORA POVEZOVANJU KLASJA Novi proizvodni prostori m standard kakovosti iSO 9001. Stran 6. KURIKULUM NI REVOLUCIJA Tema tedna o spremembah v vrtcih na strani 11. ^VTOCENTER KOŠAK d.o.o. Bežigrajska 13, 3000 CELJE Telefon: 063 38 511 2 DOGODKI Bo šta jersko-goren jska zveza še močnejša? Kovinotehna in Merkur uskladila ključna vprašanja - Vlada dovolila povezovanje - To je zanimivo tudi za Kovintrade v ponedeljek zvečer sta predsednika uprav Kovino- tehne in Merkurja Saša Ger- žina in Bine Kordež podpisa- la pogodbo, ki opredeljuje natančna izhodišča prihod- njega razmerja in sodelova- nje med obema podjetjema, v torek pa je vlada na kores- pondenčni seji dala dovolje- nje Merkurju k namerava- nemu prevzemu 527.955 prednostnih in 3.698.769 navadnih imenskih delnic Kovinotehne. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je v predlogu za izdajo dovoljenja menilo, da glede na trenutni položaj v obeh družbah in glede na trž- ne deleže, ki jih dosegata v slovenski trgovini v prodaji na debelo in na drobno, prevzem ne bo imel dolgoročnih ško- dljivih posledic za socialni in ekonomski razvoj države ozi- roma celjske regije. Zato ne obstajajo razlogi, da bi vlada nameravani prevzem prepo- vedala. Vodstvi obeh družb sta ob podpisu pogodbe napovedali, da bosta v prihodnjih mesecih ob procesu povezovanje na- menih pozornost zlasti teko- čemu poslovanju. Kovinoteh- ni trenutno kaže dobro. Prav te dni so namreč iz podjetja sporočih za marsikoga prese- netljivo novico, da so že po devetih mesecih poslovanja ustvarili 207 milijonov tolar- jev dobička, to je tohko, koh- kor so ga pričakovali šele ob koncu leta. V Kovinotehni so prepričani, da so tako dobre poslovne rezultate dosegli za- radi doslednega izvajanja sa- nacijskih ukrepov, ki so jih sprejeli v začetku leta. Sep- tembra lani so imeli 280 mili- jonov tolarjev izgube, kar po- meni, da so se poslovni rezul- tati v enem letu izboljšali za skoraj 500 milijonov tolarjev. Kovinotehna je že do konca prvega polletja ustvarila do- brih 50 milijonov tolarjev do- bička, v naslednjih treh mese- cih pa se je rast prodaje na domačem trgu še povečevala. Ob tem so v družbi znižali stroške poslovanja, izboljšali svoje finančno stanje in teko- čo likvidnost, predvsem pa zaustavili izgube iz poslova- nja na tujih trgih in v hčerin- skih podjetjih. Popolna sana- cija hčerinskih podjetij, napo- vedujejo v Kovinotehni, bo opravljena predvidoma pri- hodnje leto. V okviru projekta prestruk- turiranja premoženja in struk- ture financiranja so v Kovino- tehni izdelali tudi oceno svo- jega premoženja in premože- nja svojih podjetij. Čeprav so Ob povezovanju Kovino- tehne in Merkurja je zad- nje čase slišati tudi nami- ge, da naj bi se k novi šta- jersko-gorenjski navezi pridružil še Kovintrade. Di- rektor te zunanjetrgovin- ske družbe Dušan Zorko takšnih možnosti sicer ne zavrača, vendar poudarja, da bi bilo trenutno kakr- šnokoli povezovanje preu- ranjeno, čeprav Kovintrade že nekaj časa išče strateš- kega partnerja. Kot je zna- no, je letos predlagal zdru- ževanje prav Kovinotehni. Zorko pravi, da bo združi- tev obeh podjetij vsekakor vlivala tudi na poslovanje Kovintradea, saj bo Mer- kur kot vodilna trgovska družba v Sloveniji nareko- val tempo ostalim trgov- cem, vendar bo treba poča- kati, da Mekur in Kovino- tehna najprej med sabo uredita odnose. Možnost tesnejšega povezovanja s Kovintradeom ne izključu- jejo tudi v Merkurju. že lani opravili nekaj odpi- sov, znaša po tej oceni tržna vrednost Kovinotehninega premoženja 30 milijard to- larjev, kar pomeni, da je po- štena tržna vrednost lastniš- kega kapitala Kovinotehne kar za 80 odstotkov višja od knjigovodske. Ob takšnih poslovnih rezul- tatih v upravi Kovinotehne ugotavljajo, da se sanacija podjetja bliža koncu. Obstaja- jo že vse možnosti za uspešno in rentabilno poslovanje, zla- sti če bodo res izvedli že pred časom načrtovano prodajo ne- potrebnega premoženja. JANJA INTIHAR Eno leto brez sprememb »Zelo sem zadovoljen, da nam je v dveh mesecilj, uspelo priboriti enakovreden položaj z Merkurjem, kej sem tudi realist, se zavedam, da bo nadaljnji p^J povezovanja narekovala logika kapitala,« je ob po^ pogodbe z Merkurjem povedal predsednik uprave Ko^ tehne Saša Geržina. • j Po Geržinovem mnenju bo proces povezovanja zelo tel zato bo potrebnega veliko potrpljenja na obeh straneh,^ tem upa, da med družbama ne bo prišlo do kakšnih večji| resnejših razhajanj. s Pogodba o sodelovanju med družbama je izvedbeni, konec septembra podpisanega memoranduma o razum^ nju, v katerem sta se družbi sporazumeli, da Kovinotel potrebuje prehodno obdobje, da Merkur vsaj eno leto ne uresničeval glasovalnih pravic, ki mu gredo s 57-odstotji lastništvom, in da bo način povezovanja ohranil zaposlen^ Kovinotehni. Kot je povedal Saša Geržina, je v pogoj opredeljeno, da se v tekočem poslovanju Kovinotehne v Q^ letu ne bo prav nič spremnilo. Kmalu bosta v obeh druži pričeli delati posebni skupini, ki bosta do marca priprg osnovno gradivo za projektno skupino, ki bo v pol j pripravila dokumente za razvoj bodočega skupnega pošlo nja. »V tem času bomo dobro spoznali drug drugega in up da nam bo ob veliki meri strpnosti in potrpljenja usp povrrtiti zaupanje zaposlenih,« je še povedal Saša Geržinij poudaril, da Merkur za sedaj ne bo postavil nikogar od »svc ljudi« v upravo Kovinotehne. ■■■■■■ DrŽava naj častno poravna dolg Po ustanovitvi iniciativne- ga odbora v juniju in pri- pravljanju gradiva za usta- novni zbor preko poletja, so se v petek v prostorih Vrun- čevega doma na Svetini vete- rani vojne za Slovenijo iz Štor organizirali v območno organizacijo Zveze vetera- nov vojne za Slovenijo Obči- ne Štore. Za svojega predsednika so izvolili Srečka Križanca, podpredsednik pa je postal Jože Kragelj-Jok. Ustanov- ni zbor v prostorih Vrunče- vega doma na Svetini ima tudi simbolični pomen, saj so v letu 1991 pripadniki ta- kratne TO dom varovali za- radi njegove strateške loka- cije ter neposredne bližine oddajnika. Po besedah Sreč- ka Križanca bodo v Štorah takoj, ko bodo tudi uradno dobili status območne orga- nizacije ZVVS razvili svoj prapor ter na Vrunčev dom, kjer sta že spominski plošči borcev NOV in Lovske druži- ne Bojansko, namestili še spominsko obeležje Vetera- nov vojne za Slovenijo. »Ve- teranska organizacija si mo- ra prizadevati za prizna vojnega roka v delovno i bo,« je še povedal Srei Križanec in dodal, da jepi nanje vojnega roka, prebi ga v okupatorski JLA, dc ki bi ga država Slovenija i rala častno poravnati. Slabo izrabljena pravica v nedeljo je na volišča odšlo nekaj manj kot 32 odstotk volilnih upravičencev v občini Žalec, ki so volili čla svetov 10 krajevnih skupnosti. Najvišjo volilno udeležbo, 64,38-odstotno, so zabeležil novi Krajevni skupnosti Leveč; najnižja, volitev se je udeld le petina volilnih upravičencev, pa je bila v Mestni skupnj Žalec. Kakor ugotavljajo v občinski volilni komisiji, na volit« ni prihajalo do nepravilnosti, uradni rezultati pa so bili zn po zaključku redakcije. Sicer je bilo za volilno propagaii porabljeno malo denarja, v rebalansu žalskega občinski proračuna pa bodo za izvedbo volitev v svete KS namenil milijonov tolarjev, saj je podobno kot za druge volitve trf izvesti vse zakonsko določene postopke in opravila. Vojaški inšpektorji brez pripomb Vojaška delegacija Orga- nizacije za varnost in sode- lovanje v Evropi - OVSE je v petek zaključila tridnevni obisk tretjega Operativnega poveljstva Slovenske vojske s sedežem v Maistrovi ulici v Celju. Trije nemški in češki častnik so v svoji misiji pre- gledali enote in poveljstva ter preverili, v kolikšni meri ti izpolnjujejo določila du- najskega dokumenta. Vodja delegacije in polkov- nik v nemškem Generalštabu Peter Kohlhas, kapitan fregate Peter Thoener, stotnik Štefan Meine in češki podpolkovnik František Toman niso imeli pripomb in povedali so, da SV vzorno izpolnjuje predpisana določila in normative dunaj- ske Hstine, ki jo je naša država podpisala leta 1994. Po njej nas lahko vsako leto obiščejo tri delegacije OVSE, enako pa lahko Slovenija s predhodno najavo stori v drugih državah podpisnicah. Tovrstne inšpek- cije se ravnajo po vnaprej pred- videnem načrtu, pristojnosti neoboroženih opazovalcev pa so omejene. Dunajski doku- ment, ki je nadaljevanje hel- sinške, stockholmske in pariš- ke konference, zajema pred- vsem letno izmenjavo vojaških podatkov, predhodno najavo in opazovanje vojaških aktiv- nosti, nadzor komunikacij ipd. in je namenjen krepitvi zaupanja med evropskimi dr- žavami, vzpostavitvam dialoga o varnostnih vprašanjih med vzhodom in zahodom ter vpe- ljavi varnostnih inštrumentov za oboroževalne tekme. Vsaka država lahko izvede samostoj- no inšpekcijo in mora sprejeti največ eno inšpekcijo druge države. Misijam mora zagoto- viti zahtevane informacije ter v skladu z njihovimi pristojnost- mi tudi ogled objektov, enot in oboroževalnih sistemov, kar so na 3. Operativnem poveljstvu SV tudi izpolnili. PRIMOŽ ŠKERL z občinskih svetov Lucaiti za šaleške občine LUČE - Svetniki so se po predstavitvi v.d. direktorja ZPC Francija Kotnika strinjali z vključitvijo šaleških občin v podjetniški center. Prav tako so se strinjali, da občina Luče poravna dolg do ZPC, ki se vleče izpred dveh let. Poleg Lučanov dolga ni poravnala občina Gornji Grad, druge zgornjesavinjske občine pa so svoje obveznosti večinoma poplačale. (US) Boljša diagnostika vrtoglavic Oddelek za ušesa, nos in grlo v Splošni bolnišnici Ce- lje je dobil prenovljeno izo- lacijsko komoro, ki jo je ob pomoči številnih sponzorjev opremil še z nekaterimi so- dobnimi aparaturami, po- membnimi za diagnostiko vrtoglavic in naglušnosti. Gre za pomembno pridobi- tev, saj so na oddelku, kjer imajo audio-vestibuloški ka- binet od leta 1993, doslej pri ugotavljanju vzrokov vrtogla- vice lahko opravljali le eno- stavne preiskave. S Hortma- novim CNG aparatom, opremljenim z ustreznim ra- čunalnikom, rotacijskim sto- lom, zaslonom in projektor- jem ter aeromatik-kaloričnim stimulatorjem za draženje no- tranjega ušesa, se bodo s to problematiko lahko pričeli ukvarjati bolj poglobljeno, kar je ob vse večjem številu ljudi, ki imajo težave z vrto- glavico, zelo pomembno. De- nar za vse štiri aparature, vredne 12 milijonov tolarjev, so prispevali sponzorji. Dona- torsko akcijo sta vodila Pivo- varna Laško in Kovintrade, ki sta zbrala kar polovico vsote. Bolniki že preizkušajo nove aparature v izolacijski komori. med večjimi darovalci pa so še Unior Zreče, Banka Celje in avstrijsko podjetje May. Dragocena pridobitev je tu- di aparat Celesta za merjenje otoakustične emisije, ki ga je podarilo podjetje Widex slu- šni aparati iz Ljubljane. »Apa- rat je pomemben zlasti za zgodnje ugotavljanje naglu- šnosti pri dojenčkih oziroma malih otrocih,« pojasnjuje predstojnik oddelka Marko Četina, dr. med., »česar z do- sedanjimi napravami ni bilo mogoče, saj otroci še ne morejo sodelovati pri preiskavi. Čim bolj zgodnje odkrivanje naglu- šnosti pa je zelo pomeH* zaradi rehabilitacije taki otrok. Čimprej morajo slušni aparat, saj jim lahj'' tako omogočimo normalni' voj govora in s tem tudi psihofizični razvoj.« a JANJA INTUJ Foto: SHHI] Št. 42.-21. oktober ivi TEDNIK I DOGODKI 3 Zdravilišče naj »stane zdravilišče f Rimskih Toplicah niso zadovoljni s sklepi vlade - Protestna zapora ceste bo - V celjski bolnišnici obžalujejo flada je prejšnji teden vendarle uvr- ijla na dnevni red tudi vprašanja o jjedanjih dejavnostih pri oživljanju ilfavilišča v Rimskih Toplicah, vendar J Rimljani le deloma zadovoljni s prejetimi sklepi. Svet krajevne skup- 5Sti zato še naprej vztraja pri protest- i zapori ceste Zidani Most-Celje, na jnašnji seji pa naj bi sprejel tudi odrobnejše aktivnosti v zvezi s tem J ustanovil poseben odbor, ki bo vo- il priprave na zaporo. % ^ Kot je na seji ugotovila vlada, projekta jiivitve Zdravilišča Rimske Toplice pod igoji, ki so bili določeni konec leta 96, ni mogoče izpeljati. Zato se je Jločila za ponovni javni razpis, s kate- jn bo objekte oddala v dolgoročni, 50- mi najem ponudnikom, ki bi oživili dravilišče ali v njem opravljali podobno ejavnost. Najemnina, ki bo znašala toli- 0, kot so bili lanski stroški za vzdrževa- je objektov, se bo sicer obračunavala, epa tudi plačevala. Seštevek najemnin nato po preteku najemnega obdobja šteli kot vložek države. Vlada je dovolila, da pri oživljanju zdravilišča pod novimi pogoji, vendar le v primeru, da bo pred- ložil ustrezni projekt, lahko s svojimi sredstvi v višini 300 milijonov tolarjev, sodeluje tudi Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja. Za- to je poleg laškega župana Jožeta Rajha v medresorsko vladno komisijo, ki je zadolžena za zdravilišče, imenovala tudi direktorja sklada. V primeru, da javni razpis ne bo uspe- šen, bo vlada zdraviliški kompleks brez- plačno prenesla v last občine Laško. Če pa jih ta ne bi hotela, bodo s 15. marcem 2000 prešli v uporabo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki naj bi jih namenilo za institucionalno vars- tvo starejših. Prav ta zadnji sklep o prenosu objek- tov v last občini Laško oziroma v upora- bo ministrstvu za delo je za Rimljane najbolj sporen. »Če bi zdraviliške objek- te preuredili v dom za starejše, bi s tem dokončno zapečatili usodo Rimskih To- plic,« pojasnjuje predsednik sveta kra- jevne skupnosti Drago Zupan, »zato Rimljani takšnega sklepa vlade ne bomo sprejeli pod nobenim pogojem. Cenim upokojence in vem, da morajo starejši ljudje v naši občini čim prej dobiti svoj dom, vendar naj ga zgradijo na tisti lokaciji v Rimskih Toplicah, ki jo je ob- činsko vodstvo že pred časom določilo. Edina bodočnost našega kraja je v razvo- ju zdraviliškega turizma, zato bi ravnali neodgovorno do prihodnjih generacij, če bi podprli takšne sklepe vlade. Čeprav po skoraj devetih letih nenehne borbe za oživitev zdravilišča izgubljamo potrplje- nje, bomo raje počakali še pet let, samo da nam ne bi že jutri objekte spremenili v dom starejših.« V celjski bolnišnici, ki je bila med pobudniki zadnjega projekta za oživitev zdravilišča in tudi podpisnica lanskega pisma o nameri, so v uradnih izjavah v zvezi z odločitvijo vlade zelo zadržani. Direktor Samo Fakin, dr. med., pravi, da obžalujejo, ker predlagani način revita- lizacije ni prinesel pričakovanih učin- kov, vendar meni, da so možnosti za sodelovanje še naprej odprte. Seveda le v primeru, če se bo vsebina, ki jo bo zdra- vilišču dal nov najemnik, ujemala z nji- hovo osnovno dejavnostjo. Zupan sicer dvomi, da jim bo s pro- testno zaporo ceste uspelo prepričati vlado, naj zdravilišča v skrajnem prime- ru nikar ne prepusti ministrstvu za delo. »Pričakujem, da bodo pritiski na kraj zelo močni, saj takšna končna rešitev ustreza tako državi kot občini,« pravi Zupan. »Če ne bo šlo drugače, bomo raz.pisali tudi referendum.« JANJA INTIHAR Oživitev jedra Vitanja Dovoljene spremembe trškega jedra končno na papirju - Tri nove komisije Slednjič so Vitanjčani le bbili uradno podlago za po- ege v samem središču kraja. Ibčinski svet je namreč na etrtkovi seji sprejel odlok, s aterim so določili prostor- ke ureditvene pogoje za sta- li jedro Vitanja. C V zadnjih letih je prav nou- fjena dokumentacija zavirala oživitev starega jedra; tako na 'rimer stranke od Upravne lote niso mogle pridobiti do- 'oljenj za opravljanje raznih '^javnosti. Nov odlok pa mestno jedro razdeljuje v tri cone in za vsako opredeljuje, kaj se v njej sme spreminjati in na kakšen način, kje so mož- ne dozidave prizidka, kje so možne novogradnje... Za vsak poseg pa bo investitor moral pridobiti soglasje zavoda za naravno in kulturno dedišči- no, v katerem bo natančno zapisano, kakšen material lah- ko uporabi, kakšne dejavnosti se smejo opravljati v določe- nem območju in podobno. Med svetniki se je sicer poja- vila bojazen, da bo zavod po- stavljal investitorjem prezah- tevne pogoje, s čimer bi kvečje- mu onemogočil denimo obno- vo stavbe. V takih primerih bo občina skušala kot posrednik doseči kompromis med inve- stitorjem in zavodom. Občinski svet je ustanovil komisijo, ki se bo ukvarjala s stanovanjskimi vprašanji in varstvom najemnikov nepro- fitnih stanovanj. Ker gre za dokaj zahtevno problemati- ko, bo komisijo sestavljalo pet članov. To so: Srečko Fi- javž, Tone Ošlak, Zdenko Plankl, Gustimir Lamot in Andrej Poklic. V komisijo, ki bo razpola- gala s sredstvi požarne varno- sti, so imenovali tri člane: Voj- ka Dobrosavljeviča, Simona Kotnika in Slavka Pačnika. Ustanovili pa so še eno ko- misijo, ki bo ugotovila stanje vodovodnega sistema in poko- pališča ter oboje nato predala v upravljanje podjetju Vitpro. V skladu s pogodbo o uporabi in upravljanju komunalne infra- strukture bodo v tej komisiji trije člani; dva je imenoval ob- činski svet (Marjan Borovnik in Stanko Plankl), enega pa podjetje Vitpro (Gorazd Fric). Komisija bo imela zaradi po- manjkljive dokumentacije za- starelega vodovodnega siste- ma težko delo, prav tako bo morala oceniti vrednost seda- njega stanja vodovoda in po- kopališča. Že ob imenovanju komisije so svetniki podvomili, da bodo člani zmogli narediti tak popis, zato bodo verjetno povabili k sodelovanju še zu- nanjega strokovnjaka. Pri tem je potrebno še pou- dariti, da bo občina ostala lastnica tako pokopališča kot vodovoda. Podjetje Vitpro bo le upravljalo s to komunalno infrastrukturo. B.R Najsodobnejši reanimobil Služba nujne medicinske pomoči Zdravs- *nega doma Velenje je pridobila novo feentno vozilo Mercedes, opremljeno z ^modernejšo tehnologijo za potrebe rea- ^acije. Nakup reanimobila, vrednega 20 ^lijonov tolarjev, je omogočilo podjetje "dis v sodelovanju s konzorcijem Deutsc- *Babcock Anlagen. ^■■Sentno vozilo je velika pridobitev za ■^^''1' Inišnično enoto, saj bodo lahko bolni- ijB. katerih življenje bi bilo zaradi bolezni ali »odb ogroženo, nudili veliko boljšo medi- mo oskrbo. Jože"Zupančič, dr. med., di- ior Zdravstvenega doma Velenje, je ob tem Poril, da je njihova urgentna služba v '^Pni položaju. Za nemoteno delo, organi- in tehnično vzdrževanje službe bi '^oovali 56 milijonov tolarjev na leto, drža- P3 nameni le približno 18 milijonov tolar- ja ^Denarna konstrukcija se je podrla, kar rotijo tudi druge predbolnišnične enote v r^niji,« je dejal Zupančič in pristavil, da ^0 v Velenju skušali doseči dogovor z lokal- L^l^upnostjo, ki naj bi za premostitev pri- r^ila vsaj 15 milijonov tolarjev. V skrajnem H^^^ru, je opozoril, bodo morali ukiniti nuj- j|j.^'užbo zobozdravstvene pomoči, ki stane ■^'Ho 4 milijone tolarjev na leto. Želijo ohra- niti obe službi, a če bo treba izbirati, je služba nujne medicinske pomoči vendarle pomem- bnejša. Pred kakšnimi desetimi leti je urgent- na služba posredovala približno vsak teden enkrat, v zadnjem času pa število intervencij močno narašča, saj morajo posredovati vsak dan tudi po dvakrat ali trikrat. K.L. po svetu Slovenija napreduje, vendar... V Bruslju je Evropska ko- misija objavila redno letno poročilo, ki govori o pri- pravljenosti držav kandi- datk za članstvo v Evropski uniji. Slovenija je poročilo pričakovala z velikim zani- manjem; lansko je bilo na- mreč precej kritično. Letos se je odrezala precej bolje in je na nekaterih področjih pohvaljena, na nekaterih pa si je še vedno prislužila kri- tiko in grajo komisije. Tako je komisija zadovoljna, ker se je Slovenija resno lotila usklajevanja zakonodaje, opo- zarja pa na sodne zaostanke. Prav tako na šibko pripravlje- nost slovenske uprave na izva- janje skupnega pravnega reda. Sloveniji očita prepočasen pro- ces denacionalizacije, premaj- hen delež zasebnega sektorja v proizvodnji in premalo ne- posrednih tujih vlaganj. Banka Slovenije še ni popolnoma fi- nančno neodvisna, usklajeva- nje zakonodaje na audiovi- zualnem področju se še ni za- čelo. Komisija Sloveniji očita nerešena vprašanja s Hrvaško - od upravljanja in lastništva krške nuklearke, odstotka ko- penske meje in meje v Piran- skem zalivu, do dolgov nekda- nje Ljubljanske banke. Komi- sija tudi ni zadovoljna, ker Slo- venija še vedno ni zaprla duty- freejev. V Ljubljani so s poroči- lom zadovoljni, po besedah pristojnega ministra Bavčarja pa bi naša država do konca leta 2002 uspela izpolniti vse obveznosti za polnopravno članstvo. Tudi v Bruslju so mnenja, da bi se pogajanja z najbolj naprednimi kandidat- kami lahko končala do konca leta 2002 in da bi se širitev lahko začela januarja 2003. Avstrija še brez vlade Na Dunaju imajo precej velike težave pri sestavljanju nove vlade. Ljudska stranka je, potem ko je za Haiderjevi- mi svobodnjaki zaostala sa- mo za 415 glasov, glasno in odločno stopila v opozicijo. Avstrijski predsednik Klestil je tako dosedanjemu kanc- lerju in vodji socialdemo- kratov Klimi podelil mandat, vendar ne za sestavo vlade, temveč za pogajanja. Klima ima težko nalogo in mora tako zdaj najti rešitev, ki bo zadovoljila vse. Precej ver- jetno je, da bo Avstriji vladala manjšinska vlada, ni pa tudi izključena možnost predča- snih volitev. Socialdemokrati imajo 65 sedežev v 183-član- skem parlamentu. Zeleni 14, ljudska stranka in Haider pa po 52. Vendar KUma s Svo- bodnjaki noče v vlado, med- tem ko je Haider izrazil pri- pravljenost za sodelovanje z vsemi strankami, vendar pa bo koalicijski partner moral upoštevati glavne strankine zahteve, kot je npr: ustavitev priseljevanja. Precej zaplete- no situacijo bi najlažje rešila ljudska stranka, če bi požrla besedo in se ,vrnila v vlado s socialdemokrati in nadaljeva- Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv la 13-letno rdeče-črno koaUci- jo. Sicer se utegne zgoditi, da bodo volilci spet na voliščih že spomladi prihodnje leto. Vojaški udar v Pakistanu v Pakistanu se je zgodil vojaški udar. Oblast je prev- zel general Mušaraf, ki je raz- pustil parlament in vse regio- nalne parlamente ter sam prevzel oblast. Predsednik države Mohamed Rafik Tarar bo naloge opravljal v dogovo- lu z vojsko, medtem ko je premier Šaraf odstavljen in so ga iz uradne rezidence odpeljali neznano kam. General Mušaraf je Šarifovo vlado obtožil, da je sistematič- no uničila državne ustanove, gospodarstvo pa pripeljala na rob propada. Šarifa je še obto- žil, da je skušal destabilizirati vojsko, državljane pa je pozval k miru. Tudi po besedah nek- danje premierke Benazir Buto je Šarit skušal spodkopati vse državne ustanove in ni vladal v skladu z ustavo. Vojsko je zato pozvala, naj hitro omogoči pravno državo in oblikuje pre- hodno vlado. V svetu so vojaš- ki udar spremljali z velikim zanimanjem, predvsem zaradi velikega pakistanskega jedr- skega arzenala. Nagrada za mir zdravnikom Dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir je mednarod- na človekoljubna organizaci- ja Zdravniki brez meja (Me- decins Sans Froniteres). Na- grado je prejela za humani- tarno delo na vseh celinah. Organizacijo je leta 1971 us- tanovila skupina francoskih zdravnikov, danes pa v njej deluje že več kot dva tisoč zdravnikov-prostovoljcev, ki delujejo v 80 državah sveta. V obrazložitvi Nobelovega odbora je zapisano, da Zdrav- niki brez meja častitljivo priz- nanje prejmejo zato, ker žr- tvam naravnih katastrof in oboroženih spopadov po vsem svetu nudijo profesio- nalno, hitro in učinkovito po- moč. Pred 28 leti je organiza- cija nastala na pobudo zdrav- nika Bernarda Kouchnerja (danes je civilni upravitelj ZN na Kosovu), ki so ga pretresli posnetki otrok, žrtev držav- ljanske vojne v Biafri in neu- činkovitost Rdečega križa. Od takrat so zdravniki nudili po- moč na tisoče beguncem in žrtev spopadov v Nikaragvi, Vietnamu, Libanonu, Afgani- stanu, Etiopiji, Ruandi, Bosni in drugod, danes pa na Koso- vu in Vzhodnem Timorju. Ob- žalovanje, ker so nagrado do- bili zdravniki, so izrazili le ki- tajski oporečniki, ki so jo pri- čakovali tudi sami. 4 DOGODKI Župan je politik, pa čeprav... V Mestni občini Celje vzpostavljajo novo organizacijo občinske uprave - Nova direktorica je od 15. oktobra Darja Pavlina Po izvolitvi Bojana Šrota za župana Mestne občine Celje je bilo v mestu ob Savinji slišati precej ugibanj o tem, kakšne kadrovske spremembe v ob- činski upravi se napovedujejo. Vsem je bilo skupno prepriča- nje, da bo »nova metla« kar krepko podrezala v večino od- delkov, a to se ni zgodilo. Šuš- Ijanja, da bo do kadrovskih sprememb vendarle prišlo, pa tudi po zagotovilu župana, da želi pred kakšrnokoli spre- membo najprej temeljito spoz- nati delo v posameznih oddel- kih občinske uprave, niso po- tihnila. Če bodo mestni svetniki pod- prii županove predloge o novi vzpostavitvi organizacije občin- ske uprave lahko pričakujemo, da bo do konca leta sprejet odlok o organizaciji in delovnem po- dročju občinske uprave, temu bodo sledile odločbe in z januar- jem naj bi se občinska uprava vzpostavila na novo. Prav pri- prava tega odloka, ki naj bi ga svetniki dobili v obravnavo na- novembrskem zasedanju, je pr- va obsežna naloga nove direkto- rice občinske uprave Darje Pa- vlina, ki tudi po 15. oktobru še ostaja odgovorna za delo občin- skega oddelka za premoženj- sko-pravna vprašnja, gospodars- tvo in kmetijstvo. Dosedanji di- rektor občinske uprave Aleš Vrečko pa je kot svetovalec žu- pana prevzel področja krajevne samouprave, kadrovskih zadev ter del mednarodnega sodelova- nja. »Funkcija župana je nedore- čena. Sam se smatram za politi- ka, kar so tudi podžupani, ki sicer izhajajo iz določenih strok. Smo politiki in tako smo bili tudi izvoljeni, pa čeprav bi - tako kot zdaj določa zakon - morali biti še vse kaj drugega kot politiki,« pravi celjski župan Bojan Šrot in dodaja, da zato vidi funkcijo svojega kabineta v protokolar- nih nalogah, vse strokovne zade- ve pa bi se morale opravljati v strokovnih službah. »Zato bi bi- lo oziroma bo logično, da bodo svetovalci župana tudi šefi oziro- ma načelniki posameznih od- delkov.« Kakšna bo torej nova organi- zacija občinske uprave v Ce- lju? O končni sliki je še težko govo- riti, do konca leta jo bomo dolo- čili z odlokom. Zakonodaja, ne- kaj je je še v sprejemanju, gre v to smer, da bomo morali dosled- no spoštovati načela intregralne- ga proračuna, in novo organiza- cijo pripravljamo skladno s tem. Določene spremembe se obeta- jo na komunalnem področju; v nekaterih občinah so že uvelja- vili način, da se vse komunalije zaračunavajo na ravni občine v nekakšnem režijskem obratu, izvajalcem posameznih javnih služb, naj bo to javno podjetje ali koncesionar, pa se obračunava- jo in izplačujejo le izvajane stori- tve. Tako kot je zdaj, je v Celju tudi ves razvoj komunalnega po- dročja prepuščen javnim podjet- jem, kasneje pa naj bi ga prene- sli v režijski obrat. Trenutno se ukvarjamo z reorganizacijo Za- voda za planiranje in izgradnjo, ki je sicer vključen v integralni Bojan Šrot proračun, organizacijsko pa je položaj malce nenormalen. Kot župan odgovarjam za zakonito porabo proračuna, tudi ZPl-jeve- ga proračuna, nimam pa nobe- nih formalnih pristojnosti pri imenovanju direktorja in uprav- nega odbora tega zavoda. Prav reorganizacija ZPI naj bi bila zaključena najprej? Na oktobrski seji Mestnega sveta MOC smo že imeli priprav- ljen odlok, vendar smo ga zaradi neskladij v datumih umaknili iz obravnave. Odlok bomo obrav- navali novembra in do konca leta pripravili organizacijsko shemo, po kateri bo ZPI postal režijski obrat, izgubil pa bo del zdajšnjih vsebin. Gre za pripra- vo lokacijske dokumentacije, kar je povsem tržna dejavnost, ki se je ne opravlja v občinski upravi, zato jo moramo izločiti. Odločitve ali bomo to dejavnost predali družbi Ce-plan, ki je v občinski lasti ali pa bomo posku- šali doseči dogovor s katerim od zasebnikov, ki to že počnejo - ob pogoju, seveda, da prevzame tu- di zaposlene na ZPI, ki zdaj delajo na pripravi lokacijske do- kumentacije - še ni. Ob prevzemu županske funkcije ste kljub ugibanjem, da bodo v občinski upravi pre- cejšnje čistke zagotovili, da že- lite najprej dobro spoznati de- lo in se vsaj 3 mesece ne bo nič zgodilo. Zda^ je mimo že triče- trtleta... Že udejanjena sprememba je imenovanje Darje Pavlina za no- vo direktorico občinske uprave. Pripravljajo pa se določene spre- membe, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu, v Ko- munalni direkciji. To pa verjetno še ne bo konec... Kaj pa oddelek za družbene dejavnosti, o katerem je bilo največ ugibanj? Zaenkrat ostaja status quo, o tem še razmišljam, kajti pri vsaki kadrovski spremembi je bistve- no to, da je ne narediš zgolj zato, ker nisi zadovoljen s stanjem, ampak moraš imeti boljšo, opti- malnejšo rešitev. Ob tem je v občinski upravi problem še si- stem zaposlovanja, tudi odpuš- čanja, saj nimamo tehnoloških viškov, če naloge ostajajo nes- premenjene. Skupaj z odlokom se pri- pravlja tudi nova sistemizacija delovnih mest. Vsebinsko je zdaj občinska uprava organizirana dokaj nelo- gično. Določene stvari delamo v različnih oddelkih, kar ni opti- malno, saj se naloge prepletajo. Na novo postavljamo organiza- cijo tako, da bo temeljila na vsebinskih sklopih dela; eno bo stanovanjski sklad, drugo režij- ski obrat za gospodarjenje s pro- storom. Uvedli bomo režijski obrat za komunalno področje, zaključena celota ostajajo druž- bene dejavnosti s kulturo, pred- šolsko vzgojo, šolstvom, špor- tom in vsem, kar sodi zraven. Razmišljamo pa o delitvi oddel- ka za okolje in prostor ter pro- met ter vzpostavitvi nove organi- ziranosti na tem področju. Kabinet župana ste septem- bra razširili z dvema novima sodelavcema, svetovalcema za komunalo in za stike z javnost- mi. Se bo krepil še naprej in kakšno vlogo naj bi opravljali svetovalci, da se ne bodo njiho- ve naloge prekrivale z načelni- ki oddelkov? Svetovalec župana ni nikakr- šna novost v Celju, saj je tudi župan v prejšnjem mandatu imel svetovalce; za urbanizem, za visoke gradnje, denimo. Na- loge svetovalcev in načelnikov oddelkov se nikakor ne bodo podvajale. Če pogledamo samo komunalo, je zdaj direkcija zelo slabo ekipirana, ljudi za tako široko področje je premalo. Nadzor nad izvajanjem javnih gospodarskih služb se zato opravlja tako, kot se glede na strokovno in številčno zasede- nost pač lahko, saj so na drugi strani kadrovsko strokovno močna javna podjetja. Raču- nam, da naj bi področje komu- nale v prihodnje vodil moj sve- tovalec za to področje Silvo Ple- snik. Kar pa tiče svetovalke za stike z javnostmi Barbare Le- ban - tega področja doslej ni- smo imeli urejenega in ga je v glavnem pokrivala vodja kabi- neta Aleksa Gajšek-Krajnc - pa bo imela še nekaj drugih nalog; tudi del mednarodnega sodelo- vanja. IVANA STAMEJČIČ Meso je dobro, slaba je politika Napovedani ukrepi zaradi slabih evropskih ocen bi Celjskim mesninam povzročili veliko gospodarsko škodo Prepoved izvoza mesa in mesnih izdelkov, za katero se je konec preteklega tedna, še preden naj bi bila znana odlo* čitev veterinarskega odbora pri evropski komisiji, preven- tivno odločila slovenska vete- rinarska uprava, je med izvoz- niki v slovenski mesnoprede- lovalni industriji povzročila veliko negotovosti in jeze. Mo- rebitna začasna prepoved iz- voza rdečega mesa na trge Evropske unije (ukrep naj bi bil sprejet včeraj, trajal pa naj bi kar nekaj mesecev) bi bila za Slovenijo sramota, povzro- čila bi tudi veliko gospodarsko in moralno škodo. Poleg izgube trgov držav Evropske unije bi bila za sloven- ske izvoznike rdečega mesa in izdelkov iz njega še bolj boleča izguba trgov z območja bivše Jugoslavije. Tudi Hrvaška, ki pa ima precejšnji vpliv na Bosno in Hercegovino, namreč pogojuje uvoz mesa iz Slovenije z odloči- tvijo evropske komisije. Direk- tor Celjskih mesnin Izidor Kri- vec ocenjuje, da bi ukrep petnaj- sterice imel hude posledice za njihovo podjetje. Na evropske trge sicer ne izvažajo veliko, so pa v veliki meri vezani na proda- jo svojih izdelkov na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, delo- ma pa tudi v Makedoniji in Črni gori. V te države izvozijo na leto preko tisoč ton suhomesnatih izdelkov in prav toliko svežega mesa ter ustvarijo za več kot milijardo tolarjev prihodkov. Iz- guba trgov, pa čeprav bi bila samo začasna, bi utegnila po- meniti za Celjske mesnine zače- tek konca. Zaradi prepolovljene- ga prihodka bi bili najprej na udaru zaposleni. Izidor Krivec je prepričan, da grožnja s prepovedjo ni posledi- ca slabih razmer v slovenskih klavnicah, ampak neustrezne politike, ki jo do Evropske unije vodi ministrstvo za kmetijstvo. »Ministrstvo je spomladi omeje- valo uvoz mesa iz unije, zaradi dioksina smo zaprii meje za vse države, ne le za Belgijo, zato je to, kar doživljamo zdaj, odgovor Evrope na te omejitve,« pravi Krivec. Prepričan je tudi, da v slovenskih klavnicah ni nereda, saj si resno podjetje ne bi privoš- čilo ponarejanja živilskih pregle- dov Zato je treba po njegovem kaznovati tiste, ki to počno. Izi- dor Krivec tudi meni, da veteri- narji neupravičeno valijo krivdo na mesne predelovalce in opo- zarja na nevzdržnost dvotirnosti sistema.nadzora, saj ta sodi del- no pod pristojnost veterinarske uprave, delno pa pod veterinar- ski zavod. »Za nadzor bi morali imeti le eno, od kmetijskega mi- nistrstva neodvisno institucijo,« pravi Krivec. Ocenjuje tudi, da bi prepoved izvoza imela na daljši rok še hujše posledice kot priča- kujejo nekateri. Večji pritisk pro- daje na domačem trgu bi lahko v nekaj letih prepolovil slovensko mesnopredelovalpi industrijo, posledice tega pa bi občutilo tudi kmetijstvo. Podobno kot v Celjskih mesni- nah razmišljajo tudi v šentjur- skem podjetju Jurmes, kjer sicer večino mesa in izdelkov prodajo na domačem trgu, nekaj svežega mesa pa izvažajo v Italijo. Lani so z izvozom v sosednjo državo zaslužili 147 milijonov tolarjev, letos pa so računali na 180 mili- jonov tolarjev prihodka. »Izpad zaradi prepovedi izvoza bi težko nadomestili na domačem trgu, kjer je izredno velika konkuren- ca, poleg tega pa živino namen- sko pitamo za izvoz,« je povedal direktor Jurmesa Jože Štiglic. Tudi on ocenjuje, da so slabe evropske ocene le povračilni ukrepi zaradi spomladanskega zapiranja mej. »Že takrat so nas kupci opozarjali, da se nam bo Bruselj maščeval,« pravi Štiglic, »zdaj pa na ministrstvu vso kriv- do valijo na veterinarje.« JANJA INTIHAR po DRŽAV Proračun usklajen UUBUANA, 13. oktobr; (Delo) - Vladni predlog ^ žavnega proračuna za prj hodnje leto predvideva 7 1059,9 milijarde tolarjev hodkov in za 1020,8 milijard, prihodkov. Proračunski pp manjkljaj naj bi tako zanaša slab odstotek slovenske^ bruto domačega proizvoda J letu 2000. Po napovedih fj nančnega ministra Mitje Gas parija bi proračunski prihod ki lahko znašali pribliznt 1000 milijard tolarjev, manj. kajočih 20 milijard pa naj bj zbrali z nekaterimi vladnimi ukrepi. TVzavse UUBUANA, 15. oktobij (Delo) - Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik, bu poslej v skladu s sprejetinu spremembami zakona o RT^ Slovenija moral plačeval prispevek za opravljanje ra dijske in televizijske dejavno- sti. Šteje se, da ima radijski ai televizijski sprejemnik vsal odjemalec električne energt je, razen če za to poda poseb no izjavo. Plačila prispevka so oproščeni 100-odstotni in- validi, tisti, ki so trajno izgu- bili sluh, vrtci, šole, bolnišni- ce, domovi za ostarele in in validske organizacije. Pokojnine bodo enake UUBUANA, IZ oktobra (Delo) - Zaradi nespremenje nih povprečnih plač bodo po- kojnine za oktober enaka ko! so bile v septembru. Upoko- jenci bodo drugi del rekrea- cijskega dodatka dobili konec novembra. Prvi skupni obisk UUBUANA, 18. oktobra (Delo) - Na prvi skupni ohiš- je prispelo predsedstvo BiH- številno vladno delegacije Gostje so poudarili tradicio- nalno dobre stike in se zahva lili Ljubljani za politično, mo ralno in gmotno pomoč, opo- zorili pa so na neuravnoteže no blagovno menjavo me: državama in na nerešen; vprašanje dolga Ljubljanska banke. Obtožni predlog UUBUANA, 18. oktobd (Delo) - Okrožni državni ti žilec je vložil obtožni predlof zoper nekdanjega obram^ bnega ministra Alojza Krap^ ža, glavno finančnico Marij"' Ribič ter še trem visokiD' funkcionarjem v tem min'' strstvu. Tožilec se je za W korak odločil na podlag" ovadbe kriminalistov, ki peterico ovadili zaradi suin^ storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Proli Gaspariju UUBUANA, 19. oktobri (STA) - Poslanska skupin^ SKD bo vložila interpelacijo^ delu in odgovornosti financ nega ministra Mitje Gas^^' ja. Za takšen korak se je odi"" čila zaradi ugotovitev računi" vodskega sodišča o nepra^'"' nostih porabe proračunskega denarja na šolskem in obrai"' bnem ministrstvu. Št.42.-21.olct«lMr M tipnik VROČA TEMA 5 Kam je šel ves denar? odgovor na to vprašanje bi tisti, l V žalskem salonu Zvest Apollonio Do 30. oktobra bo v Savinovem likovnem salonu odprta razstava znanega slovenskega akademskega likovnega umetnika Zvesta Apollonia iz Bertokov pri Kopru. Na slovesni otvoritvi je o razstavljavcu govorila likovna kritičarka Marlen Premšak, ki je med drugim poudarila, da je do sedaj imel več kot 140 samostojnih razstav v vseh pomembnejših slovenskih in tujih razstaviščih. Za svoja dela je prejel več kot trideset nacionalnih in mednarodnih nagrad. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu pa sta nastopili violinistka Tanja Miklavc in pianistka Irena Kralj. Spregovoril je tudi umetnik, Zvest Apollonio. ♦ T. TAVČAR vspomin Franci Kosec - Karaš Mnogi avtorji, ki oblikuje- jo svoja likovna dela, imajo večkrat občutek, da še niso naredili vsega, kar bi lahko. Imajo številne nove zamisli, ki čakajo, da bi lahko dozo- rele in da bi bile uporabne za nova dela, ki bi pomenila razvoj v avtorjevem delu, bi- la pa bi tudi pomemben prispevek k zgodovini likov- ne umetnosti. Nekaterim je uspelo, da so v svojih delih lahko izrazili večino svojih zamisli, mnogim pa to iz različnih vzrokov ni. Med njimi je tudi akademski sli- kar Franci Košec-Karas iz Celja, kije s svojo prisotnost- jo v likovnem prostoru vedno znova presenečal z novost- mi, mnogo tega pa bi še lahko naredil, če bi bila nje- gova življenjska in delovna pot daljša, kot je bila. Rojen je bil leta 1951 v Šoštanju, srednjo šolo pa je zaključil v Celju. Po tem je študiral na Akademiji za li- kovno umetnost v Ljubljani, njegov profesor pa je bil Ga- briel Stupica. Več let je pou- čeval likovni pouk na Peda- goški gimnaziji v Celju, po- tem pa se je povsem ukvarjal s slikarstvom. Od leta 1975 je priredil številne razstave svojih del, sodeloval je na mnogih likovnih delavni- cah, preizkušal je različne likovne tehnike in s kvalite- to svojih del postajal vse bolj prisoten u likovnem prosto- ru. Za njegovo delovanje je značilno, da je v posamez- nih obdobjih razvijal različ- ne serije. Te so imele svoje posebnosti zaradi tehnike, ki jo je uporabljal, kot tudi zaradi same motivike, ki jo je upodabljal. Slikal je z ol- jem, akrilnimi barvami, mnogokrat je uporabljal ak- varele, izražal pa se je tudi z risbo. V njegovih slikah so imele barve pomembno me- sto. Mnogokrat je vnašal v likovne kompozicije izbor barv, ki so med sabo delova- le kontrastno in tudi kot tak- šne so bile zelo izrazite. Prav tako je za njegove slike zna- čilno, da se je loteval različ- nih predlog. Naredil je mno- go figuralnih kompozicij, uk- varjal pa se je tudi s slika- njem krajine. Po svojem slo- govnem izhodišču je bil blizu slikarjem, ki jih zanima predvsem realistični način upodabljanja. Vendar pa se je v posameznih delih in li- kovnih serijah nekoliko od- maknil od tega in se pribli- žal tudi abstraktnemu sli- karstvu. V teh delih je pred- vsem poudarjal barvitost in barvne ploskve združeval v slikovite kompozicijske celo- te. Kdor je spremljal v prete- klih letih likovno dogajanje, ne le na Celjskem, ampak tudi v širšem prostoru se je lahko večkrat seznanil z li- kovnimi deli Franca Košca- Karasa. Njegova dela pa bo še potrebno ustrezno ovred- notiti in jim dati mesto v okviru sodobne slovenske umetnosti. Raznolikost nje- govih slik in njegovo zani- manje za nove likovne pobu- de, ga namreč postavlja med avtorje, ki so vedno iskali svežino in novosti v likov- nem izražanju in tako dali svoj prispevek k razvoju li- kovne dejavnosti v njenem pravem pomenu. BORIS GORUPIČ »42.-21. oktober 1999 TEMA TEDNA 11 Kurikulum ni revolucija O spremembah v vrtcih in novostih, ki jih prinaša kurikulum, z ravnateljico žalskega vrtca Maro Mohorko [a javni razpis za poskusno uvajanje ^jifjkuluma za vrtce se je prijavilo več slo- j^skih vrtcev, s Celjskega pa so bili izbrani .[ci Velenje, Šentjur, Rogaška Slatina in jjlec. O novostih, ki jih je s 1. oktobrom jjnesel kurikulum, smo se pogovarjali z jvnateljico VVZ Janko Herman Žalec Maro Jlohorko. 0 ........ jGre za načrten, sisieinatičeii pristop, v kate- P0ije poudarjena neka premišljenost in konti- ,jiteta z odčitavanjem novega. Če kurikulum jebuje tudi tradicijo slovenskih vrtcev, se z ' xiovim uvajanjem nimamo česa bati,« je la Mara Mohorko. Katere pogoje ste morali izpolnjevati na jjvnem razpisu? Kurikulum se postopoma uvaja v vseh oddel- Ijh vrtca hkrati, zato mora vrtec zagotavljati jedpisane strokovne pogoje za sodelavce, irostore in opremo v javnem vrtcu. Imeti smo norali dovoljenje ministrstva za šolstvo in port, ustrezen sklep sveta, na primeren način iDio morali obvestiti starše otrok, potrebno je lilo zagotoviti vključevanje itrokovnih delavcev v pro- gram izpopolnjevanja... Kako bi opredelili besedo kurikulum? Kurikulum je zakonsko ute- meljen strokovni izraz za or- janizacijo življenja in dela v frtcu pod pogoji, ki jih nava- a. Sama menim, da se ne gre istavljati ob besedi, vzemimo o za svojo, saj v svoji vsebini irinaša osnove za ustvarjanje logojev, v katerih naj bi bilo poku lepo in bo razvijal svo- |t sposobnosti, pridobival banje, si krepil osebnostni Ijzvoj; pogoje, s katerimi so fahko zadovoljni starši, ker jim daje možnosti sodelova- nja v tej organizaciji življenja; zadovoljno pa bi moralo biti tudi okolje, v katerem se otro- ci razvijajo v odrasle občane, krajane in državljane. Seveda pa to zaposlenim v vrtcu nala- ga profesionalno in odgovor- no opravljanje dela. Torej kurikulum ni nek liav-bav? Gre za načrten sistematičen pristop, v katerem sta poudar- N premišljenost in konti- nuiteta. Zadali smo si več ci- ljev, med njimi ustvarjanje pogojev za razvoj ustvarjalno- sti in individualnih sposobno- st', spretnosti, osebnosti posa- "leznega otroka - to se počne v ^seh vrtcih in z nekaterimi elementi so že vsi vrtci posegli "l^urikulum. Zato smo veseli, '^er imamo dokument, ki ga ''omo sistematično vodeno "(ičitavali. Pomembna je kon- '"^uiteta med prejšnjim in no- \ da se pri zaposlenih in "'focih ne dela neke revoluci- Če se preveč poudarja no- ^''st, lahko izničimo pogoje Ustvarjalnosti. Katere prednosti kuriku- '"iia bi omenili? f^ri novostih bi omenila poči- '^^ otrok: prej je bilo spanje °''\'ezno ob točno določenem sedaj se je prilagodilo 'oritmu otroka. Dejavnosti so p prej časovno omejene, v ^fikulumu pa ni časovne "tiejitve - če pa je že, jo mora ?Sojiteljica smiselno predsta- J"'; da bo otrok čutil, da sme .^"^'mo igro nadaljevati druga- ^ Otrok si sam oblikuje pro- seveda v sodelovanju z ^slimi. To pomeni ustvarja- nje kotičkov, kjer lahko vsebi- no določijo otroci, ki se orga- nizirajo po svojih interesih in potrebah. To pomeni delo z boljšo motivacijo. V kotičkih veljajo pravila, ki jih otroci sami postavijo in tudi izključi- jo tiste, ki se ne prilagodijo. Tako se na drugačen način iz- vaja skupinska sociahzacija. Pri prostoru je poudarjena in- timnost, možnost umika v za- seben kotiček, če otrok čuti, da potrebuje odmik od ostalih. Kakšna je vloga vzgojite- ljic? V kurikulumu lahko otrok sam izbira med pestro vsebino. Da pa je to izvedljivo, je treba ustvariti pogoje z določenimi pravili in dogovori, pri katerih sodelujejo tudi otroci. Dolž- nost vzgojiteljice je, da otroke opazuje in ugotavlja, kaj bi dodatno še potrebovali. Sicer so vzgojiteljice v številnih sku- pinah obravnavale osnutek ku- rikuluma, dajale tehtne pri- pombe in tako sooblikovale dokument. To je tudi močno varovalo, da ne gre za revoluci- Mara Mohorko jo, da je v ospredju predvsem izboljšanje za otroke. Program ima tudi dobro strokovno pod- lago. Je sicer novost, vendar si bom kot ravnateljica in odgo- vorna oseba prizadevala, da ga starši in zaposleni ne bi čutili kot nekaj, kar nas sme vzne- mirjati. Kurikulum izpostavlja celovitost otrokovega razvoja. Vzgojitelj sicer izbira cilje in dejavnosti; vsebina, oblike in metode pa niso predpisani. Iz- bere jih vzgojitelj sam in jih prilagodi konkretni skupini otrok in posameznikom. Tu je odgovornost zelo velika. Kako so vključeni starši? Starši dobijo informacije ob vpisu, na sestankih, priprav- ljamo srečanja, ki nimajo le družabnega značaja... Vrtec mora omogočiti postopno uvajanje otroka, vendar je vprašanje, koliko in kako to starši realizirajo. Poleg tega imajo v dogovoru z vzgojite- ljicami možnost načrtovati način dela v vrtcu, vendar je treba spoštovati strokovno av- tonomijo vrtca. Pričakovanja staršev so zelo različna, glede na otrokovo starost in možno- sti, ki jih ima vrtec. Če hoče- mo to uskladiti, se moramo s pomočjo dobrih informacij veliko pogovarjati. Junija smo izvedli tri ankete in s pomočjo staršev dobili veliko predlo- gov, nekatere od njih pa bomo poskušali tudi uresničiti. Na zadnjem zasedanju ob- činskega sveta ste omenjali težave, s katerimi se ubadate v žalskem vrtcu. Delovanje vrtcev delim v dve sferi: ena je tista, na katero imamo neposreden vpliv, na drugi strani pa so objektivne okoliščine (stavbe in prostori s svojim izgledom, velikostjo, kakovostjo, opremo...). Vedno sem izhajala iz tega, da ustano- vitelj zagotavlja pogoje za de- V VVZ Janko Herman je vključenih 12 enot, kar po- meni 40 oddelkov in vsak drug teden popoldanski iz- menični oddelek. Septembra je bilo vpisanih 768 otrok, vključenost predšolskih otrok v občini Žalec pa je približno 70-odstotna. javnost in dejstvo je, da bi vedno potrebovali več denarja. Vendar je posluh za dejavnost kot takšno v občini dober in prepričana sem, da bomo za- deve dovolj dobro sanirali. Ne čutim zapostavljenosti, bi pa želela, da bi imeli več in bolje. Kakšni so prvi odmevi na uvedbo kurikuluma? Starši so že bili seznanjeni o spremembah in izboljšavah, in zaenkrat še ni bilo izrečene- ga nobenega dvoma. Tudi za otroke smo prepričani, da jim je dobro, smo se pa vedno pripravljeni pogovarjati. Gre pač za spremembo, ki jo bo- mo dlje časa uvajali v prakso. Želim si, da bi iz neke resnob- nosti postali bolj optimistični in bolj sproščeni. , .ari,Mrf'«liff, URŠKA.SELIŠN1K. Z MOJEGA OKNA 11 . mi Pogled od drugod Ne vera, kako vi reagirate, kadar se kdo dela pametne- ga na račun vašega lastnega življenjskega prostora, am- pak jaz opažam, da večina ljudi pametovalcu tako ali drugače naznani, da »nima pojma«, da je »od drugod«, da »pri nas gre to drugače« in da »se ne da«. In me vsakič znova spreleti, kako so ljud- je vzvišeni v rutinskem ob- vladovanju svoje vsakda- njosti. Zato bi, če bi le imela dovolj časa, vsaj kakšen dan prežive- la na razstavi Interpolacije, ki so jo študenti arhitekture (ja- sno, iz Ljubljane) dali na og- led v celjskem Likovnem salo- nu. Ne zato, da bi natančno proučila njihove poglede na »naše« mesto, temveč zato, da bi na lastna ušesa slišala celj- ske pripombe na ta pogled od drugod. Kaj poreče Celjan ns zami- sel, da bi parkirišče ob Turški mački spremenili v zazidan kompleks povečanega hotela? Ja, madona, kje bomo pa po- tem parkirali? Pa menda ja ne mislijo, da bomo res hodili od parkirne hiše v mesto peš? Ali pa, kaj poreče Celjan na načrt, da bi praznino na Tomšiče- vem trgu obogatili s stekleni- mi pročelji? Joj, kakšno nasi- lje nad mestom! Sredi samih lepih starih fasad naenkrat ste- klo?! Lepo vas prosim! Ali pa, kako bi vsi, ki so se leta in leta ubadali z mislijo, da bo iz makadamskega parkirišča ob Aškerčevi ulici, zagrajenega z vrsto gigant plakatov, zrasla garažna hiša, reagirali na za- misel, da bi tu zraslo naselje nizkih stolpičev? Ali pa, da bi na Slomškovem trgu, v bližini Opatijske cerkve, zraslo ne- kakšno alternativno izobraže- valno središče? Ne, seveda ne, je pa že boljša ideja o Muzeju sakralne umetnosti, seveda. To, kar je pri takih odzivih problematično, niso argu- Piše: PIKA KUKERL menti, ki so lahko celo upra- vičeni, ampak dejstvo, da se po pravilu najprej pojavi nas- protovanje in šele potem - morda, počasi, vendarle - prostor za razumsko debato o vidikih »za« in »proti«. Prvi odziv pa je vselej čustven in pomeni »ne, ne spreminjajte ničesar!« Ker smo svojega življenjskega prostora tako navajeni, da sploh ne vidimo, da bi bilo kje kaj narobe, prazno, zastarelo, neživljenj- sko. In zato nujno potrebuje- mo pogled od drugod, da nam razburka misli in da nas, če je treba, razjezi. Je pa res, da se veter ob takih zadevah, kot so študentski po- gledi na arhitekturno ureditev Celja, prehitro poleže, da je od nasprotovanja do jeze še dolg korak in da bo Savinja bržkone še dolgo tekla, pre- den bomo končno doživeli kakšen pravi natečaj za kak- šno čisto zares načrtovano stavbo v mestu. Ampak, da boste pripravljeni, si pa le og- lejte, kako bi s celjanskostjo neobremenjeni študentki spremenili naš svet. P.S.: Stavim, da za nekate- re točke, ki so jih študentje »pozidali« sploh ne veste, kako zares izgledajo. Tako, kot ne opazite, da vam na hodniku že leta in leta gori žarnica namesto lestenca, ki ga pač niste kupili, ko ste se vselili... Nadgradnja dosedanjega dela Vodja Področne kuriku- larne komisije za vrtce je ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas, ki je o kuriku- lumu za vrtce zapisala: »Kurikulum za vrtce je na- cionalni dokument, ki je na- menjen strokovnim delav- cem pri načrtovanju življe- nja in dela v vrtcih. Po eni strani spoštuje dolgoletno tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa dopolnju- je, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo z novejšimi teoretskimi pogledi na zgod- nje otroštvo in iz njih izpe- ljanimi drugačnimi rešitva- mi in pristopi. Kurikulum je v sklopu prenove slovenske- ga šolstva pripravila Področ- na kurikularna komisija za vrtce, marca pa ga je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje RS. V pripra- vo dokumenta so bili vklju- čeni poleg strokovnjakov iz različnih, ppdročij znanosti Metka Čas tudi praktiki - vzgojiteljice. Z dokumentom smo v Po- dročni kurikularni komisiji za vrtce želeli doseči premik od tradicionalnega poudarka na vsebini na sam proces predšolske vzgoje z vsemi pogoji - in ovirami, ki po- membno vplivajo na razvoj in učenje predšolskega otro- ka. Načela, zapisana v Kuri- kulu za vrtce, izhajajo iz Konvencije o otrokovih pra- vicah, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Tako je v dokumentu pose- ben poudarek namenjen otroku kot aktivnemu, us- tvarjalnemu in kolikor je mogoče tudi samostojnemu udeležencu procesa, ki z ra- ziskovanjem, preizkuša- njem ter možnostjo izbire med različnimi dejavnostmi pridobiva nova znanja. Kuri- kulum opozarja na pomen oblikovanja prostora, časov- no ne omejuje dejavnosti, omogoča upoštevanje otro- kovega bioritma in dopušča več individualizacije. Kuri- kulum za vrtce postavlja vse elemente dnevnega reda v enakovreden položaj, opo- zarja na pomen prikritega kurikula in ozavešča premiš- ljen pristop k dnevni ruiipi. Področja dejavnosti so opre-, deljena v gibanje, jezik, umetnost, družbo, naravo in matematiko s poudarkom na medsebojnem prepletanju in povezanostjo z drugimi ele- menti kurikula. Zapisani ci- lji so procesno naravnani, v dokumentu pa so nanizani tudi primeri dejavnosti, ki pa jih vzgojitelji izbirajo na osnovi poznavanja otrok in okolja. Vloga odraslih pou- darja strokovno avtonomijo vzgojitelja, ki posredno vodi otroka z ustvarjanjem pogo- jev, spodbudo, opogumlja- njem... V odnosu do staršev je naj- večja novost spoštovanje in upoštevanje identitete druži- ne, pravica do obveščenosti, sodelovanja z vrtcem ter pra- vica do postopnega uvajanja otroka v vrtec. Usmeritve in cilji predšolske vzgoje v vrt- cih, zapisani v Beli knjigi; šolska zakonodaja in nova spoznanja v različnih: vejah znanosti, ki posegajo na predšolsko področje in ne- nazadnje aktivna udeležba pri pripravi nacionalnega dokumenta, sta že doslej vplivala na drugačen, bolj fleksibilen pristop pri vzgoj- nem delu, predvsem pa upo- števanje individualnih po- treb posameznikov, vključe- nih v naš vrtec. Odredba o postopnem uvajanju kuriku- la v vrtce, ki jo je sprejel minister za šolstvo in šport RS, predvideva, da se letos vključi v postopno uvajanje kurikula 25 slovenskih vrt- cev. Uvajanje bodo vodile svetovalke Zavoda za šolstvo in šport RS, ki bodo nudile tudi strokovno pomoč pri delu ter skrbele za dodatno strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljic in njihovih po- močnic. V prihodnjem šol- skem letu se bo v poskusno uvajanje vključilo nadaljnjih 50 vrtcev; v letu 2001/2002 pa bo Kurikulum za vrtce uveden v vse slovenske vrt- ce,« je napovedala Metka Čas. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Naložba v znanje odraslih Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je včeraj, 20. oktobra, praznoval štiri- desetletnico dela. V osrednji ustanovi, ki skrbi za izobra- ževanje odraslih v Velenju, se je v tem obdobju zvrstilo več kot 136 tisoč slušateljev v več kot pet tisoč različicah izobraževanja. Zametki organiziranega izo- braževanja segajo v leto 1952, ko so ustanovili v Velenju De- lavsko prosvetno društvo Svo- boda, Ljudska univerza pa je bila ena od njegovih sekcij. Sedem let kasneje je naloge Delavsko izobraževalnega centra prevzela na novo usta- novljena Delavska univerza Velenje. Leta 1959 so odprli mestno središče Velenja in obenem tudi novo stavbo, na- črtoval jo je arhitekt Oton Gas- pari, v kateri deluje zavod še danes. Odraslim v vsakem ob- dobju manjkajo znanja z raz- ličnih področij življenja in po- membnih veščin, ki jih lahko pridobijo z izobraževanjem. Za to dejanje pa potrebujejo denar in pogum. »Če želimo za svoj denar, vložen v izobra- ževanje, dobiti kar največ, se za ponujene programe ne od- ločajmo prehitro ali na pamet. Ekipa sodelavcev Ljudske univerze Velenje. V tem šolskem letu je v izobraževanje, ki obsega 130 programov, vključenih več kot 2100 slušateljev. Pogovorimo se strokovnja- kom, ki vodi izobraževanje, natančno preglejmo program, cilje in možnosti nadaljevanja izobraževanja,« pravi Mirjana Šibanc, direktorica Ljudske univerze Velenje, in tudi opo- zarja, da kakovost vselej sta- ne, zato naj ljudi, željnih izo- brazbe, ne zavedeta velika re- klama ali nizka cena. K.L. Šolstvo na Slovenskem Danes, v četrtek, 21. oktobra bodo v prostorih Sloven- skega šolskega muzeja v Ljubljani odprli drugi del razsta- ve Šolstvo na Slovenskem. Nova razstava obsega obdobje od leta 1848 do 1918, pripravil jo je kustos Stane Okoliš s sodelavci, odprl pa jo bo dr. Zdenko Medveš, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, ki je na tem mestu zamenjal sedanjega šolskega ministra dr. Pavleta Zgago. N.-M. S. Položaj starejših Socialna zbornica Slovenije je v Velenju organizirala tridnevno strokovno srečanje, na katerem bodo strokov- njaki s področja socialnega varstva in prostovoljci iz javnega sektorja, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja obravnavali družbeno situacijo starejših v Slove- niji. Posveta, ki se je začel včeraj, naj bi se udeležili tudi strokovnjaki iz Avstrije, Madžarske in ZDA. Danes bodo udeleženci predstavili naloge nevladnih organizacij, lokalne skupnosti in javnih zavodov, jutri pa bo okrogla miza na temo K družbi za vse starosti - dialog generacij. Dneve Socialne zbornice Slovenije bodo zaključili z referatom o aktivnostih Sveta Evrope na področju razvoja in uravnoteža- nja socialnovarstvenih politik ter o vlogi starajočih se genera- cij v družbenih procesih. K.L. Učenje za vse življenje Pod skupnim sloganom »Slovenija, učeča se dežela« se je v ponedeljek v Sloveniji začel Teden vseživljenjskega učenja, številne prireditve pa se bodo do nedelje zvrstile tudi na Celjskem. V letos že četrti teden vseživljenjskega učenja je sirom Slovenije vključenih 310 izvajalcev; od delavskih in ljudskih univerz, raznih posameznikov in društev do zavodov in cen- trov. Z blizu 1.500 prireditvami in dogodki želimo javnosti prikazati različne oblike in možnosti učenja, predstaviti zami- sel o vseživljenjskosti in nenehnem pretoku znanja ter hkrati počastiti izjemne učne dosežke in izraze ustvarjalnosti ljudi vseh generacij. Na Celjskem se je precej prireditev že zvrstilo, vse do nedelje pa bo,živahno še v Celju, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Velenju in Žalcu. IS Živimo v najlepših krajih Med ocenjenimi so najvišje uvrščeni kraji s Celjsl2l.otitoberl999 20 V ožji pokalni izbor Sirom Slovenije se bo najboljših 16 košar- karskih ekip to soboto v štirih skupinah potegovalo za morebitno uvrstitev na finalni turnir domačega pokala. Iz Celjskega so v konkurenci še Pivovarna Laško, Savinjski Hopsi, Kemoplast in Elektra. Ekipe v letošnjem pokalu igrajo po nekoliko spremenjenem sistemu. KZS je ukinila turnir- sko razigravanje, zato pa se najboljših 8 iz Lige Kolinska (v osmino finala so postavljeni nepo- sredno) in 8 najuspešnejših kvalifikantov za napredovanje poteguje v dveh izločilnih krogih po skupinah. Zmagovalci 1. kroga se bodo za uvrstitev na finalni turnir (8. in 9.4. 2000) pomerili še 20. novembra, pri čemer ima v četrtfinalu prednost domačega igrišča slabše uvrščena ekipa iz lanskega ligaškega tekmova- nja. Pivovarna Laško bo v skupini 11. gostovala na vročem parketu v Zagorju. Po ne prehu- dem porazu v derbiju Lige Kolinska s prva- kom Unionom Olimpijo in zmagi v lokalnem obračunu s Savinjskimi Hopsi, se jim po Evropski ligi odpira nova, še tretja in na videz najlažja fronta. V Laškem še vedno čakajo na povratek poškodovanih Lisice in Juraka. Igra pod koši brez njiju pač preveč trpi, kar se je nenazadnje pokazalo proti Polzelanom, ki so jih v Treh lilijah lovili skoraj tri četrtine igralnega časa. Toda vrsta Aleša Pipana ima druge adute, s katerimi bi svoje delo v Zasavju morala zlahka opraviti, do finalnega turnirja pa jo čaka še zmagovalec obračuna Ten Krš- ko-ZM Maribor. V skupini III. bo šentjurska dvorana Hruše- vec na uradni tekmi znova videla na delu eno najboljših domačih ekip, novomeško Krko. Nazadnje je to moštvo pri Šentjurčanih gosto- valo pred tremi sezonami še kot B-ligaš in izgubilo. Kaj več kot časten poraz in lepo košarkarko predstavo si domači strateg Igor Pucko najbrž ne obeta. Njegova prioriteta je prvenstvo, kjer Kemoplastu sprva ni šlo vse po načrtih, naposled pa so le uredili papirje z Damijanom Novakovičem in košarkarski stroj pognali v četrto prestavo. IV. skupina bo odgovorila na dvoje vpra- šanj. Ali so se Savinjski Hopsi v Kranju Triglavu zmožni oddolžiti za domači poraz v 4. krogu in ali so letošnji načrti šoštanjske Elektre objektivno zastavljeni? Mladi Polzela- ni kljub selektorskemu lisjaku na klopi Borisu Zrinskemu plačujejo davek naizkušenosti, ki Miljan Goljovič počasi lovi lansko formo. se je povzpel že na 4 zaporedne poraze. Gostovanje na Baltiku (pokal Saporta) bo tudi vzelo nekaj moči, njihova nekdanja soigralca Petranovič in Stavrov pa imata v dresu gorenj- skega ligaša svojo računico. Zmagovalca tega srečanja je ob duelu Hehos-Kraški zidar (sku- pina I.) med vsemi osmimi pari najtežje napo- vedati. Šoštanjčani pod taktirko Mariborčana Draga Vezjaka bodo naposled lahko okusili nasprotnika po meri. Škofjeločani so si v prvenstvu priigrali le eno zmago, zato bi Elektra, ki počasi, a vztrajno sili navzgor, utegnila presenetiti nemotiviranega nasprot- nika. Če pa bi pohiteli s prognoziranjem fina- hstov pokala, bi ob Unionu Olimpiji, Pivovar- ni Laško in Krki četrtega udeleženca najtežje izbrskali prav v četrti skupini. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATlČ Estoncem vendarle uspel veliki met 5. krog pokala Saporta: Delta Tartu-Savinjski Hopsi 84:71 (67:67, 38:31). Žal so Polzelani prva eki- pa v tem tekmovanju, ki je letos »uspela« izgubiti z es- tonskim podprvakom, ki pa se mu forma počasi vzpenja, na kar je trener Boris Zrin- ski opozarjal že pred sreča- njem. Hopsi so se pred polno dvo- rano (1700 gledalcev) najprej morali potruditi za podaljšek. Zaostanek 5 točk jim je v zad- nji minuti uspelo preobrniti v vodstvo za točko, po prejeti trojki pa je Kobale izenačil iz prostih metov 10 sekund pred koncem. V dodatnem igral- nem času so domači ponovno povedli za 7, Polzelanom pa brez Nikitoviča in Cizeja, ki sta v 35. in 40. minuti morala na klop, ni več uspevalo niti s taktičnimi prekrški. Po dveh prehitro zaključenih napadih gostov je zmaga ostala na Bal- tiku. Zrinski po tekmi ni bil preveč razočaran, prej začu- den: »Ni mi jasno, kako je Delta popolnila ekipo oziroma kje so staknili pravilo, po kate- rem so lahko angažirali igral- ce, ki v domačem prvenst ne igrajo za njih!« V mislih, imel centra Metsaka (23 tofi ter strelca Kandimo (22) j Rumo. 2. novembra se na Po zeli obeta pravi spektakel, - goste prihaja Zadar z Radjoj Komazecom. Strelci za SH: Kahrimanovj 16, Cizej 12, Nikitovič, Čm^ in Kobale ll,Udrih4, Kadičj Jovanovič 3. Preostala izidj Arsenal Tula-Pamesa 68:8( Achilleas-Zadar 68:85. Vrsti red: Pamesa 10, Zadar 9, S; vinjski Hopsi in Arsenal Tu| 7, Achilleas in Delta Tartu 6 rnJ-^r^^;. PRIMOŽ ŠKER Gneča na startu Velenjskim organiza- torjem je na tradicional- nem krosu za pokal Dela uspela predzadnja uver- tura pred evropskim pr- venstvom v krosu (12. de- cember) . Zadnja bo na vr- sti 20. novembra, ko se bodo čez drn in strn pog- nali tekači na odprtem pr- venstvu Slovenije. Število udeležencev je prekoračilo mejo 800 tek- movalcev, peščica favoritov pa je upravičila sloves. Pri- reditelj največje evropske »skupščine« tekačev je pri- pravil že skoraj vse potreb- no za decembersko priz- kušnjo, resnici na ljubo pa je v ospredju domačih tek- movanj bolj množičnost kot pa dosežki. Kdor je kdajkoli hodil v osnovno šolo, si je na jasnem, kako se v takšnih primerih »ka- drujejo« tekači. Žensko preizkušnjo (3 km) je dobila Sonja Ro- man (M. Sobota) 11:53, do- mačinka Jolanda Čeplak pa se je morala zadovoljiti s 3. mestom, enaka uvrstitev je Arzenškovi uspela pri st. mladinkah, ki so tekle 2 km. Moških 5 km je najhi- treje pretekel Roman Kej- žar (Železničar) 17:37, ve- lenjski srednjeprogaš Bošt- jan Buč pa je 3 kilometer- sko stezo starejših mladin- cev končal kot drugi.^ PŠ na kratko Celje: Samo 8 sekund je celjske hokejiste ločilo od pr- ve zmage v letošnjem prvens- tvu. V srečanju s Triglavom so Celjani, okrepljeni s peterico Mariborčanov, imeli pobudo in vodstvo gostov 1:3 spreobr- nili na 5:3. Po izenačenju je Turk domače znova popeljal v vodstvo 6:5, najboljši igralec gostov Kozjak pa je tik pred zvokom sirene postavil konč- nih 6:6. Pri Celju je znova zaigral veteran Ignac Filipovič in uspešno povezal vrste mla- dih hokejistov. Maribor: Na odprtem strel- skem turnirju za pokal mesta je tekmovalo 14 ekip. Rečiško SD D. Poženel je slavilo v moš- tveni konkurenci (835 kro- gov), za drugouvrščenimi do- mačini pa se je uvrstila še druga rečiška ekipa (813). Med posamezniki je zmagal Andrej Brunšek (D. Poženel, 285). Žalec: Na prvo MSP v kara- teju v Sofiji bodo potovali Matjaž Končina, Dejan Lukač in Sebasijan Sorčan (vsi KK Žalec). Slednja dva je selektor Borut Markošek uvrstil v eki- po, četudi sta še kadeta. Celje: Izidi 2. kroga ŠKl OŠ: Fran Malgaj Šentjur-II.oj Celje 37:55. Šmarje pri Jelšali Pod Goro Slov. Konjio 30:100. Srednje šole: l.Ginu Celje-Gimn. Celje Cente 50:19. Dijakinje: l.Gimn. Ce Ije-Gimn. Celje Center 54:7. Ankaran: V 4. krogu keg Ijaškega DP je Miroteks ugna Adrio Convent s 7:1. Srečanji je bilo po štirih igralkah ši izenačeno, saj so Celjankevo dile z vsega 9 keglji predno sti. Odločilno prednost di končne zmage 2578:2454 st, priigrali Kardinarjeva in Peta kova. Kegljači CP Celja so; 2:6 klonili proti Intercomer cu. Zagorje: V 5. krogu II. ša hovske lige je Celje premagali ekipo Trbovelj s 5,5:0,5. Preo stah izidi: Gorenje-Slovensk Konjice 6:0, Sevnice-Zagorji 3,5:2,5 in Radeče-Fužina 4,5:1,5. Ljubno: Na regijskem pt venstvu smučarjev skakalce? do 12 let je slavil domačin Sašo Tadič, za njim pa so s( uvrstili Žiga Urlep, Robert Hi- gota in Igor Žižek (vsi SSS Velenje). športni koledar PETEK, 22.10. Nogomet Liga Si.Mobil, 11. krog - Celje: Publikum-Rudar (V) (15,30). SOBOTA, 23.10. Nogomet 3.SNL sever, 11. krog - Šo- štanj: Usnjar-TIM Laško, Slo- venske Konjice: Dravinja-Bi- strica, Ravne na Koroškem: Fužinar-Zreče, Rogatec: Mons Claudius-Pobrežje (vse ob 15). MNZ, 8. krog - Štore: Kovi- nar (Š)-Vransko, Kozje: Odred-Brežice, Šmarje pri Jelšah: Šmarje-Rogaška (vse ob 15). Košarka Pokal RS, 1/8 finala - Za- gorje: Zagorje-Pivovarna Laš- ko, Šentjur: Kemoplast-Krka Telekom (obe ob 19), Kranj: Triglav-Savin^ski Hopsi (18), Šoštanj: Elektra-Loka kava (17,30). 2.SKL vzhod, 4. krog - Liti- ja: Litija-Celje (20), Domžale: Lastovka-Rogaška 98. l.SKL (Ž), 6. krog-Ljublja- na: SKB Jezica ml.-lngrad Ce- lje (16). Rokomet l.A DRL, 6. krog - Ljublja na: Prule 67-Celje Pivovarna Laško (18), Škofja Loka: Ter mo-Radeče, Izola: Hoteli Mor- je Portorož-Gorenje. l.A DRL (Ž), Z krog-Škofi- je: Burja-Vegrad, Žalec: Žalec Krim NR. Odbojka 2.D0L, 3. krog - Ljubljana Črnuče-SlP Šempeter, Šo- štanj: Šoštanj Topolšica-Kovi nar Kočevje. 2.D0L (Ž),3.krog-Šemp£ ter: B&L Utrip Šempeter-Bene dikt, Šoštanj: Kajuh Šoštanj- Mladi Jesenice. Hokej DP, 4. krog - Jesenice: Jes«- nice-Celje (18). NEDEUA, 24.10.^ • Nogomet ^ 2. SNL, 12. krog - Krvavi potok: Jadran Šepjč-Esotecti Šmartno, Šentjur: Šentjur-T3' bor (obe ob 15,30). SREDA, 27.10. j| ^ Rokomet l.A DRL. 7. krog - Ce¥ Celje Pivovarna Laško-Dobo^'^ (18,30). Mladi Celjani šele prihajajo Zveza drsalnih športov Slo- venije je s celjskim drsalnim klubom v soboto v Mestnem parku pripravila pregledno tekmovanje v vseh starostnih kategorijah, ki naj bi pred- vsem odgovorilo na vpraša- nje, kateri domači drsalci so primerno pripravljeni za evropska in svetovna tekmo- vanja ter kriterije mladih. Med 57 tekmovalci iz štirih domačih klubov je na ledeni ploskvi od Celjank manjkala poškodovana Anja Bratec, ki tako ni mogla napadati mla- dinskega naslova. V tej kate- goriji je slavila Jeseničanka Alenka Zidar. Med člani je Ja- nez Špoljar osvojil 2. mesto, enaka uvrstitev je pri pionirjih A uspela Urbanu Kalšku, mla- dinki Anja Kolar in Maša So- line pa sta bili peta in šesta. Večje uspehe in preboj med bodoče mladinske in članske nosilce odličij gre kmalu pri- čakovati še od Eve Jenšterle (2.), Maje Kezič (4., obe pio- nirki B), Daše GRM (1.) in Nastje Uspenski (2., obe C). Na preglednem tekmovanju so nastopile še Tjaša Krofhč (A-7.), Patricija Sluga (B-8.), Hana Hees-Pavlinc (C-6.), Lu- cija Stopinšek (C-10.), Urška Pirmanšek (D-10.), Anastasija Kolenc (D-11.), Tina Kalšek (D-13.), Ana Urh (D-14.) in Lara Kezič (D-15.). JOŽE KUZMA Gaberski sedmerec Karateisti Shito-ryu Gaber- ja so se s turnirja v madžar- skem Sellyeju vrnili s 7 od- ličji. Edino zlato je v formah pri starejših dečkih pripadlo Andreju Berantu. Uspeh sta v tej kategoriji popolnila Rok Čede s srebrno in Sašo Privšek z bronasto me- daljo. Tik pod vrhom sta ob- stala še Mitja Pinter (nižji pa- sovi) in znova Sašo Privšek pri formah (višji). Do brona se je dokopal še Rok Leskovšek (dečki kate višji pasovi). Edi- no medaljo v borbah je z 2. mestom pri članih prispeval Aleksander Urh, ki je v finalu izgubil z jugoslovanskim predstavnikom. PŠ Št. 42.-21. oktober 1999 ŠPORT 21 Poraz za novo srečanje Tudi povratno srečanje no- vinarsl terih lastnikov do psov čuva- '[ jev. Ponovno opozarjamo in \ prosimo, prisluhnite tej pasji , stiski. Ker so psi bolj kot dru- ge živali prepuščeni vremen-i skim spremembam (mraz, ; sneg, dež, veter), poskrbite j zanje. Njihovo bivališče mora ^ biti lesena uta, psu primerno velika, dobro opažena z ne- ; premočljivo streho, v njej naj bo otep slame ali krme. Pred ■ uto morajo biti položene de- ; ske, da pes ne leži na cemen- : tu ali na mokrih blatnih tleh, "] kajti tudi psi zbolijo. Še tako utrjen pes spada v hudem ^ mrazu v hlev in toplo hišo. n Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel ' obrok goste zdrave hrane in | svežo vodo. Mlade psičke je ] potrebno hraniti večkrat na , dan. Če je pes pripet, naj ho', veriga lahka, dolga najmanj 4 \ metre, ovratnica usnjena, ki \ ga ne sme drgniti ali stiskati. J Pes je po naravi svobodno ^ bitje, zato sta pesjak in veriga 1 zanj ujetništvo in muka. Ob-" sojamo vse tiste lastnike ] psov, ki imajo pse v premajh- ] nih zamreženih prostorih, [ osamljene v garažah, kleteh, . barakah v oddaljenih kozol-1 cih in v drugih neprimernih j prostorih. Pes mora čutiti, da .i je član družine. Odvržene živali (psi, mačke^ in druge male živali), ki jih^ brezsrčni, brezvestni ljudje' odmetavajo med bloke, v j gozdove, na ceste, v vaška; naselja, v kontejnerje, v vodo.j ali ubijajo, je skrajno brezsrč-; no in kaznivo dejanje. Ne bo-' dimo brezsrčni do trpečih ži-: vah, pomagajmo jim! Bodimo i humani tudi do živali, ki živijol prosto v naravi! ŠTEFKA K.,; članica društva^ proti mučenju živali j Heinz Rhainbergerv Celju Dolgoletni sindikalni dela-" vec IGM - Industrijski sindikat ^ kovinarjev iz Singna je oseb-j nost, ki je izredno veliko pris-| pevala k zbliževanju Singna s^ Celjem. Najprej se je sodelo-; vanje začelo pred 25 leti naj sindikalnem področju IGMJ Singen s celjskimi sindikati. ' Četrt stoletja je lepa prilika; za pregled medsebojnega so-i delovanja. Zanimivo je, da je*" tovrstno sindikalno sodelova-i nje najdaljše v Sloveniji brez' prekinitev. Zato je kronologi- ja, napisana v slovenskem in nemškem jeziku, pravi izziv za ohranitev bogatih tradicij medsebojnega sodelovanja. Poleg sindikalnega je veliko sodelovanja tudi na drugih področjih, če omenimo samo sodelovanje Celjskega ko- mornega zbora s pevskim zborom Cankardia iz Singna, nastop 20- članske plesne skupine Kabaret v Celju in Dobrni, sodelovanje sindikal- nega podmladka, sodelova- nje rokometnega kluba Aero z istim Klubom v Singnu, na- stop ženskega kegljaškega kluba iz Celja v Singnu, sreče- vanje gospodarstvenikov obeh mestnih občin in regij ter gospodarskih zbornic. Iz- menjale so se tudi skupine učencev kovinske stroke, po- leg tega pa sodelujeta tudi organizaciji Rdečega križa Celje z Rdečim križem iz Singna. Gospodarstvo Singna in šir- še regije je bilo večkrat pred- stavljeno na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Po podpisu listine o partnerstvu med Singnom in Celjem pred 10 leti, se je sodelovanje med občinama le še okrepilo. Pred leti se je začelo sodelovanje med obrtno šolo v Singnu in tovrstno šolo v Celju. Več sti- kov je bilo tudi med strokov- njaki klinike iz Singna in Celj- ske bolnišnice, razstavljena so bila umetniška dela naših priznanih slikarjev... Omenil sem nekaj uspešnih oblik sodelovanja, ki so us- tvarile veliko prijateljskih ve- zi. Tako je tudi velik prijatelj Celja Heinz Rheinberger, ki je s svojim bratom Walterjem obiskal Celje v začetku okto- bra, sprejeli pa so ga tudi šte- vilni ugledni Celjani, ki so iz- kazali interes za nadaljnje so- delovanje obeh prijateljskih mest. S prisotnostjo na pogo- vorih je župan Bojan Šrot izrekel priznanje Rheinber- gerju, ki je več kakor 25 let spodbujal in organiziral sode- lovanje med Singnom in Ce- ljem. Da je obisk bil uspešen, gre velika zahvala vsem, ki so ga sprejeli v Celju, posebej Sonji in Ivanu Kramer, Miru Gracerju - Mirotex, Vaherju Jordanu, Steklarni Rogaška Slatina, Amaliji Vrbnjak, dru- žini Bučer, Juretu Cekuti in Goranu Horvatu. V mozaiku sodelovanja med Singnom in Celjem bo omenjeni obisk os- tal v lepem spominu. FRANC VRBNJAK, Celje zahvaleJ pohvale' Nepozaben izlet Zadnjo soboto v septembru je Stane Krajnc, predsednik Kluba polk in valčkov organizi- ral izlet na Sveto Goro pri Novi Gorici. Najprej smo se ustavili na Vipavskem Križu, kjer je tudi samostan, nato smo se napotili na Sveto Goro. Naše- mu šoferju Zvonetu Gračnarju smo zaupali, da nas bo srečno pripeljal v ta hrib in nazaj. Če- prav je bilo malo strahu, smo ob mladem harmonikarju in petju kar pozabili na strah. Na Sveti Gori smo si ogledali cer- kev in še nekatere znamenito- sti, v dolini pa nas je pričakalo okusno kosilo. Po kosilu ni manjkalo do- bre volje, saj je naš mladi Janko s svojimi prstki kar do- bro igral na harmoniko. Ka- zalci na uri so se kar prehitro premikali in že smo prispeli v Tremarje, v gostilno Draksler, kjer je bil zaključek prijetnega izleta. Za lep izlet se zahvalju- jemo Stanetu Krajncu in tudi našemu šoferju, gospodu Zvonetu. Želimo si, da nas še kdaj kam popeljeta. JOŽICA KOLAR, Šentjur Piknik in sveta maša v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah stanoval- cem vodilni večkrat pripravijo različne prireditve, saj se za- vedajo, da osamljenim in bol- nim ljudem na jesen življenja to veliko pomeni. Tokrat so pripravili izlet in ga združili s sveto mašo in pikni- kom. Cilj sta bili Rogaška Slatina in Sekirnikova gorca. V lepem, sončnem dopoldnevu smo se izpred doma odpeljali z avtobu- som in dvema kombijema. Z nami so potovali tudi nekateri domski delavci:, socialna delav- ka Carmen, medicinski tehnik Ferdo, medicinska sestra Heli- ca, delovna terapevtka Franja, glavni kuhar Darko in negoval- ke Ivanka, Slavica, Darinka ter hišnik Roman, ki je bil tokrat vzoren šofer domskega kombi- ja. Po službi je prišla tudi gospa direktorica. Pridružil se nam je tudi naš nepogrešljivi muzikant Pajek. Odpeljali smo se v Rogaško Slatino, kjer smo šli v cerkev k sveti maši, ki jo je daroval gospod župnik Kraševec in nas po maši pred cerkvijo bo- gato pogostil z domačim peci- vom in vinom, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Pod vodstvom kaplana so tudi otroci zapeli pesmico. Nato smo se odpeljali v Sekirnikovo gorco, kjer je bil piknik. Do- brote sta nam pekla glavni ku- har Darko in tamkajšnji po- močnik. Svoje sta dodala tudi harmonikar, ki je neutrudljivo igral, ter dober pevec medicin- ski tehnik Ferdo. Ob dobrotah, žlahtni kapljici in spremljavi muzikanta smo združeno za- peli tako, da je bila dobra volja na višku. V dom smo se vrnili veselo razpoloženi ter dušev- no in moralno okrepljeni. V imenu udeležencev tega prijetnega izleta se iskreno zahvaljujem upravi doma Šmarje pri Jelšah za lepo do- živet dan, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje Bilisnio...in biloje... če smo vas v prejšnji števil- ki Novega tednika vabili na izlet s člani Rdečega križa Re- čica, pa vam danes sporoča- mo, da vam je lahko žal, če niste šli zraven. Lepa, poznojesenska sobo-j ta nas je s šoferjem Cvetkom' popeljala na Kozjansko. Naša pot se je vila od sv. Roka nad. Šmarjem do Podčetrtka, kjer smo ob zvokih harmonike g.: Jakca prijetno pomalicali.: Krenili smo naprej, v pivovar- no Haler in nato v Olimje, v prelepo cerkev, lekarno in iz- delovalnico čokolade. Ker brez dobre hrane in pijače ne gre, je tudi za to bilo poskrbljeno in po dobj^ kosilu je kmalu zadonela monika, z njo pa pesen seveda tudi ples. Udeleženci smo res imj seboj veliko dobre volje smo jo delili med vse, a ko je bilo kar prehitro ti zapeti tisto »Oh zdaj grg oh zdaj gremo.« V spominu nam je q prelep košček naše lepe venije, delček Kozjanski obarvan v jesenske ba košček naše domovine obranimi vinogradi, posp Ijenimi travniki in dobi prijaznimi ljudmi. Lepa. sem nam še danes odme^ ušesih in upamo, da se kdaj snidemo na tak način Za vse to pa seveda iskr hvala gospe predsednici i Marini Šmauc in gospe < Stare za organizacijo, h šoferju Cvetku za varno i njo in seveda neutrudni muzikantu g. Jakiju. Udeleženci i piše: Slavko Toplišek 1_ »Sam si povedal, da v Doljni vasi še ni nobenega člana,« se je ' premisleku odločila Franica. »Veš, človek mora živeti ladno s svojim okoljem, drugače te ljudje hitro izločijo iz oje sredine. Takrat, ko začutiš, da se te na poti raje izognejo, "bi te pozdravili, takrat te zaboli pri srcu, a čeprav ti misliš, 'srce ni nič drugega kot neka črpalka za kri! Jaz tega ne Tjamem in tudi nočem več hoditi z obrazom obrnjena proti kožici, ki gre v drugo smer in me vseskozi odriva stran.« *A tako!« je s trdimi potezami na obrazu vstal izza mize ^ne, poparjeno stlačil svoje papirje nazaj v torbo in odhaja- <^proti vratom pretil: »Če se ne motim, slišim iz tvojih besed, f^nica, župnikovo propagando, s katero vas, nerazgledane '^čane, ščuva proti pridobitvam revolucije! Samo malo še "čakajte, pa boste lahko sami videli, kako bomo pometli vso 'f^avlako in uničili družbene zajedalce!« "Saj je že zadnji čas, da to storite in potem ukinete to '^^rečno, obvezno oddajo, zaradi katere ste se zamerili vsem '^(iem!« je posmehljivo zavrnila Staneta Anka. "A tako, zdaj bi se še reda norčevala iz edino pravilnih Jrepov naše vlade, kaj?« so se Stanetu od silne jeze izbuljile J-'' Roka mu je kar samodejno iskala orožje za pasom in zares 'lioral zbrati vso moč, da ni potegnil pištole in kaznoval ^l^ino in Franičino predrznost. Počasi se je le toliko umiril, da Tiogel preko stisnjenih ustnic strupeno hladno spregovoriti: posledice, ki vaj-u bodo zaradi vajine neumne predrznosti j'^^!?, pripišita sami sebi! Najbrž mi ni treba še posebej , Udarjati, da je vse, popolnoma vse, med mano in tabo,Frani- ^^'Samo še preteklost, katere se sramujem!« Votlo je odmeval Jsk vrat po prostorni Dolinarjevi veži, ki jih je za sabo trdo °Putnil Stane, ko je ves besen odšel. "Clobro, da sem ga še pravi čas spoznala, kakšen je v ^"^'ci!« si je tiho tolažila svojo bolečino Franica. I^^^^islim, da ga bomo sedaj še dolgo spoznavali! Zagotovo ji .^porabil vso svojo moč in vpliv, da nas upogne in poniža,« pri oknu govorila Anka in poslušala bevskajoče lajanje j%rjevega psa, ki je v temni noči spremljalo odhajajočega '^"^eta se mora tako hitro podreti vsako novo upanje v 5l^'^e in bolj pravične čase?« je spraševala Franica Anko, ko poslavljali na pragu hiše. »Le kdo bi to vedel?« je zamišljeno odgovorila Anka. »Sprva izgleda vse lepo in prav zamišljeno, ko pa pridejo ljudje, vse pokvarijo v svoji večni želji po vladanju drugim ljudem. Kdorkoli je še prišel na oblast, vsakdo je hitro pozabil na vsa upanja v srečnejše čase!« 2. Stane je drugega dne hodil z dolgimi koraki sem ter tja po svoji pisarni in vsake toliko časa trdo udaril s peto ob tla, kot bi želel nekoga do konca zatolči v pod. Njegov pomočnik Milivoj, ki je prišel od nekod z juga države, ga je začudeno gledal, saj še ni videl Staneta tako razburjenega. »Kaj te muči, prijatelj?« je končno vprašal s svojim južnjaš- kim prizvokom v glasu. Stane je obstal, se z obema rokama naslonil na mizo pred Milivojem in besno iztisnil iz sebe: »Ljudje, moj Milivoj, ljudje me mučijo! Jaz jim ponujam roko, da bi jih izvlekel iz blata zaostalosti, ti bedaki pa mi ponujeno roko popljuvajo! Da, prav to sem sinoči doživel!« Stane ni imel časa do konca pojasnjevati Milivoj u, kaj pomenijo njegove besede, kajti tedaj je skozi okno uzrl, da se je na dvorišče pripeljal stari Osojnikov Ivo s svojim suhim konjičem. »Pravi čas si si izbral za obisk pri meni!« je hudobno pomislil in vprašal Milivoja: »Kaj imajo ljudje danes za oddati?« »Mast, svinjsko mast pobiramo danes, tovariš predsednik!« »A tako!« se je hudobno nasmejal Stane in začel brati seznam oddajalcev, dokler se ni ustavilo oko na imenu Osojnikovega Iva. »Kaj, samo triindvajset kilogramov masti ima oddati s tako velike kmetije?« se je narejeno čudil Stane. »Sam si tako določal, tovariš predsednik,« se je čudil Milivoj, ki je bil navajen, da je Stane vedno predpisoval Osojnikovim manj obvezne oddaje kot drugim vaščanom. »Gotovo sem se zelo zmotil!« je trdo odgovoril Stane in mečkal seznam v rokah. Zdaj se je Milivoju posvetilo, kdo bi lahko bil tisti, ki je »popljuval« Stanetovo roko, zato je zvito vprašal: »Tovariš predsednik, spomni se, da si predlagal Osojnikove, Franico in Anko, za sprejem v partijo. Takim ljudem moramo pomagati in jim malo pogledati skozi prste!« »Da mi nisi več omenjal teh besed, Milivoj!« se je sitno razburil Stane in s tem Milivoju jasno povedal, kaj se je zgodilo. »Mislil sem, zaradi Franice...,« se je delal Milivoj še naprej neumnega. »Tudi njenega imena mi ne omenjaj več, če ti je mila moja naklonjenost in delo, ki ga opravljaš!« mu je Stane trdo zaprl usta. V roko je vzel nahvnik in spretno popravi^številko triindvajset v triinpetdeset! »Tako bo prav!« se je hudobno zarezal in potisnil papir v Milivojeve roke. »Glej, da izcediš iz starega vso to prekleto mast!« je trdo naročil in potem skozi okno gledal, kako dela Milivoj zanj umazano delo. »Dober dan,« je ponižno pozdravil oče Ivo Milivoja. »Kakšen dober dan! Zdaj se pozdravlja z^avo! Zapomni si to, stari!« mu je zviška odvrnil Milivoj. »Naj bo tedaj zdravo in dober dan!« je malo pikro, čuteč Milivojeve ponižujoče besede, po novem pozdravil Ivo. »Nikar se ne delaj še bolj neumnega, kot v resnici si!« se je raztogotil Milivoj na starega moža. Ivo je stisnil ustnice v zagre- njen nasmešek in brez besed postavil kanto z mastjo na tehtnico. »Kje imaš še eno kanto masti?« ga je hinavsko vprašal Milivoj. »Mislim, da bo ta kanta zadostovala, le poglejte točno na tehtnico!« je postalo počasi Ivu zadosti Milivojevega oholega obnašanja. »Zdaj vam že ni več zadosti, da vam pripeljemo svoje zadnje zaloge, ki jih moramo dobesedno trgati od ust svojim otrokom in sebi, zdaj ste že tako vzvišeni, da se vam še na tehtnico ne da več pogledati!« se je pošteno razburil. Stari siromak seveda ni vedel, kaj se je sinoči zgodilo med Stanetom in Franico, zato se mu je zdelo naduto Milivojevo obnašanje še bolj čudno. Prejšnje čase je vseeno bil vajen, da so ga spoštljivo pozdravljali, kadar je imel opravke na okraju in vselej ga je Stane pogostil s kozarčkom slivovke. »Le čemu je danes ta fant tako neprijazen?« se je spraševal in se oziral proti oknu, kjer je uradoval Stane. Milivoj je v tem času nalagal na tehtnico uteži in se na koncu hudobno zarezal Ivu v obraz. »No, kje imaš manjkajočo mast?!« Ivo je nekaj časa začudeno gledal povešeno tehtnico in uteži na njej, potem pa z olajšanjem pokazal na uteži. »Zmotili ste se, tovariš! Namesto triindvajset ste naložili za triinpetdeset kilogramov uteži.« »A tako! Zdaj bi me še rad imel za norca, ti stari bedak!« se je narejeno razburil Milivoj, ki je seveda vedel, da ima Ivo prav. »Tukaj si poglej!« mu je osorno potisnil list papirje pod nos. »Tukaj lepo piše, da moraš oddati triinpetdeset kilogramov masti!« mu je razlagal, ko je spoznal, da starec s svojimi očmi ne razloči več črk in številk na papirju. -21.oiclober1999 30 Obtožnica je prebrana Po rekordno dolgem in etapnem prebiranju obtožnice zoper osmerico, obtoženo kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, se je proces šele prav začel Predvčerajšnjim se je pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča nadalje- vala glavna obravnava zoper osem oseb, ki jih obtožnica bremeni hudih kaznivih de- janj v zvezi z mamili (heroi- nom) in kaznivih dejanj, kot sta ponarejanje denarja in nasilništvo. Prvi poskus za pričetek glavne obravnave je bil pred približno pol leta, potem pa so se na vsakem naslednjem naroku vrstili proceduralni zapleti, ko so se z različnimi zahtevami in predlogi oglašali zagovorniki obdolženih ali pa je kateri izmed obdolžencev manjkal. Glavna obravnava se je 28. septembra (končno) le pričela z branjem obtožni- ce, ki obsega kar 42 strani. Okrožni državni tožilec Dejan Markovič iz skupine državnih tožilcev za posebne naloge, je 28. septembra prebral 13 stra- ni obtožnice, na glavni obrav- navi v torek pa še nadaljnjih 29. Branje obtožnice se je močno zavleklo zaradi soča- snega prevajanja v hrvaščino, saj je tolmača zahteval pr- voobtoženi Amidžič, ki se je kot državljan BiH in Hrvaške skliceval na pravico do prevo- da oziroma tolmača. Senatu je Amidžič dejal, da obtožnice ne razume, ob tem pa je zna- no, da v Sloveniji živi že šest- najst let. Amidžič je času od prejšnje glavne obravnave prevedeno obtožnico že prejel, ampak še- le v ponedeljek 18. oktobra, to pa je bil razlog, da je njegov odvetnik Žiga Klun na torkovi glavni obravnavi zahteval naj- manj 8 dni časa, da se njegov klient lahko temeljito seznani z obtožnico (v prevodu) in se pripravi na zagovor. Iz istega razloga je Klun tudi ocenil, da obtožnica sploh še ni pravno- močna. O tem se je senat pos- vetoval in predlog Amidžičeve- ga zagovornika zavrnil, pred- sednik senata sodnik Branko Aubreht pa je v obrazložitvi sklepa med drugim poudaril, da je obtožnica postala pravno- močna z dnem, ko je bila razpi- sana glavna obravnava. Po enournem opoldan- skem odmoru se je torkova glavna obravnava nadaljeva- la, toda brez obtoženega Amirja Omeroviča, ki se ob 13. uri v sodno dvorano ni vrnil. Predsednik senata je opravil poizvedbo in ugotovil, da se je Omerovič med odmo- rom javil v Zdravstvenem do- mu v Celju, v tamkajšnji me- tadonski ambulanti, da je bil ob 13. uri izpuščen in da se mu ni nikamor mudilo. Na to je Omerovičeva zagovornica odvetnica Nuša Maček sena- tu povedala, da se je njen varovanec ves čas dopoldan- skega sojenja zelo slabo po- čutil, da je dobil vročino in da je med dopoldanskim bra- njem obtožnice skoraj omed- lel. Zaradi tega dejstva je predlagala, da se obravnava prekine in nadaljuje naslednji dan. Senat se je odločil druga- če: da se glavna obravnava nadaljuje v Omerovičevi od- sotnosti. Tožilec Markovič je potem obtožnico prebral do konca, za prve tri obdolžen- ce. Muha Amidžiča, Željka Žavskega in Davorina Dakiča je predlagal podaljšanje pri- pora iz razloga ponovitvene nevarnosti, za Amidžiča pa še zaradi begosumnosti. Za tuje državljane Amidžiča, Žavske- ga in Velijo Hota je tožilec sodišču predlagal izrek stran- ske kazni izgon tujca iz drža- ve. Mlliil««! MARJELA AGREŽ Sodna zad^ KamenilJI preložena| v sredo, 20. oktobra^ bila morala na Okrožne sodišču v Celju nadaljevj glavna obravnava zop Kristijana Kamenika, c dolženega štirikratne umora v Tekačevem pri p gaški Slatini. Ker je eden j med članov v petčlanske: senatu zbolel, so glavj obravnavo preložili na | november in kasnejše dnj novembru. M. Padel z jablane V soboto, 16. oktobra ( poldne, se je na vrtu stai vanjske hiše na Razgledni i ci v Štorah hudo telesno p( kodoval 56-letni Franc Z., je med obiranjem jabolk s na lestvi, prislonjeni na jabjj no. Na tla je padel, ko mu J na lestvi spodrsnilo. u'h mini krimici Kosilnica brez motorja v noči na 12. oktober je nekdo kradel pod gospodar- skim poslopjem Martina K. v Zbelovski Gori. Odpeljal je pogonski dieselski motor ta kosilnico BCS, vreden okoli 300 tisoč tolarjev. Kradel v Centru v torek, 12. oktobra po- poldne, je neznani nepridi- prav izkoristil nepazljivost tr- govk, ko se je potikal po trgo- vini Center Radeče, posloval- nici v Zidanem Mostu. Iz pi- salne mize je ukradel več bankovcev različnih vredno- sti, izpolnjen ček, bone za malico in potrdila o plačilu s z različnimi karticami. Podjetje Center iz Radeč je oškodova- no za okoli 210 tisoč tolarjev. Vstopil s slabimi nameni v torek, 12. oktobra po- poldne, je nekdo vstopil v od- klenjeno stanovanjsko hišo na Poti v Dobrotin v Vojniku. Tam je našel in ukradel torbi- co z denarjem in osebnimi dokumenti. Romana S., ki bo odslej pridno zaklepala hišna vrata, je oškodovana za prib- hžno 40 tisoč tolarjev. Ponujal tablice sodnikov in geodetov v torek, 12. oktobra okoli 19. ure, je konjiške policiste nekdo obvestil, da gostinske lokale v Slovenskih Konjicah pravkar obiskuje domačin Bojan Z. in tam prodaja obve- stilne sodniške table. Potem so šli policisti na teren in ugo- tovili, da res manjkajo napi- sne table na zgradbi sodišča v Konjicah. Zdaj je Bojan Z. osumljen; da'je navedenega ne na pročeljih stavb okrajne- ga sodišča, sodnika za pre- krške in geodetske uprave. S. svojim nerazumljivim počet- jem je povzročil za okoli 90 tisoč tolarjev gmotne škode. Kisla jabolka v noči na 13. oktober sta se v skladišče Zlatega Griča v Mlačah odpravila 19-letni Di- jego J. in 22-letni Slavko K., oba Konjičana. Ko sta posku- šala ukrasti in odpeljati šest zabojev z jabolki, se je zade- va v trenutku skisala. Njuno namero je namreč opazil tamkajšnji čuvaj, jabolka pa so romala nazaj v skladišče. Na servis po cigarete v sredo, 13. oktobra zgodaj zjutraj, je nekdo vlomil v Pe- trolov bencinski servis na Ki- dričevi cesti v Celju. Ukradel je večjo količino cigaret in tankih papirčkov za »smot- ke«. Petrol je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev..,. Z veliko muje v noči na 14. oktober je neznani storilec kradel na dvorišču skladišča Slovenskih železnic na Mariborski cesti v Celju. Od tam je odpeljal več- jo količino podložnih plošč za železniške tire. Pri tem tatin- skem podvigu se je gotovo zelo namučil, saj ukradene tirnice tehtajo najmanj pol- drugo tono. Železničarje je storilec oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Okradena Milica v prostorih Zavarovalnice Triglav v Celju se je 14. okto- bra okoli 13. ure zadrževala oseba, ki je izkoristila kratko odsotnost Milice S., odprla njeno torbico in iz nje ukradla denarnico z domačimi in tuji- mi bankovci, bančnimi čeki in plastičnim denarjem. Lastni- ca je oškodovana za približno 60 tisoč tolarjev. Drag posvet » v specializirano prodajalno s krznom na Vodnikovi uUci v Celju je prejšnji četrtek po- poldne vstopil moški in se zanimal za večji nakup plaš- čev iz naravnega krzna. Ko mu je prodajalec povedal ce- no, se mu je ta zdela nekoliko previsoka, zato se je poskušal pogajati za primeren popust. Da bi lahko kupcu ugodil, je prodajalec stopil v sosednji prostor in se tam o možnem popustu posvetoval z nekom po telefonu. Ta čas pa je nez- nanec izkoristil tako, da je z obešalnikov snel dva krznena plašča (nerc) in izginil nezna- no kam. Lastnik Stevo P. je oškodovan za približno 800 tisoč tolarjev. Snel meglenke v noči na 15. oktober je nek- do prišel na dvorišče stano- vanjske hiše na Ulici Marice Strnadove v Šmarju, kjer je z osebnega avtomobila BMW Compact odmontiral in ukra- del obe meglenki. Blaž S. je oškodovan za okoli 45 tisoč tolarjev. Panasonic s pisalne mize v petek, 15. oktobra po- poldne, je neznani storilec obi- skal Center za socialno delo v Celju, kjer je, v času kratke odsotnosti socialne delavke, s pisalne mize ukradel telefon- ski aparat Panasonic, vreden približno 20 tisoč tolarjev. Radioaktivni tat Precej naivna Nežka iz Šo- štanja je prejšnji petek popold- ne odprla vrata moškemu, ki se ji je predstavil kot strokov- njak za merjenje škodljivih se- vanj. Gospa, ki je očitno verjela domnevnemu radiostezistu in ga povabila v stanovanje, da izmeri morebitna sevanja, je bila kasneje zelo slabe volje. Po odhodu neznanca, ki se je lah- ko sprehajal po njenem stano- vanju, iskal pa predvsem denar in zlatnino, je namreč ugotovi- la, da ji je možakar ukradel 57 tisočakov gotovine in hranilno knjižico. Man z razcefrano cerado v noči na nedeljo se je nek- do povzpel na tovornjaka Man, parkiranega na Kidriče- vi cesti v Celju, ter z ostrim predmetom poškodoval cera- do, pri tem pa ga je gnala ena sama zloba. Lastnik tovornja- ka Viktor K. iz Tekačevega je oškodovan za približno 70 ti- soč tolarjev. Kamenjal okna Koncem minulega tedna se je nekdo znesel nad okni na Aerovi stavbi na Ipavčevi ulici v Celju. Z metanjem kamenja je razbil 13 okenskih stekel, s tem pa Aero oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Ukradeni xara in nexia v noči na 17. oktober je bil ukraden osebni avtomobil Ci- troen Xara 1,4, parkiran na Milčinskega ulici v Celju. Vo- zilo je srebrne kovinske bar- ve, z registrsko oznako CE 43-77N, lastnik Mladenko L. pa je oškodovan za okoli 2 milijona 200 tisoč tolarjev. Isto noč je nekdo ukradel osebni' avtomobil Daevvoo Nexia GL, parkiran na Iršičevi ulici v Celju. Ukradena nexia je temno rdeče barve, z regi- strsko oznako CE 29-25V, lastnik Božidar Š. pa je oško- dovan za okoli 1 milijon 100 tisoč tolarjev. Vlomil v zabojnik v dneh minulega vikenda je neznani storilec vlomil v ko- vinski zabojnik, postavljen ob Cesti XIV. divizije v Štorah. Ukradel je 3 omarice za plin- ske števce in objemke iz po- lietilena. Podjetje Slovenski plinovodi iz Nove Gorice je oškodovano za približno 140 tisoč tolarjev. Betka je naredila napako EHzabeta T. je 18. oktobra obiskala knjižnico za odrasle v Kulturnem domu v Velenju. Prepričana, da so ljubitelji knjige samo pošteni ljudje, je svojo torbico odložila ob ra- čunalniku in se od nje odda- ljila. To je opazil tat, ki je torbico pobral in iz knjižnice naglo odšel, na varnem pa pregledal njeno vsebino. Bil je več kot zadovoljen, saj je zagledariep sveženj bankov- cev v domači in tuji valuti. Ko je pogledal v tečajno listo, je ugotovil, da je Elizabeti ukra- del za 250 tisoč tolarjev de- narja. Samo staro uro v ponedeljek, 18. oktobra med 10.30 in 13.30 uro, je nekdo (verjetno z originalnim ključem) odprl vhodna vra: stanovanjske hiše Huga H. n, Trubarjevi ulici v Celju. V no tranjosti ga je zanimala edi nole stenska ura, stara od 101 do 150 let in vredna okoh lOi tisoč tolarjev. Tatvine iz vozil v noči na 12. oktober ji nekdo vstopil v tuj osebni ai' tomobil, iz njega ukradel » toradio Blaupunkt in priklju ček za prostoročno telefoni ranje. Lastnik Boštjan S. j( oškodovan za približno 30 ti soč tolarjev. V noči na 18. oktober ji nekoga vznemirila torba, kij( je zagledal v audiju, parkira nem pred stanovanjsko hiš( v krajevni skupnosti Velenje Gorica. Potem ko je vlomili vozilo, je iz notranjosti odne sel platneno torbo z beležni cami in raznimi listinami manjšim računalnikom, sonl nimi očali in drugo drobnan jo. Podjetje Košič&Šorn arli center je oškodovano za oko li 100 tisoč tolarjev. V noči na 18. oktober je bili vlomljeno v osebni avtomobi Honda Civic, parkiran pre< stanovanjsko hišo Na lipi' Štorah. Storilec je ukradel moško vetrovko, vredno 1^' tisoč tolarjev. Mi ».42.-2Lold«berl999 KRONIKA 31 gorelo je... Pregreto olje v soboto, 16. oktobra okoli 16,30 ure, je nastal požar v Itihinji stanovanjske hiše v Bezini. Ugotovih so, da je Darinka T. na štedilnik postavila posodo z ^Ijern in zapustila kuhinjo, med njeno odsotnostjo pa se je olje jfggrelo in vnelo. Požar je uničil napo in ostale kuhirfjske ,|giriente. Ogenj so pogasili domači, gmotna škoda pa znaša il^oli 150 tisoč tolarjev. Ni vsako delo za otroke v soboto, 16. oktobra popoldne, je nastal manjši požar v jjanovanjski hiši v Skomem pri Šoštanju, lahko pa bi se ugodilo, da bi bile posledice precej hujše. po požara je prišlo po tem, ko je 11-letni otrok zakuril v peči za centralno ogrevanje in pri tem na ogenj prilil bencin. Zaradi „eprevidnega rokovanja je ogenj zajel tudi posodo z bencinom, lQjo je otrok nesel v garažo, da bi jo polil z vodo. Pri tem se je [lencin razlil po umivalniku, ogenj pa se je s posode razširil na pivalnik, omare ob njem ter na zaveso ob oknu. Požar so pogasili sosedje, gmotna škoda pa znaša približno 100 tisoč tolarjev. M.A. Ponesrečenega fantka našli v gozdu Med naloge policistov so- di tudi iskanje pogrešanih oseb. Gre za težko in včasih tudi dolgotrajno delo, ki pa je mnogokrat poplačano z veseljem in srečo tistih, ki so prijavili pogrešanje osebe, ki jim je draga. Nekaj takega se je dogajalo tudi 12. oktobra, ko je okoH 21. ure na policijsko postajo v Šmarju pri Jelšah poklicala 34-letna ženska iz Kozjega in povedala, da se je njen enajst- letni sin nekje izgubil. Na pot iskanja se je nemu- doma odpravilo devet polici- stov in vodnik s službenim psom, pridružili pa so se jim svojci pogrešanega fantka in sosedje. Po poldrugi uri iska- nja v popolni temi so v gozdu pod skalami našli hudo poš- kodovanega in nezavestnega otroka, ki ga je reševalno vozi- lo najprej odpeljalo v bolnišni- co v Celje, od tam pa v mari- borsko bolnišnico. Pri ogledu območja, kjer so našli pone- srečenca, so policisti ugotovili, da se je fantek igral na strmem pobočju, med igro padel in utrpel hude telesne poškodbe. Nesreča ima največkrat tudi svojo srečno plat. M.A. nočne cvetke • Na Teharski cesti sta se 14. oktobra zvečer prerekala dva moška in vznemirjala občins- tvo. Policijska patrulja pa je ugotovila, da gre za Franca P., ki je glasno zmerjal in napa- del Vinka O. • V Arclinu je bila podobna situacija. Tam sta se sprli dve ženski, med prepirom pa je Karmen napadla Danico in jo udarila. • V petek pozno ponoči je patrulja odbrzela na Lavo, kjer je mirila pregretega Mat- jaža L., ki je razbijal stekla in se sploh nespodobno ter noč- ni uri neprikladno obnašal. • V nedeljo ponoči se je na bolnišničnem oddelku ORL nahajal neznanec, ki je bil močno alkoholno zmeden, tja pa so ga pripeljali iz Laške- ga. Možakar je vpil in motil bolnišnični mir, umirila pa ga ni niti patrulja, ki je prišla tja intervenirat. Ugotovila je, da gre za tujca Franza W., ki ga je bilo treba vkleniti in mu v postopku priskrbeti prevajal- ca. Na koncu so Franza odpe- Ijah v prostore za pridržanje. • Še ena »moška« cvetka. Na avtobusni postaji sta se v ne- deljo popoldne prepirala Vin- cenc M. in Anton K. Med pre- pirom zaradi nekega starega dolga je Tone Ceneta udaril, da je moral le-ta po pomoč v zdravstveni dom. M.A. Bomba na njivi v sredo, 13. oktobra so na njivi v Lesičnem našli ročno bombo, ob potoku Bister graben v Kozjem pa topovski projektu kal. 80 mm. Obe eksplozivni sredstvi, ki izvirata iz časa druge svetovne vojne, je prevzel, zavaroval in uničil pirotehnik iz Uprave za obrambo Celje. M.A. prometne nezgode Nesreča pri prehitevanju Na regionalni cesti zunaj naselja Stranice se je v četr- tek, 14. oktobra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebe, ena huje. Nastala gmotna škoda znaša 1 milijon tolarjev. Lazar G. (27) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz Zeč proti Frankolovem. V klancu pred Stranicami je dohitel kolono vozil in jo prehiteval, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, ]5-letni Slavko K. iz Zreč. Vozi- ista čelno trčiU, pri tem pa ju je odbilo v zaščitno ograjo, kjer sta se ustavili. Hude tele- sne poškodbe je utrpel sopot- nik v vozilu Lazarja G., 25-letni Mitja P. iz Celja, oba voznika pa sta bila lažje ranjena. Povozil pešca Na regionalni cesti zunaj naselja Hotunje se je v petek, 15. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba utrpela hude telesne poš- kodbe, na vozilih pa je škode za okoli 230 tisoč tolarjev. Milovan G. (41) iz Zgornjih Selc je vozil osebni avtomobil iz smeri Ponikve proti Primo- žu. Med vožnjo v ostrern le- vem ovinku je dohitel pešca, 85-letnega Franca L. iz Primo- ža pri Šentjurju, ki je ob svoji (Jesni strani potiskal kolo. Voznik je pešca prepozno za- gledal, zato je prišlo do trče- nja, v katerem je bil pešec hudo telesno poškodovan. Za voznikom Milovanom G. je z osebnim avtomobilom pripe- ljal še 23-letni Franci G. iz Bre- zij pri Slomu, ki je trčil v zadnji del omenjenega avtomobila. Iz ovinka po levi Na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija se je v nedeljo, IZ oktobra ob pol enih pono- či, pripetila nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebe, ena huje. Gmotna škoda znaša okoli 3 milijone tolarjev. Rafael K. (53) iz Škalskih Cir- kovc je vozil osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Letušu. Ko je zunaj naselja pripeljal v blagi desni ovinek, je zapeljal na nasprotni vozni pas, po ka- terem se je takrat pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 50- letni Ivan K. iz Nazarij. V silovi- tem trčenju se je hudo telesno poškodoval voznik Rafael K. (odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico), lažje ranjena pa sta bila sopotnica v vozilu Ra- faela K., 22-letna Ksenija K. iz Nazarij, ter voznik Ivan K. Umrla 2 tedna po nesreči v celjski bolnišnici je 13. oktobra umrla 74-letna Ana F., udeleženka v prometni ne- sreči, ki se je zgodila 30. sep- tembra v Podplatu. Pokojna je bila v času dvakratnega tr- čenja sopotnica v osebnem avtomobilu, ki ga je iz smeri Šmarja proti Mestinju vozila 52-letna Nada Š. iz Ljubljane ^ M.A. Radarii bodo. • v petek, 22. oktobra dopoldne na območju Velenja, po- poldne pa na območju Celja in Mozirja, • v soboto, 23. oktobra popoldne na območju Slovenskihi Konjic in Šentjurja pri Celju, • v nedeljo, 24. oktobra popoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Velenja,- • v ponedeljek, 25. oktobra dopoldne na območju Celja in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Laškega in Šentjurja pri Celju, • v torek, 26. oktobra dopoldne na območju Velenja in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Žalca in •logaške Slatine, • v sredo, 2Z oktobra dopoldne na območju Šentjurja pri ^^Iju, popoldne pa na območju Laškega in Slovenskih Konjic ter • v četrtek, 28. oktobra dopoldne na območju^ Žalca in •logaške Slatine, popoldne pa na območju Celja in Šmarja pri Jelšah. • Laserski merilnik hitrosti bo v času od 25. oktobra do 4. "Novembra pogosteje nameščen na območju Celja in Šmarja Pri Jelšah. SI. 42.-21. oktober 1999 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Celjske oblikovalke tokrat niso uspele Najprej je prišel k nam, na povabilo predsednika Mila- na Kučana, ameriški pred- sednik Bili Clinton, ki je tudi plačal večino stroškov svo- jih spremljevalnih služb. Ne smemo pozabiti, da je nekaj sto varnostnikov bivalo v naših hotelih vsaj kakšnih deset dni prej, poleg tega pa je na svoje ali pa na ameriš- ke državne stroške prišlo v Slovenijo tudi nekaj sto no- vinarjev. Osebje Grand hotela Union je bilo priča, da je predsednik prišel ponoči v avlo, kjer je še vedno bedelo njegovo osebje in jih častil s pijačo. Na svoj račun. Nakar so mu odprh hotelsko trgovinico, kjer si je, spet na svoj račun, nakupil kup spominkov, predvsem ro- gaškega kristala. Potem je prišel k nam, ven- dar na naše stroške, še papež. Glede na to, da so prizorišče, kjer je sedel, govoril in maše- val sveti Oče, podrli, kaj prida materialnega od njegovega obiska, če odvzamemo nekaj na novo asfaltiranih cest ni bilo, le pomendrana njiva, na kateri so nekoč rasle žitarice. Morda bodo spet. Potem je največja tovarna testenin na svetu Barilla ugo- tovila, da pojedo Slovenci to- liko testenin na leto, kolikor jih ona sama proizvede v ted- nu dni in seveda je njene šefe zanimalo, kakšni so ti ljudje, ki skoraj po božje častijo veli- kega Jureta Koširja, malo manj pa Alberta Tombo in pojedo tako malo testenin. In so nam prek Magistrat Inter- nationala poslali še Alberta Tombo, tako da je lahko konč- no prišel v Koširjev dom v Mojstrani in da sta kakšno rekla, javno pojedla nekaj te- stenin, kaj pa sta v resnici jedla, ni hotel povedati nihče. In ker preljubim Slovencem tudi to ni bilo dovolj, je taisti Magistrat International ugoto- vil, da se Slovenci radi lepo oblačimo in da nam lahko nekaj o tej zadevi pove nihče drug kot drobna in resnično lepa ženska Claudia Schiffer. Pa je prišla. V Emporium, ki je drugače velika betonska zgradba, v njej pa je več kot sto prostorčkov, na katerih prodajajo lepe prodajalke iz- delke svetovne mode. Po sve- tovnih, nekaj pa tudi po naših cenah. Claudia je prišla z eno uro zamude, ki so jo organiza- torji, to je direktorica Magi- strata International Helena Draškovič, pa Majda Kuzma in drugi opravičili, prek ust še vedno lepe Tajde Lekše, z me- glo na evropskih letališčih, kamor sodi tudi naš skromni Brnik. V resnici pa je bila Claudia vsa prestrašena, saj na ljubljansko letaUšče ni prišla njena prtljaga. Kaj pomeni za manekenko svetovnega slove-- sa izginotje kozmetičnega kovčka, ve vsaka ženska in tega ni treba posebej omenja- ti. Nakar so ji v hotelu Lev, v katerem je spala, prinesli sko- raj vse, kar je potrebovala in se je, kraljica, zmagoslavno pojavila in sploh ni izgledala zvezdniško in nečimrno. Bila je odločna, ljubka, še vedno mlada poslovna ženska, ki je s prikazovanjem oblek zasluži- la že 54 milijonov mark in ki še nikoli ni bila v Sloveniji. Je pa ta hec stal Magistrat Inter- national točno 100.000 mark, ki so jih dali Claudh, pa še polovico toliko za vse stroške. Da so jih, pametni, vzeli od tistih, ki prodajajo lepe oble- ke v Emporiumu, so govorili samo nepoučeni, šefi so mol- čali. Bojan Križaj se je poja- vil pravočasno, tako da mu ni bilo treba drveti po gorenjski avtocesti z 220 km na uro, nakar je predal čudovite car- ving Elanove smuči lepi mane- kenki. Na njih je pisalo: Clau- dia Schiffer. In ko smo že pri modi. Vfe- sih so celjski modni obliko- valci sloveli ne samo po Slove- niji, ampak širše. Trenutno pa niso kaj prida v vrhu sloven- ske modne scene in na gala modno revijo »Ona in sloven- ski oblikovalci za Miss Slove- nije« sta se uvrstili le dve obli- kovalki iz tega konca Sloveni- je: Diana Kotnik iz Petrovč, ki v domači delavnici razvija blagovno znarhko Dimodes, pa tudi linijo visoke mode Diana, bila je Mateja Krašo- vec Pogorelčnik iz ^/elenja, ki se z modo ukvarja tudi znans- tveno, saj je napisala priznan učbenik Estetika oblačenja in ki je sodelovala s svojimi iz- delki na številnih modnih re- vijah in konec. Žirija je izbra- la za slavnostne trenutke, ki jih bo miss Slovenije Neda Gačnik preživljala v Londonu, obleko Petre Grmek iz Pre- stranka. Kv NINA ADLEŠIČ-KAVRAN tračnice Žalske buče žalski župan Lojze Posedel in Milan Žolnir z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo kažeta, kako velike buče rastejo v Žalcu. Mogoče bodo v gojenju buč našli rešitev, če se posuši paradno zeleno zlato Savinjske doline. Pa še lažje bodo potem »bučnice luščili«... Baletka Celjskega župana Bojana Šrota se zadnje čase oprijemlje naziv »baletka«. Pa ne zaradi spretnega poplesavanja med občinskimi problemi. Zgolj zato, ker je na eni od predstav cirkusa Medrano zelo prepričljivo nastopil v rožnatem krilcu. Le premet mu ni uspel, kar potrjuje čvrstost stališč, ki jih sicer zastopa. Plastik fantastik Na otvoritvi novih prostorov Klasja so ugledni gostje jedli golaž iz plastičnih skodelic in pili jabolčnik iz plastičnih kozarcev. Malo so sicer čudno gledali, pojedli in popili pa so vse. nasmeh, prosim! Anica Šibanc iz Vojnik^ prispevala tokratno šalo.' Lopata Jože se je naveličal večnei. dela z lopato. Odločil seje, a gre v Nemčijo. Tam so ra najprej ponudili lopato. M je Jože zagledal, se je začui »Ja, hudimana, kako si pa prišla sem gor pred menoj?« Dva jurčka iz enega gnezda v lepem sončnem vremenu se je skupina prijateljev podala na Roglo, kjer so žele^ nabrati čimveč gob. Bera gob je bila zelo različna, od majhnih, pravih jurčkov, do starih gob, ki jih niso pobirali. S' najbolj na široko je bil nasmejan Stane ^ihle iz Nove Cerkve, ki je v pohorskih gozdovih odkrf dva jurčka v enem, goba pa je tehtala skoraj 1,3 kilograma. Seveda so Tihletovi gobi skrbnj očistili, odnesU domov in z užitkom jDojedH, za spomin pa je nastal posnetek na RogU. Kutine v dar Osemletna Medeja Mahnič iz Celja je od strica iz Slivnice dobila v dar dve veliki kutini, skupaj težki več kot kilogram. Sama ju še ne zna uporabiti, zato pa njena nama ve, kako ju pripraviti, da bosta okusni. Foto: GK vitezibelega mesta k 42.-21. oktober 1999 3VI TEDNIK REPORTAŽA 33 Tudi psi preživljajo prosti cas na plaži Ledeno mrzlo pivo in kokosovi orehi so najbližji spremljevalci počitnikarjev v Choroni Venezuela je ena izmed najbolj amerikani- jl^ranih držav v Južni Ameriki, vendar pa ima flleg kozmopolitskega Caracasa tudi veliko jiajhnih, simpatičnih mest in vasi. Takšno je lalno mesto Choroni s plažo Playa Grande. endih in počitnicah pribeži sem največ joii.jcinov, ki okupirajo plaže in pijejo lede- no mrzlo pivo, medtem pa izpostavljajo svoja elesa sončnim žarkom in komarjem. Odpotovala sva z avtobusne postaje, ki se lahaja v enem izmed najhujših predelov Ca- acasa. Kot vsepovsod, so tudi tu Boštjana lamikali prsti in svoj fotoaparat je imel v stalni iripravljenosti. Da ne zamudi ničesar. Zmeda [a ulicah, revščina, neupoštevanje prometnih predpisov, ženske, prav vse mora ostati v irajnem spominu. In to kljub nenehnim opo- zorilom iz knjig, od sopotnikov, ljudi na uli- cah, da naj nama ne pride na misel, da bi se v tem okolišu bahala s kakršnokoli vrednejšo stvarjo in jo zastonj »ponujala« mimoidočim. Prav prepovedane stvari so vedno najslajše in ojegovemu fotoaparatu se ni dogodilo nič. Na avtobusu Končno sva bila na pravem avtobusu. Hvala bgu, da obvladava vsaj toliko španščine, da povprašava sopotnike, kolikšna je cena. Če so ifali naju, so tudi njih. Vendar cene njiho- /nih prevozov v primerjavi z našimi niti I si lako nizke. Avtobus seveda odpelje, ko io \ Si sedeži zasedeni, razen tistih, ki vozijo na daljše relacije in si moraš vnaprej kupiti razovnico in rezervirati sedež. In že odrinemo. Klime avtobusi na krajših progah seveda nimajo, zato pa so odprta okna in vrata in prepih postane najin vsakda- nji spremljevalec. Sprva se malo ustrašim za svoje zdravje, na koncu pa se že celo načrtno izogibava avtobusov s klima napravami in se predajava prepihu. Od voznikov avtobusov je odvisno, ali avto- bus prispe na cilj v predvidenem času ali pa z debelimi urami zamude. Prva beseda, pove- zana s pojmom avtobus, je nedvomno glasba. Odmeva iz vseh še delujočih, avtoradijskim napravam podobnim aparatom, ki so z boksi povezani kar z žicami, ki jih ima avtobus na nekakšnem pomožnem sedežu med obema prednjima. Na žalost pa izpadi glasbe včasih 'rajajo dlje od glasbe same. Merengue je zvrst glasbe, za katerim nori vsa Venezuela in ne- ■nalokrat se tudi vozniki pozibavajo ob teh ritmih. Playa Grande v Choroni. Angel z zlomljenimi krili El Angel (Angel) je bilo ime naslednjemu- avtobusu. In to ime mu ni prav nič pristajalo. Avtobus nam jo je zagodel na celi poti približ- no petkrat in vedno, ko se je pokvaril, je notranjost zajel zelo gost in smrdeč dim, ki pa so se ga naša pljuča na koncu že navadila. Srečanje dveh avtobusov na ozki cesti zahte- va od voznika veliko vozniških spretnosti. Spe- ljana je skozi nacionalni park Henri Pittier, ki je najbolj poznan po svoji razrtovrstni zbirki ptic kot tudi drugih živah. Pot se najprej počasi vzpenja in na najvišji točki je bilo tako mrzlo, da sva oba hitela z iskanjem puloverjev. Zami- slite si spremembo temperature s 30 na 15 stopinj v dveh urah! Smo se pa nato spet spuščali, tokrat proti obah in spet preživeli vratolomno vožnjo po ozki cesti, na kateri pa je naš voznik bolj kot na zavore pritiskal na hupo. Po debelih urah, zapravljenih na avtobusu, sv,a končno prispela na cilj, trdno odločena, da bova nekaj dni kampirala na plaži in privarče- vala nekaj bolivarjev (njihovega denarja). Ker pa na plaži ni bilo ljudi, ki bi šotorih in še vsa opozorila o možnih ropih in krajah sva imela vedno bolj živo pred očmi, je postajala najina ideja vedno bolj utopična. Na plaži sva srečala gospodično srednjih let iz Nemčije in jo povprašala, kje bi lahko spala. Na koncu se je izkazalo, da je prav ona lashiica enega Avtobusi vozijo z odprtimi okni in vrati, da lahko dihaš. izmed penzionov, ki je bil izredno čist, preprost, imeli smo možnost souporabe kuhinje na pro- stem, ki je imela pogled na osrednji dvoriščni rasdinjak in viseče mreže za preživljanje poznih popoldnevov po napornih urah na plaži. Majhno mestece Choroni, staro 300 let, ima zelo zanimivo svetlo modro in roza cerkvijo in seveda z obveznim osrednjim trgom, imeno- vanim po Simonu Bolivarju. Ducat penzionov, hotelov ter dvakrat toliko restavracij, stojnic s hrano in trgovin. Vse to tvori zanimiv utrip mesta. Prav s terase najinega penziona je bil pogled na eno izmed trgovin, ki je ponujala vse, od rezervnih avtomobilskih delov, pla- stičnih posod pa do jajc in kruha. Le izjemno visoka vlaga mi je sprva povzro- čala nekaj težav. Ljudje so včasih celo preveč prijazni. Enostavno ti ne dopustijo, da se v njihovi družbi dolgočasiš, stalno moraš biti pripravljen na pogovor, zabavo, ples in nikoh jim ne smeš dati občutka, da ti druženje z njimi ni všeč. To jemljejo kot največjo osebno zamero. Za tekočo komunikacijo pa je nedvomno potrebno obvladati španščino. Tuji jeziki so njim res tuji in vsak najmanjši poskus učenja jezika naleti na še večjo odprtost ljudi in pripravljenost na pogovor. Restavracije na pesku Težko pričakovana Playa Grande ali velika, sijajna obala se je razprostirala pred mano v svoji najlepši luči. Je res nekaj posebnega, če ne bi že prvi dan dobil rahhh sončnih opeklin in dveh odrgnin na nosu in čelu, ki pa sta bih posledica mojega neznanja pri izvedbi body surfinga oz. jahanja včasih zelo zastrašujoče velikih valov. Edina resna nevarnost, ki je pretila vsem počitnikarjem, so bih kokosovi orehi, ki so včasih popadali s palm. So pa ti orehi zelo dobri in užitni. Najbolj prisrčne so bile majhne restavracije, ki so imele svoje mize kar na pesku. Ponujale so resnično dobre in sveže pripravljene ribe, katerih imen pa še danes nisem uspel prevesti v slovenščino. 600 tolarjev za približno 300 g težko ribo z veliko sveže zelenjave in z rižem je zmerna cena za dober obrok. Na plaži pa je bilo opaziti tudi cele trope psov. So nenevarni, različnih pasem, ki kot ljudje pridejo na plažo v skupini, posodijo v senci katerega izmed avtomobilov in lepo prosijo za kosti in ostanke v bližnjih restavra- cijah. mamamammasmmm andrej košar 34 irrTTTTTrr*'« kaj bi danes kuhau? Česnovajuha, postrv z zelenjavo, polenta s smetano in parmezanom, radič s fižolom, pomarančne rezine. Česnovajuha Potrebujemo: 12 strokov česna, 3 rumenjake, 3 žlice olivnega olja, 3 liste žajblja, lovorjev list, muškatni oreš- ček, poper, sol, nekaj rezin belega kruha, parmezan. Priprava: olupimo česen in ga kuhamo v poldrugem litru vode skupaj z žajbljem in lo- vorjevim listom. Osolimo in popopramo, dodamo ščepec muškatnega oreha in kuhamo približno dvajset minut. V tem času se česen zmehča. Iz juhe poberemo žajbelj in lo- vorjev list. Juho precedimo skozi gosto cedilo in hkrati s kuhalnico stisnemo mehke stroke česna. Nato jo znova segrejemo. Že med kuhanjem v skledi zmešamo 3 rumenja- ke s 3 žlicami olivnega olja. Potem prilijemo skodelico juhe, zmešamo z metlico in zlijemo nazaj v česnovo juho. Ker juha ne sme več vreti, posodo takoj odstavimo s šte- dilnika. Za prst debele kru- hove rezine opečemo, polo- žimo na krožnik in prelijemo z vročo juho. Potresemo z naribanim parmezanom. Ze- lo okusno česnovo juho lah- ko seveda ponudimo tudi brez kruha. Postrv Z zelenjavo Potrebujemo: 2 večji postr- vi (približno vsaka po 80 dag), sol, poper, 1/8 1 namiznega olja, 1 velik koren, pol sred- nje velikega gomolja zelene, lep por, četrt litra ribje juhe, četrt litra suhega belega vina, 4 žUce kisle smetane, 3 žlice sesekljanega peteršilja, 5 dag masla. Priprava: postrvima s škar- jami odrežemo plavuti. Od- premo jima trebuh od repa do glave in očistimo drobovi- no. Nato ribi dobro opere- mo, osušimo, osolimo in po- popramo. V veliki ponvi se- grejemo olje in z obeh strani ribi dobro opečemo - za vsa- ko stran potrebujemo samo dve minuti. Pečeni ribi spra- vimo na toplo. Koren in zeleno ostrgamo oziroma tanko olupimo, pri poru pa odstranimo spodnji trdi del in preveč zelene liste. Vso zelenjavo operemo in na- režemo. Ribjo juho zavremo skupaj z belim vinom in doda- mo narezano zelenjavo. Vanjo položimo opečene postrvi, postavimo posodo v pečico in vse pri visoki temperaturi du- šimo približno deset minut. Nato vzamemo postrvi iz po- sode in ju spet postavimo na toplo.. V dušeno zelenjavo vmešamo smetano. Dodamo sesekljan peteršilj in pri nizki temperaturi vmešamo še ma- slo. Omako spravimo na to- plo. Z ostrim nožem zareže- mo vzdolž hrbta in počez pred glavo. Potem ribi previdno slečemo kožo - od glave do repa. Fileje položimo na krož- nike in jih prelijemo z omako. Polenta S smetano in parmezanom Potrebujemo: 1,25 1 vode, malo žličko soli, 1 žlico olja, 30 do 35 dag koruznega zdro- ba; 20 dag masla, 20 dag nari- banega parmezana, 2 dl slad- ke smetane. Priprava: iz vode, koruzne- ga zdroba, olja in soli skuha- mo polento. V manjši kožici spustimo 15 dag masla in ga segrevamo, da rahlo porjavi. Vzamemo primerno nizko ognjevarno posodo, najbolje pekač, ki ga dobro namažemo s preostalim maslom. Vanj stresemo polovico polente in jo zgladimo z žhco, ki jo pomočimo v vodi. Potrosimo s parmezanom in prelijemo z Piše: MAJDA KLANŠEK rjavkastim maslom. Drugo polovico polente narežemo na rezine in jo lepo porazdeli- mo po siru. Vse prelijemo s sladko smetano, postavimo v ogreto pečico in pečemo pri 200 stopinjah C približno 20 minut. Ponudimo k postrvi z omako. Zraven pripravimo še radič s česnom in fižolom, vinskim kisom in olivnim ol- jem. Pomarančne rezine Potrebujemo: 22 dag ostre moke, 4 jajca, 18 dag masla ali margarine, 10 dag sladkor- ja v prahu, 6 dag navadnega sladkorja, malo masla za pe- kač; 0,6 dl svežega pomaranč- nega soka, 20 dag pomaranč- ne marmelade, 1, 5 kg poma- ranč (po možnosti brez koš- čic). Priprava: rumenjake in sladkor v prahu mešamo toli- ko časa, da se spenijo. Na rahlem ognju spustimo maslo (ne sme biti vroče) in ga med stalnim mešanjem počasi do- dajamo k spenjenim rume- njakom. Prav tako počasi po žlicah primešamo moko. Be- ljake z navadnim sladkorjem stepemo v trd sneg in ga rahlo vmešamo k drugim sestavi- nam.. V namaščen pekač strese- mo pripravljeno maso, jo zgladimo in postavimo v ogreto pečico. Pečemo do- brih 15 minut pri 200 stopi- njah C. Ohlajeno pecivo poli- jemo s pomarančnim sokom in premažemo z 10 dag poma- rančne marmelade. Poma- ranče olupimo, narežemo na pol cm debele rezine in z njimi prekrijemo ohlajeno pecivo. Preostalo pomaranč- no marmelado segrejemo in z njo prelijemo rezine. merilci časa Breitling To je ena tistih blagovnih znamk v urarstvu, mimo katerih nikakor ne moremo. So bolj religija kot urars- tvo, saj s svojimi atraktivnimi re- klamnimi poteza- mi in sloganom »Instruments for professinals« os- vajajo srca (in de- narnice) premno- gih ljubiteljev ur in letalstva. Svojo zgodovino začenjajo že davne- ga leta 1884, ko je ustanovitelj Leon Breitling že kot 24- letnik postavil te- melje današnjega podjetja. Zgodba ima začetek v St. Imierju, kjer so proizvodni prostori hitro postajali pre- majhni in so proi- zvodnjo leta 1892 preselili v bližnji La Chaux de Fonds, ki še danes velja za enega od večjih centrov švicarskega urarstva. Pot podjetja Breithng je šla po dobro utečenih tirnicah, saj so sinovi prevzemali posel od svojih očetov in ga nada- ljevali in širiH še uspešneje kot njihovi predniki. Vnuk ustanovitelja firme, Willy Breithng, ki je prevzel pod- jetje 5 let po očetovi smrti, je pravzaprav prvi postavil tisto vodilno filozofijo podjetja, katere se držijo še danes, ko je sedež podjetja v Ženevi iii Breitling - navitimer Airbome. proizvodnja v Grenchenu (le- talstvo) . Kot velik ljubitelj letalstva se je mnogokrat srečeval z osebami iz sveta letalstva in tako mu je leta 1936 uspel prvi veliki met - dobava nje- govih ur Britanskemu mini- strstvu za letalstvo. In danes jih poznamo kot uradne do- bavitelje ur za letalske skupi- ne in ekipe, kot so Frece Tri- colori, Patrouillle de France, Patrouille Suisse, Thunder- birds, Blue Angels in ostalih. In to jih dela tako drugačne od ostalih. Seveda so tudi pri Breitlin- gu čutili slabe čase sedemde- setih, ko so Japonci s ceneni- mi quartznimi urami prepla- vih svet in je zanimanje za mehaniko usihalo, vendar so se zmeraj znova uspeli pobra- ti. Leta 1979 je podjetje kupil Ernest Schneider, ki ga jg urar, mikroelektronik lot popeljal še korak vj Zanimivo je, da so že odj, 1947 prisotni na amerij borzi. Največ uporabljajo me nične mehanizme prizna ga proizvajalca ETA, ki p tako prihaja iz Grenche niso pa jim tuji niti quart2 mehanizmi. Pred tremi so pri izdelavi ohišij ukij pozlato (prevleko iz zlata osnovni material), od taki pa srečujemo pri njihov modelih izključno ohišja jekla, zlata ali kombinaci le-teh. V zadnjem obdob ponujajo tržišču le ure kronografi ali ostalimi ( datnimi funkcijami za p te, veljajo pa za »mac ure, saj proizvajajo prak no le ure za moške, dam ure pri njih dosegajo le odstotkov proizvodnje, izdelavi pasov uporablj izključno najdražje nii riale - jeklo, zlato, pri njenih pa kožo morsk psa, krokodila, kuščarja podobne prestižne matei le. Eden od testov, ki ga i ra ura prestati za poziti' oceno, je padec z višine { ga metra na leseno plo Vodotesnost pri tovrst urah sploh ni vprašlj preciznost postavitve ka cev na številčnik pa dole na praktično s hišnim za nom. V svoji bogati zgo vini so z investiranjem vi voj in atraktivno propaj do vedno uspeli poiskati no nišo. V zadnjem času investirajo več toliko v i voj, kot so pred veliko i tovno urarsko krizo, tem se predvsern usmerjajo marketing in prestižne iDJ dele svojih atraktivnih ur, Po svetu je cca 2000 prod jaln, ki prodajajo ročne u Breitling in nekaj od njih jih nahaja tudi v Sloveniji DAVID LEČKJ bio koledar št. 42.-21. oktober 19^ )VI TEDNIK 35 Zamrzovanie Zamrzovanje drobnega sadja P zamrzovanje izberemo ^iio samo zdravo sadje. Do- ^pga operemo, pustimo na jjlniku, da se odcedi in zlo- po na primerne pladnje, jjjirznjeno stresemo v vreč- Tako si lahko pripravimo pde, kutine, ribez (na veji- I smokve, slive s koščica- I češnje, jabolka, narezana Icrhlje (ki jih prej blanšira- ^ v sladkem sirupu 2-3 mi- ite). Zamrzovanje ssJadIcorjem Sadje lahko zamrznemo - jvisno od njegove kislosti - v adkorju (na 1 kg sadja 20 dag jdkorja). Sadje razporedimo em sladkorja in pakiramo vrečke. Posebno priporočlji- )je tako shranjevati breskve, »ktarine, dinje, marelice, ra- iibaro (prej jo blanširamo v aipu), češnje... Zamrzovanje v sirupu Prekuhamo in ohladimo adkorni sirup (11 vode in 50 Ig sladkorja), prekrijemo z jim pripravljeno sadje v po- jdi in hermetično zapremo, imrznemo na najhitrejši na- n, tako bomo ohranili bar- aromo in obliko. Takšno Iranjevanje se priporoča za feskve in nektarine, grozdne Kode, dinje, marelice (prej p zblanširamo), hruške, pokve, češnje. Jabolka lahko zamrznemo aribana in sladkana in so pri- tavljena za takojšnjo uporabo. Zamrzovanje zelenjave Izberemo vedno svežo in ne Irezrelo zelenjavo. Praviloma >o zelenjavo pred shranjeva- iem blanširamo, pripravlja- lo pa v glavnem zamrznjeno femo v vreli osoljeni vodi, Ji pražimo na vroči maščo- bi) Bhtvi in zelju odstrani- lo liste, vsakega dobro ope- ^ino in blanširamo. Buče na- fžemo na kockice ali nariba- "0. Peso zamrznemo kuha- 'oCvetači oddvojimo cvetke ["blanširamo 3 minute. Blan- "famo tudi stročji fižol in fah, lepše pa ga bomo za- mrznili, če ga razgrnemo po i^dnju in nato shranimo v ^^Čke. Paprike lahko pripra- "rio za polnjenje: odrežemo ^Pice, očistimo in 3 minute "^nširamo. Če zamrzujemo ^''> ga zarežemo po dolžini, čistimo zemljo, blanširamo minut, nato vrečko do- zapremo, da se vonja ne "m^leze« ostala zelenjava. Ko "ipravljamo zamrznjeno ze- ^%vo, pazimo, da se nam ne ^i^uha, saj se skuha hitreje ^surove. Zamrzovanje peciva .'^^civo, torte in drobno pe- Zamrznemo vedno v tak- ''l^oličini, kot navadno po- ''irno za obrok. Pecivo pre- ža vijemo v primerno ».^■ilažo in hermetično za- ^rrio. Že enkrat odmrznjeno. pecivo se ponovno ne sme za- mrzovati in tudi rok trajanja je krajši. Preden torto zamrznemo, jo zavijemo v prozorno folijo, sadje, ki ga nameravano po- trositi po torti, pa zamrznemo posebej. Za zamrzovanje peciva je idealna alu folija, ker se naj- bolje prilagodi obliki peciva, ne prepušča zraka in ne izsuši peciva. Lahko uporabljamo tudi aluminijaste posodice, te pokrijmo s folijo ali jih zavij- mo v vrečke. Zavitke zamrznemo cele ali jih narežemo na kose in zavi- jemo v folijo. Odmrznemo jih na sobni temperaturi ah jih s folijo prepečemo 30 do 50 minut na 150 stopinj C. Zakaj blanširanje? Za 1 kg zelenjave potrebujemo 8 do 10 litrov vrele vode. Navadno zelenjavo blanširamo 1 do 3 minute, pri tem pa se ohrani več vitaminov kot pri surovi zamrznjeni zelenjavi. Pite: pred zamrzovanjem spodnji del testa potrosimo z drobtinami ali z mletimi ore- hi, ki bodo vpili sadni sok. Odmrzujemo 3 do 4 ure na sobni temperaturi ali pol ure pečemo na 175 stopinj C. Pecivo z medom: odmrzu- jemo na sobni temperaturi, odvisno od velikosti, od 30 minut do 2 uri. Listnato testo: na sobni temperaturi 2 do 5 ur, ali neodmrznjeno pecivo prepe- čemo 10 do 15 minut na 200 stopinj C. Torta: boljše se zamrzujejo skutne torte in torte s sladko sinetano kot torte, poliuene z raznimi kremami. Zagotovo pa ne shranjujemo tort, ki smo jim dodali puding. Odmr- zujemo na sobni temperaturi, preden pa se popolnoma od- mrzne, jo narežemo na kose. Rok trajanja živil v zamrzovalniku Zamrznjene sestavine imajo tudi svoj rok trajanja. Sadje: nektarine, marelice, kostanj, slive, češnje - do 8 mesecev; dinje, jabolko, jago- de, hruške, kutine, rabarbara, ribez - do 10 mesecev; grozd- je, smokve - do 12 mesecev. Zelenjava: gobe - do 3 me- sece; pesa, por, bučke - do 6 mesecev; artičoke, ohrovt - do 8 mesecev; blitva, buče, cveta- ča, grah, zelje, stročji fižol, paprika, jajčevci, špinača, pa- radižnik - do 12 mesecev. Meso: telečje meso - do 12 mesecev; svinjsko (nemasni deli) - do 8 mesecev; svinjsko (bolj mastni deli) - do 6 mese- cev; ovčetina - do 9 mesecev; dimljena slanina in dimljene klobase - do 6 mesecev; mleto meso - do 3 mesece; divjačina - do 12 mesecev; perutnina - do 10 mesecev; kokoš do 10, račka do 6, goska do 8 mese- cev; zamrznemo lahko tudi mast - od 7 do 9 mesecev. Pecivo: biskvitno pecivo z nadevom, pecivo s skuto, pite, pizze, skutna torta s sladko smetano - do 3 mesece; bel kruh, biskvit, medenjaki, za- vitki - do 4 mesece; kvašeno pecivo, vlečeno testo, torta s sladko smetano - do 5 mese- cev; hrustljavo pečeno testo, hstnato testo - do 6 mesecev; slano pecivo, kruh (razen be- lega) - do 8 mesecev. MAJDA KLANŠEK Vitamini - folijska kislina Vitamini so sestavni del našega encimskega sistema in pomanjkanje enega vita- mina lahko ogrozi celo telo. Človek dobi vse potrebne vi- tamine v primeru, da je nje- gova prehrana uravnoteže- na in pestra. Ker za takšno prehrano zna poskrbeti le redkokdo od nas, je pomem- bno, da jih pridobimo tudi iz dietetičnih dodatkov. Le-te naj bi uživali enakomerno preko celega dne (zlasti vita- mine, topne v vodi, ker se precej hitro izločijo v urin) in najboljše takoj po jedi. Vitamini so organske snovi, zato jih za boljšo absorpcijo jemljemo skupaj z drugo hrano in rudninami. Folijska kislina je vitamin kompleksa B in hkrati vita- min, brez katerega normal- no življenje ni mogoče. Ven- dar pa je vreden posebne pozornosti zato, ker ga je v hrani zelo malo, je zelo ob- čutljiv vitamin (na svetlobo, zrak, toplo vodo) in ga naše telo večkrat pomanjkljivo absorbira. Posledice po- manjkanja folijske kisline sprva vodijo k spremembam krvne Slike in okrnjenemu imunskemu sistemu, utruje- nosti in depresivnosti. V ko- likor pa se pomanjkanje še poveča, pa utegne priti do anemičnosti. Žal pa zelo pogosto ugo- tavljamo pomanjkanje folij- ske kisline, predvsem pri starejših osebah, ki uživajo premalo zelenjave in polno- zrnatih izdelkov, kot tudi pri mlajših ženskah, ki jem- ljejo sredstva proti zanositvi ali neprenehoma držijo shujševalne diete. Tako ni zadovoljena niti temeljna potreba po folijski kislini, to je 150 mcg, oziro- ma 400 mcg pri zvišani po- trebi, kot je jemanje kontra- cepcijskih tablet in v noseč- nosti. Za ženske, ki želijo zano- siti, je folijska kislina na- mreč še posebej pomembna, saj zaradi pomanjkanje le-te v prvih dneh nosečnosti, to je v času, ko nosečnica še sploh ne ve za svoje stanje, pride do motenj pri celični tvorbi zarodka. Posledice segajo od rastnih motenj do večjih deformacij oziroma razvojnih nepravilnosti. Tu- di prezgodnji porod si lahko razlagamo kot znamenje po- manjkanja folijske kisline, ijaradi česar so nastale mot- nje pri tvorbi celic. Da bi tovrstne težave pre- prečili, so nam na voljo pri- pravki, ki v svoji sestavi vse- bujejo folijsko kislino (naj- pogostejši odmerek je 400 mcg) skupaj z drugimi vita- mini kompleksa B, zlasti B 12, ki se s folijsko kislino v metabolizmu stalno preple- te. Hkrati pa je 400 mcg folijske kisline tista količi- na, ki je priporočljiva po merilih Svetovne zdravstve- ne organizacije za obdobje enega meseca pred noseč- nostjo in prve tri mesece nosečnosti za preprečevanje razvoja anomalije nevralne cevi pri plodu. Dietetične pripravke več- krat povezujemo z medici- no in zdravili, vendar pa moram poudariti, da niso ne eno in ne drugo - so le dodat- ki k prehrani in hkrati bis- tveni za normalno delovanje našega telesa, za rast, živ- ljenjsko moč in dobro po- čutje.V primerjavi z ostali- mi hranili, kot so beljakovi- ne, maščobe in ogljikovi hi- drati, je količina vitaminov, ki jih zaužijemo, malen- kostna, vseeno pa velja, da brez vseh bistvenih vitami- nov polno življenje ni mo- goče. mag.SIMONA RUČIGAJ, dipl.ing. odprite srce in odprle se vam bodo žile Izšla je knjižica »Življenje po srčnem infarktu« avtorice Tatjane Zorko, specialistke interne medicine, ki se uk- varja s preventivno kardio- logijo in rehabilitacijo srč- nih bolnikov, aktivna je v Združenju koronarnih klu- bov Slovenije ter dobro leto vodi zasebno ordinacijo, ki jo je imenovala Ordinacija za srce s srcem. Kot pove naslov, naj. bi po tej knjižici posegli tisti, ki so in- farkt že preboleli, namenjena pa je prav vsakemu človeku, ker govori o zdravem načinu življenja. Le en del je name- njen predstavitvi operativnih posegov in možnostih zdrav- ljenja, sicer je večina posveče- na opisu zdravega načina živ- ljenja: pravilni prehrani, red- ni telesni dejavnosti in opusti- tvi slabih razvad, kot so kaje- nje, pretirano pitje alkohola, pomanjkanje gibanja, preko- merni stres. Avtorica je pou- darila, kako pomembno je od- preti srce in začeti bolj ljube- če skrbeti zase. Dalajlama, eden najbolj modrih ljudi na- šega časa, je na vprašanje, kdo je sploh zdrav človek, odgovo- ril: »Jaz imam za zdravega človeka nekoga, ki je sočuten, topel, dobrosrčen«. Knjižica »Življenje po srč- nem infarktu« je izšla v 6000 izvodih. Trenutno naj bi jo dobili v vseh dvanajstih kar- dioloških oddelkih bolni- šnic po Sloveniji. Na ta na- čin naj bi prišla v roke srč- nim bolnikom, ki se zaradi srčnega infarkta zdravijo v bolnišnici. V drugi izdaji pa naj bi bila ta knjižica na voljo v vseh ambulantah splošne medicine, zdraviliš- čih in lekarnah. 36 eUSBA Prehlajeni Boris Novicovic Hrvaška scena še vedno zaseda visoko mesto med slovenskimi poslušalci. To je potrdil tudi koncert Borisa Novkoviča v celjski diskote- ki Casablanca, saj ga je obi- skalo precejšnje število lju- biteljev tovrstne glasbe. Poudarek je bil na njegovem zadnjem albumu z naslovom Branim se. Boris ni bil ravno pri najboljšem zdravju, saj se ga je lotevala gripa, zato nje- gov koncert ni bil tako energi- čen kot smo vajeni. Spremlja- la ga je skupina »Energy band«. Borisa pa nismo imeli možnosti le poslušati in vide- ti, z njim smo tudi malce po- kramljali. Na glasbeni sceni se pojav- ljaš že kar lep čas. Koliko albumov je nastalo v tem ča- su? Vse skupaj sem do sedaj izdal deset albumov. Od teh desetih je eden kompilacija uspešnic, medtem ko so ostali avtorski Prvi je bil Tamara ali Kuda idu izgubljene djevojke. ki je že na začetku požel vehk uspeh. Zadnji, deseti, pa se imenuje Branim se in je tudi že zelo dobro uspel. Mnogo pesmi za znane iz- vajalce je napisal tvoj oče. Zakaj ni napisal nobene za- te? V začetku moje kariere me oče ni podpiral in ni maral mojih pesmi. On je bil takrat zelo poznan. Pisal je za izva- jalce zabavne glasbe kot so Mišo Kovača, Srebrna krila... Jaz pa izhajam iz druge gene- racije in moje pesmi temeljijo na pop ročk glasbi. Zaradi tega ni nikoli prišlo do sodelovanja med nama. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Glede na to, da sem zaklju- čil le srednjo šolo za kulturo in umetnost in nimam fakul- tetne izobrazbe, je edina stvar, ki jo obvladam, glasba. Zato si želim, da bi lahko tudi pri petdesetih letih stopil na oder, pripravil koncert, da bi me spremljala publika, ki je napolnila diskoteko in da bi se ji pridružila nova mlajša gene- racija poslušalcev. Kaj pa slovenski glasbeni- ki. Kdo izmed njih ti je naj- bolj pri srcu? Obstaja kar nekaj dobrih slovenskih bendov, kot je na primer Sank ročk, najljubši pa so mi nekateri slovenski kan- tavtorji, kot na primer Andrej Šifrer, Kreslin, Predin. K.B. Skupina Hlia v iaku Skupina Hiša je v soboto, 16. oktobra, igrala v Žalcu - ^ pa je bilo občinstvo? Menda smo lahko srečni s končnim številom obiskovalce, glede na to, da nas je še dobrih deset minut pred koncertom bji na prizorišču le slaba gručica. Ki se je potem razmnožila na oi^ sto ljudi. V dvorani, ki sprejme dvakrat toliko ljudstva. Še dobr( da skupine to ni motilo. Po efektu sodeč morda prej obratn( Andrej Guček, Martin Koncilja, Vili Gučekter Iztok Pepelnj^ so bili izredno razpoloženi, preigrali so svoj popotni materi; štirih plošč (peta se pripravlja za pomlad 2000) z vidnim užitkoj in s povsem domačimi nagovori občinstvu; vokalno, kot vediji na izredno visoki ravni, z norimi kitarskimi solo vložki, kij skorajda zaslužijo svetovni oder. Ne pretiravam, verjemite. ^ tiste, ki jih še ne poznajo: njihova glasba je spevna, pretež^ melanholična, toda pošteno melanhoUčna - takšni pač sd primerljiva z delom Neila Vounga (saj, ko pa so posneli Tributei Neil Young in zanjo dobili Zlatega peteUna), vendar se občasg prelevi v hitrejši ročk ali strastni blues. Kar je odUčna vsebina^ odličen koncert. Tisti, ki tokrat niste biU na pravem mestu cj pravem času - preverite trditev naslednjič. PETER ZUPANi Dobrodelni iconcert v Lašicem Kulturni center Laško bo nocoj ob 19.30 uri v Treh lilijah pripravil dobrodelni koncert kot pomoč za otroke zbolele za rakom, ki se zdravijo v celjski in ljubljanski bolnišnici. Veliko glasbenih skupin in posameznikov se je odločilo, da bo nastopilo zastonj, tako da bi bil ob dobrem obisku prispevek za obolele otroke čimvečji. Pomoč v sodelovanju na koncertu so obljubili Izvir z Dobrne, Fantje treh dolin s pevko Sanjo Mlinar, Fantje izpod Rogle, Vesele Štajerke, Slovenski zvoki. Kvintet Dori, Okrogli muzikanti, Vesna in Vlasta Kidrič, Nataša Hrup, Strašna Jožeta, godba Laško in mažoretke. Prireditev »Laško združuje dobre želje« so podprli Pivovarna Laško, Vinogradniš- tvo in kletarstvo Slavinec Mihalovci, Okrepčevalnica in trgovina Marjeta Ivan Strniša s.p. Rimske tophce in novinarske hiše NT&RC, Radio Trbovlje in Štajerski val Radio Šmarje pri Jelšah. Vstopnice so v prodaji pri Kompasu v Laškem in Celju ter dve uri pred začetkom koncerta v Treh lilijah. TV Štirje harmonikarji iz Šentruperta nad Laškim so tudi tokrat navdušili z dvema skladbam čeprav so nastopili brez mentorja Vikija Ašiča ml. Od leve: Simon Šmerc, Matej Zaje, Ui Knaflc in Matjaž Privšek. Uspešna Lukeževa nedelja Na tretji Lukeževi nedelji v Tremarju pri Celju, ki se je z revijo narodno zabavnih an- samblov in posameznikov začela točno opoldne po praz- nični maši v domači cerkvi, so nastopili KAantet Dori, Mlade frajle. Mavrica in do- mača skupina Tremarski du- kat ter posamezniki, štirje harmonikarji iz Šentruperta nad Laškim, ki jih uči Viki Ašič mL, Petra Zalokar in Matej Klaužar, Tini Kolar, pevka Olgica Trbovc iz Zg. Rečice pri Laškem in skupina ljudskih muzikantov »Pit mi dej« iz Vrha nad Laškim. Mlade frajle so predstavile prvo kaseto, ki se zelo dobro prodaja, Kvintet Dori pa je za- radi poškodbe roke harmoni- karja Borisa Razborška tokrat samo zapel dve pesmi in vse prisotne povabil na promocijo kasete in CD v Tri lilije 25. novembra. Mavrica je igrala tudi po uradnem delu, zanimiv na- stop pa je pripravila domača skupina Tremarski dukat, ki se je predstavila z dvema no- vima pesmima o domačem kraju in cerkvi sv. Luke ter z nekaterimi zanimivimi pri- redbami narodnih pesmi. Glasbe in dobre volje je bilo na pretek, denar, zbran s sre- čolovom, pa so namenili za obnovo domače cerkve, ki je ena izmed treh s tem imen v Sloveniji. Na začetku pr ditve, ki se je med krajani dobro prijela, je spregovi župnik Marko Senica. Tok je bilo kljub poznemu ok bru lepo vreme in je pri« tev povsem uspela, vanjo so se vključili vsi prisotni, so ob zvokih harmonik drugih instrumentov ves in predvsem lepo prepev Pri Drakslerjevih imajo s. prireditvijo še velike nač! zlasti pa bi v naslednjih le radi bolj predstavili krajei zanimivosti in pa opero; dovana Gobca Tremarski« kat. ^ TVRAB Tremarski dukat med vajo (od leve): Poldi Goter, Janez Korez, Marjan Borlak in dušd skupine Franc Draksler. med notami o v soboto, 23: oktobra, bo v Crkvenjaku festival narodno zabavne glasbe, na katerem bodo nastopile tudi Mlade frajle. Med drugim bodo zai- grale skladbo Da ga ljubim. Upamo, da bo všeč tudi ob- činstvu in da bodo Mlade fraj- le po Vurberku in Graški gori osvojile še tretjo nagrado! • Mlade frajle bodo silvestr- sko noč preživele ob igranju na Aškerčevem trgu v Laškem. Družbo jim bo delala skupina Nude. Dobra kombinacija! • Kvintet Dori pripravlja predstavitev prve kasete in CD, ki bo v Treh lilijah v Laš- kem 25. novembra ob 19.30 uri. Gostje bodo Slak, Oto Pestner, Vili Resnik, Čuki in Modra kronika. Prišel bo tudi Izidor Pečovnik - Dori, ki je ustanovil Kvintet Dori. • Slovenska televizija bo pri- pravila velik koncert ob 70- letnici Slavka Avsenika, ki bo 30. oktobra ob 19.30 uri v večnamenski dvorani Gorenj- skega sejma v Kranju. Nasto- pih bodo Pihalni orkester Slo- venske policije, Gašperji, Wal- ter Scholz, Vincent, Ruperti express, New Svving Quartet, Slavko Avsenik mL, Glasbena šola Avsenik, Romana Krajn- čan, Takeo Ischi, ansambel Grege Avsenika, Simfonični orkester RTV Slovenija, ple- sna skupina Mojce Horvat, fol- klorna skupina Iskra in seveda slavij enec, Slavko Avsenik. • V ponedeljek, 25. oktobra, bo gost v 318. Vrtiljaku polk in valčkov ansambel Stanka Mi- kole, ki bo predstavil novo kaseto. • Franci Zeme vabi na Štajer- ski večer, ki bo v petek, 22. oktobra, ob 19. uri v Kultur- nem domu v Vojniku. Nasto- pili bodo EKS z Dobja pri Pla- nini, Šentjurski muzikanti, Maja Dobrotinšek, Štajereks- pres. Štajerski objem, Frajerji, ansambel Robija Goterja, Slo- venski zvoki, Laura Pešak in ansambel Zeme. TV glasbena uganka Ali jih poznate? Po objavi fotografije dveh šaljivcev. Strašnih Jožetov, se je v naše uredništvo vsul plaz dopisnic in kartic z pravilnimi odgovori. Dobili smo jih kar 63, kar je največ doslej! Dobro poznate Strašna Jožeta, novinarja Jožeta Krajnca in zdravni- ka Jožeta Robido. Tlidi fanta sta takega odziva vesela. Ker smo dobili toliko odgovorov, bomo naredili izjemo in namesto enega, podelih tri CD našega pokrovitelja, založbe MIMIK Mira KUnca iz Liboj. Tokrat jih bodo dobih: Ehca Šantl, Pečovnik 57, Celje, Dragica Guček, Lesično 6a, Lesično in Jožica Osolnik, Uhca OF 11, Izola. Čestitamo, nagrado pa bodo vsi trije dobili po pošti. Današnje nagradno vprašanje pa je naslednje: na dopisnico napišite ime in priimek gospoda, ki je na sliki, kje je kot otrok napravil prve posnetke in koliko let se ukvarja s petjem. Odgovore pričakujemo do ponedeljka, 25. oktobra. Tudi tokrat nagrajuje založba MIMIK Mira Klinca iz Liboj. TV Št. 42.. 21. oktober 19^! vim»]:ii:tl |~ GUSBA glasbeni ex-press »Legendarna« žalska heavy-metal zasedba interceptor se I po nizu šestih koncertov (med 13. in 27. novembrom) v jtih slovenskih krajih (Celje, Velenje, Ljubljana, Maribor, Eistojna in Gotovlje) ob podpori soborcev (Syporex, Weeping illovv, Hailenstein, Sabaium, Wrong, Giljotina, Pitoni, Mila- jka Vouneed, Kaoz in Coma), kot kaže, dokončno umaknila z mače glasbene scene. Podrobnejše informacije sledijo. Spet popularni RED hot HILI PEPPERS bodo v torek jali na vrhu sveta. Informaci- seveda ne gre jemati dobe- »dno. Kalifornijski funk me- jci ne bodo kdncertirali na It. Everstu, temveč v najviš- in, 107. nadstropju newyorš- ega nebotičnika World Trade inter, ki ga WTC-jevci kljub m, da to že lep čas ni več ajvišja zgradba na svetu,, še vedno radi imenujejo Top Of the World. Pekoče rdeče papri- ke bodo atraktivno lokacijo izkoristile za dodatno promo- cijo že tako uspešnega aktual- nega albuma »Calfornication«, ki se odlično prodaja tudi na tej strani Atlanika, kjer bodo fantje razgrajali v prvi polovici prihodnjega leta. V osemdesetih zelo cenjeni in popularni JOE JACKSON je po nekajletnem zatišju spet začel polniti strani glasbenega tiska. Tokrat ne kot rafiniran pop artist, temveč kot avtor klasične glasbe. 44-letni Jack- son je skupaj s kitarskim pol- bogom STEVEOM vaiom posnel ploščo »Symphony No. 1«, ki je v prodaji od torka naprej. 12. novembra bo vodilna ameriška glasbena revija Bill- board v Santa Monici v Kalifor- niji podeljevala BILLBOARD MUSIC VIDEO AWARDS. Vse popularnejša pevka, plesalka in igralka Jennifer Lopez je s sedmimi nominaciji vodilna na listi kandidatov za te pre- stižne nagrade, najstniška zvezdnica Christina Aguilera se bo potegovala za zmago v štirih kategorijah, po tri nomi- nacije pa sta zbrala Ricky Mar- tin in Lauryn Hill. Britanci so prejšnji torek na Nacionalni dan poezije izbi- rali najbolj priljubljena bese- dila angleških pop izvajalcev. Na prvo mesto se je po priča- kovanjih uvrstil JOHN LEN- NON z zdaj že zimzeleno pro- testniško »Imagine«, drugo mesto "je zasedel Robbie Wil- liams s pesmijo »Angels«, na tretje mesto pa so bih izglaso- vani Queen in njihova »Bohe- mian Raphsody«. Med prvih deset najdemo še dve pesmi skupine The Beatles (»I Am The Walrus«, »Yesterday«), ba- lado »Nights in White Satin« skupine The Moody Blues in nekaj pri nas manj znanih skladb. V bavarski prestolnici roje- ni »mešanec« LOU BEGA se po velikanskem uspehu, ki ga je poleti beležil v Evropi s po- skočno »Mambo No. 5« in al- bumom »A Little Bit of Mam- bo«, prihodnji mesec podaja na ono stran velike luže. Lou bo z nastopi v nekaterih naj- bolj gledanih TV shovvih in izbranih klubih z že omenje- no »Mambo No. 5«, katere uspeh se že da primerjati z norijo, ki sta jo na plesiščih v osemdesetih povzročala »Lam- bada«, sredi devetdesetih pa »Macarena«, z mambo ritmi skušal ogreti še tovrstni plesni godbi ne preveč naklonjene Američane. Trenutno najbolj vroča country pevka SHANIA TWAIN, ki je za izjemo od večine ostalih v ZDA nadvse cenjenih »kavbojev« zelo po- pularna tudi v Evropi, se je pridružila celi vrsti znanih imen (Halle Berry, Melanie Griffith, Salma Hayek, Cindy Cravvford...), ki so svoje obra- ze »prodale« kozmetičnemu gi- gantu Revlon. Slednji je svojo reklamno kampanjo tokrat za- stavil kar na osnovi njenega najnovejšega hita »Man, 1 Feel Like A Woman«, v kateri »glav- no« vlogo seveda igra ta kanad- ska lepotica. Star 76 let je v bolnišnici na Manhattnu za posledicami ra- ka na jetrih umrl milt »bags« jackson, eden iz- med največjih vibrafonistov tega stoletja. Gospod Milt je v svoji skoraj šest desetletij dol- gi glasbeni karieri igral z naj- večjimi imeni jazz scene (Dizzy Gillespie, Howard McGhee, Thelonious Monk, Ben Webster, Charlie Parker, Miles Daviš, Quincy Jones...), posnel cel kup svojih albumov in napisal nekaj jazz evergree- nov (»Bag's Groove«, »Blueso- logy«...). Na isti dan, 11. okto- bra, pa je ta svet zapustil tudi slavni brazilski pianist in skla- datelj manfredo pest. Pionir gibanja bossa nova je učakal 63 let, v onstranstvo pa so mu prav tako pomagala pokvarjena jetra. Britanski dark-poperji the cure so že posneli večino skladb, ki se bodo 15. februar- ja znašle na njihovem enaj- stem studijskem albumu. »Bloodflowers« bo njihov prvi LP izdelek po leta 1996 objav- ljenemu »Wild Mood Swings«. Po štiriletnem studijskem premoru se na lestvice spet vrača 38-letna lezbična rocke- rica melissa etheridge. Pri nas skoraj neznana, v ZDA pa nadvse cenjena pevka, kita- ristka in avtorica - do sedaj je prodala že 25 milijonov albu- mov in za svoje delo prejela vse večje glasbene nagrade, med njimi tudi nekaj grammyjev - je poleti z ekipo preizkušenih glasbenikov (Kenny Aronoff, Mark Brow- ne, John Shanks, Rami Jaf- fee...) posnela dober ducat skladb, ki so prav te dni izšle na albumu »Breakdown«. Vse- stranska umetnica je video za svoj prvi single »Angels Would Fall« rež i rala kar sama. michael jackson se po treh letih zakona ločuje od druge žene. 41-letni odsluženi kralj popa in njegova nekda- nja medicinske sestra, 40-let- na Debbie Rowe, se bosta raz- šla sporazumno, zaenkrat pa še ni znano, kdo izmed njiju bo dobil skrbništvo za dve in pol letnega Princa in dobro leto staro Pariš Michael Kathe- rine. Zaradi »družinskih« za- dev je Jacko prekinil snema- nje - s hip-hop producentom in avtorjem Wycleafom Jea- nom iz skupine Fugees je že posnel tri skladbe - in izid svojega novega albuma prelo- žil na pomlad. Heavy-metal titani metal- lica skupaj z Michaelom Ka- menom, znanim skladate- ljem filmske glasbe in enem izmed najbolj cenjenih diri- gentov zadnjih dvajset let, ter Bobom Rockom, slovitim producentom ročk glasbe, te dni oblikujejo končno zvoč- no podobo materiala, ki so ga letos aprila posneli v Berkele- yu v Kaliforniji skupaj s sko- raj stočlanskim San Francis- co 'Symphony Orchestra. Re- zultati napornega in dolgo- trajnega dela - več kot dvajset priredb nekaterih najboljših del MetaUice - bodo luč sveta odtisnjeni na plastiki ugleda- li 23. novembra pod naslo- vom »Symphony and Metalli- ca«. V petek, 29. oktobra, bo v velenjskem klubu Max svojo novo ploščo »Smetana za tren- de«, okrepljen z novo sprem- ljevalno skupino, predstavil ali en. Poleg novih skladb bo »ukročeni trmoglavec« se- veda zagodel tudi nekaj ta sta- rih s svojega izjemnega prven- ca »Leva scena«. STANE ŠPEGEL 20 vročih rc vrtiljak polk in valčkov 37 2.-21.okiober1999 38 RADIO-TEIEVIZIJA iNOVITEDNil Radio Celje bo radio aktiven Te dni na Radiu Celje dela- mo tristo na uro. Festival ne- komercialnih radijskih po- staj Slovenije se je že pričel, obenem se mrzlično priprav- ljamo na petkovo festivalsko zaključno prireditev, poleg tega pa skušamo po ustalje- nih tirnicah predvajati naš radijski program. In kaj si od nas smete obetati v prihod- njih dneh? Festival nekomercialnih postaj Slovenije Iz doma sv. Jožefa se bomo oglašah vsak dan ob pol treh popoldne in vam sporočali, kaj se dogaja na Festivalu ne- komercialnih radijskih postaj Slovenije. O tem boste precej slišah tudi v naših dnevno informativnih oddajah, poleg tega pa vas vabimo k posluša- nju prenosa zaključne prire- ditve festivala, ki bo v Narod- nem domu v petek, ob 18. uri, prenašale pa jo bodo neko- mercialne radijske postaje preko tako imenovane 4. mreže. Športni vikend na Radiu Celje Konec tedna boste preko va- lov našega radia spremljah po- teka dveh zanimivih tekem. V petek bo na celjski Skalni kleti lokalni derbi med nogometaši Publikuma in velenjskega Ru- darja, začel pa se bo ob 15.30 uri. Rudar je navzlic porazu doma ostal drugi na lestvici, medtem ko je Publikum v Domžalah prejel kar pet go- lov. V soboto se bosta v prvi rokometni A državni ligi po- merila Prule 67 in Celje Pivo- varna Laško. Pri pivovarjih bo manjkal Edvard Kokšarov, ki je moral obleči dres ruske re- prezentance na Superpokalu. Derbi se bo na Kodeljevem začel ob 18. uri, naš prenos pa kakšno minuto prej. Pop čvek Danes, v četrtek, ob 10.10 uri, bo gost v studiu Radia Celje Aleksander Jež, prihodnji teden pa vam bo Simona Brglez pred- stavila Zorana Zorka, vsestran- skega harmonikarja. Sto dni za lepe reči Upam, da pridno, skupaj z nami, odštevati dni do silvesho- vega in sodelujete v naših odda- jah po dvanajsti uri, ko vas tudi nagrajujemo. Tudi ob sobotah in nedeljah je tako! Oddaje večkrat vodi Mateja Podjed, ki je piinulo soboto skupaj s tehnikom Matja- žem Marinčkom pripravila jav- ljanja iz Petrovč in v pogovor zapletla tudi žalskega župana Lojzeta Posedela (na sliki). NGL SKRITA KAMERA 9 Generalnemu direktorju RTV Slovenija Janezu Čade- žu, imenovanemu tudi »Ču- dež poljanski«, je uspel čudež. Poslanci v Državnem zboru so namreč sprejeli zakon, po ka- terem RTV ne bomo več plače- vali naročnine, ampak prispe- vek, položnico pa bo vsako gospodinjstvo prejelo hkrati s položnico za električno ener- gijo. Ker menda kar tretjina gospodinjstev do zdaj ni pla- čevala RTV naročnine, se bo sprememba še kako poznala v prihodkih nacionalke. Pro- gram pa zaradi tega nebo nič boljši. Takšnih čudežev tudi Janez Čadež ne zna delati. 9 Honorarni nogometni ko- mentator Ivo Milovanovič, ki je sicer na RTV odgovoren za marketing, pa bo zaradi pris- pevka, ki ga bomo po novem plačevali, lahko nekoliko bolj brez skrbi. Več denarja, zbra- nega s prispevkom, namreč tudi pomeni, da bodo odgo- vorni za minus v RTV blagaj- ni zdaj malo manj pritiskali nanj z zahtevami po denarju od oglaševanja. Za Milovano- viča, ki sicer velja za Celjana z najbolj negovano kožico med prsti v Ljubljani, pa to tudi pomeni, da se bo lahko poslej bolj posvečal najpo- membnejši postranski stvari na svetu - nogometu oziroma komentiranju tekem, kar si- cer počne že dobrega četrt stoletja. 9 Odgovorni urednik infor- mativnega programa Lado - Ambrožič, ki mu z iztekom leta poteče mandat, pa si je oddahnil. Poslanci so namreč v novem zakonu o RTV črtali člen, ki je določal, da morajo za imenovanje odgovornih urednikov dati soglasje zapo- sleni. Zdaj potrebuje samo še soglasje politikov in čudež, da bi ga na to mesto še enkrat imenoval direktor TV progra- mov Janez Lombergar. 9 Soglasja, da bi postal urednik TV Dnevnika, pa ni* Lado Ambrožič uspelo dobiti Sašu Veroni- ku. Kljub temu, da si je močno prizadeval in se prid- no učil veščin, potrebnih za to delo, mu odgovorni ured- nik informativnega progra- ma Lado Ambrožič ni dal zelene luči. Ekipa, ki vsak dan ustvarja najbolj gledano slovensko informativno od- dajo, pa si je menda močno oddahnila. 9 Simpatična voditeljica, za nekatere tudi prva dama slo- venske televizije (in pred leti tudi prva dama njenega pro- Tajda Lekše gramskega direktorja Janeza Lombergarja) Tajda Lekše, rada poprime za vsako delo in ga tudi odlično opravi. Na- zadnje je bilo to vodenje pro- slave ob jubileju največje slovenske trgovske firme. A je bilo vse skupaj, ne po Taj- dini krivdi, preko meje do- brega okusa. Oglasili so se številni kritiki, ki so prepri- čani, da si nacionalka kaj ta- kega ne bi smela privoščiti. Če ne zaradi drugega, vsaj zaradi pravičnosU do vseh ostalih firm, ki ne morejo priti v elitni programski čas slovenske televizije. Njenim šefom kritike niso segle do srca, saj je televizija s prena- šanjem proslave prišla do brezplačnega programa in pri tem tudi nekaj malega zaslužila. Plodite se! Nisem ravno kdovekakšen strokovnjak za psihoanalizo ali kaj podobnega in morda je to čisto v redu. Kljub temu pa lahko zapišem nekaj kratkih misU o problemu psiholoških kompleksov, ki zaidevctjo nas Slovence. „„.i»i.*, Običajna psihologija operira z že razvpitimi kategorijami Ojdipovega in Elektrinega kompleksa, stvar se je glede Ojdipovega kompleksa že tako; zgulila, daje že naravnost pra-' zaičen in tako ni čudno, da je prišel na ste^e ulic grafit s tem v zvezi, ki pmvU da pride ckr' Ojdipovega kompleksa, ko sin prevara očeta z materjo. Poleg tega pa se mi kot laiku dozde- va, da kompleksov in morebit- nih poimenovanj le-teh kar mrgoli. Zlahka bi lahko poi- menovali enega izmed njih Bovaryjev kompleks, po zna- menitem paru iz Flaubertove Gospe Bovary. Tam namreč zdravnik, copata Charh^s, oj rira gnojno bulo nekega i ža, zahtevnosti operaciji nikakor ne obvlada, a pot železni volji svoje žene Err ki si želi imeti uspešneg uglednega moža in ga na^ rivto norost. Operirani se umre. 'if^ar zadeva zadnjo od »Stereotip«, sva z Borutom stila dr Zlatko Fek, ki se cej ukvarja s problemom venske natalit^e. Problem venske nataUMeje v bistv zbanaliziran na dnevno\ tične zdrahe, pri katerih svoj pomemben delež tudi kev, ki se vanj vtika skozi s lastno paradoksalno politii zvezi s splavom. Ugibanj o; logih za katastrofalno nai teto in prav tako spremljaji _analiz in študij je v Slove na tone in občasno se č/ou zazdi, da so namenjene mim sebi Je razlog v apatil sti slovenskega narodnega lesa ali pa v dvomljivi kval določenih študij, tega ne m dejstvo je, da ne dajo hoi Tudi izhoda iz začaran kroga ne poznam, prepri pa sem, da so razlogi za ob ječo nataliteto predvsem v venski trenutni mentalitet nikakor ni statična koi mnogi domnevali (sterec da smo Slovenci deloven i rod, se je precej spremenili ne drugega, seje vsaj kateg ja - kaj je delo, precej spre nila v informacijski dobi). Ko sem se nekoč sprehaja nekem grškem otoku, sem daleč prepoznal Slovence, načinu obnašanja so bili ne podobni Avstrijcem, razlik bila le v oblačilni nošL Avsi so svojo nagravžno lovsko menjali za fluorescentno-a{ sko, Slovenci pa so postali n kakšni eklektiki zahodni) vropsko-vzhodnoevropske precejšnjim vplivom fluon centno-alpske jodlarske noi Toda pozor, profil Slovenca obisku v balkanski deželi] identičen jodkirskemu: niča strahu, nadutosti, rd iracionalne zavesti o materin ni nadmoči in a priomemu klanjanju možnosti, da bi^ stopil s tamkajšnjim okoljerd^ Ta pavja logika ima mnol opraviti tudi z natalitetnim ^ njem pri nas. Nastopaški 4 centrizem Slovenca, ki pa f resnici nemočno jagnje v " kah, se ve koga, nima do^ surove biološke potence, dn^ svojo lastno pomembnost, ego razširil vsaj na družic" Nisem pristaš kataklizmit^. teorij, ker sem mnenja, dO-j človek prevelika zel na plan^ Zemlji, da bi kar tako crknii^ ampak, če nas bo kaj pog^^^ v globalnem smislu in pa v primeru seveda lokalnem, vensko-natalitetnem, nas neizmerna lastna nadutost. ■ movšečnost in zmateriali- nosL Glede na to, da sem ^ s kompleksi, je tu še eden. vsem banalen, ki bi ga h'- poimenovali kratkomalo sov kompleks. Ave, Sloven- MOHOR HU^. BORUT KRAM^ celjski radijci od b do v Robi Tajnik Med tonskimi tehniki in glasbenimi opremljevalci, ki že nekaj let sodelujejo z na- mi, je Velenjčan Robi Tajnik. Rejver po duši svojega glas- benega okusa ne vsiljuje po- slušalkam in poslušalcem, saj so njegovi glasbeni pro- grami nemalokrat takšni, da glasba z njih dobro sede po- slušalcem v uho. Sredina in nedeljska jutra so glasbeno njegova, pa sobotni dopoldnevi ter sredini popold- nevi. V zadnjem času, odkar smo se odločili, da po nedelj- skih čestitkah vrtimo pretež- no domačo zabavno in narod- nozabavno glasbo, je Robi ti- sti, ki jo izbira za vas. Po odzivih poslušalcev sodeč, mu to uspeva zelo dobro. Robi je tudi odličen tonski tehnik, saj skuša slediti željam moderatorjev, hitro izpolni glasbeno željo, če je treba, skratka, ima občutek za delo na programu. Silno rad ima naravo, tudi kmetovanje mu ni tuje, saj pomaga staršem na kmetiji v Ravnah nad Šoštanjem. Sicer pa je Robi lani odkril novo »ljubezen«. Špansko Ibizo, kjer si je letos že drugič pri- voščil 14-dnevne počitnice. Vrnil se je navdušen. Pred- vsem nad njihovimi diskote- kami in dekleti z vsega sveta, ki so počitnikovale tam. NGL Foto: GK Šf.42..21.8kfob«f 19^ ^OVI TEDNIK FILM - TELEVIZIJA 43 kino (;eljski kinematografi si pri- l^ujejo pravico do spremem- ^ programa. Union: od 21. do 27. 10. ob ,00, 18.30 in 20.30 akcijski pgktakel Divji divji zahod, 'i in 23. 10. ob 22.30 bo ista Jjgdstava še za ponočnjake. ^]^ali Union: 21. ob 18. uri J od 22. do 27 10. ob 18. in ,j uri drama Instinkt, 'nietropoh od 21. do 27. 10. jbl6., 17.45 in 19.30 najstniš- 3 romatična komedija Ona 5 prava, ob 21.15 erotična jjjniinalka Afera Thomasa ffovvna, 23. 10. ob 10. uri jna je prava. Dobrna: 23. ob 19. in 24. jO, ob 17. uri ameriški film ^latrica. filmi na vrv Aprilsko jutro, epska dra- ma; igrajo: Tommy Lee Jo- jes, Robert Zrich, Chad Lo- we, Susan Blakely. Moses in njegov sin nista ravno v najboljših odnosih. Ko se mala druščina iz Nove Anglije organizira s ciljem upreti se britanskim silam, je 10 prvi znak prihajajoče vojne za neodvisnost. In prav vojna )e čas, ko bo Moses težko uspel v prizadevanjih, da bi ifzpostavil normalno komuni- kacijo s svojim sinom, ki po- skuša očetu v boju pokazati ivoj pogum. Film bo na ogled v četrtek, l\. oktobra, ob 20. uri. V imenu krvi, triler; igra- jo: Daren McGavin, Ted Le- plat, Sandra Prinsloo, Henry Cele. Od očetove smrti živita Tommy in Scott v mali afriški vasici pri svojem stricu - šar- mantnem ekscentriku Fergu- su. ?ergus in njegova hči Lau- ra oddajata kočo turistom, ki v vedno večjem številu priha- jajo uživat v čudovito naravo. Matt, njegova soproga Pam in sin Billy najamejo sobo v Fer- gusovi koči in ko se nekega line sprehajajo pri bližnjih slapovih, neznani ostrostrelec ^mori Pam. To je šele prva žrtev... Film bo na sporedu v petek, 22. oktobra, ob 20. uri. Divji divji zaiied Zvezdnik Will Smith in režiser Barry Sonnenfeld sta trenutno eden najuspešnejših parov v svetu filma. Po veliki uspešnici Možje v črnem se predstavljata z novim filmom Divji divji zahod, ki se naslanja na istoimensko televizijsko serijo šestdesetih. Sonnenfeld je poleg Smitha izbral še Kevina Klinea, Kennetha Branagha, Salmo Hayek... Posebna vladna agenta West in Gordon, ki sta sprva tekmeca, dobita nalogo izslediti diaboličnega doktorja Lovelessa, ki pripravlja atentat na predsednika ZDA. Pustolovščina v duhu vestema se odvija v prejšnjem stoletju in glavna junaka nas s svojim razkošnim vlakom popeljeta skozi nekatere na novo ustanovljene ameriške države. Začinjena s črnim humorjem in bogato popestrena z najrazhčnejšimi bizarnimi orožji, napravami in iznajdbami, ki dišijo po znanstveni fantastiki. vdružbis kanalom a Brez obraza v ponedeljek, 25, oktobra, bo ob 20. uri na sporedu ameriški akcijski film iz- pred dveh let z naslovom Brez obraza. Režija: John Woo, igrajo: John Travolta, Nicolas Gage, Joan Allen, Alessandro Nivola. Kadar se v futuristični akcij- ski srhljivki kot nasprotnika znajdeta John Travolta in Nicholas Gage, lahko priča- kujemo le najboljše aH naj- slabše. Kadar vse skupaj režira legendarni hongkonški reži- ser John Woo, za filmom pa stoji glavni producent Mic- hael Douglas, pa lahko priča- kujemo le eksplozivno, en- kratno, neverjetno in prefinje- no akcijsko zabavo, kot je še ni bilo. Pričakujemo lahko film kot je Brez obraza, kjer nemo- goče postane mogoče, never- jetno pa še kako verjetno. John Travolta igra agenta FBI Seana Archerja, ki že osem dolgih let išče prefinje- nega in pretkanega kriminalca Castorja Traya, ki mu je umo- ril sina. Archer je prepričan, da je njegove nočne more ko- nec, ko Castorja resnično uja- me in ga na pol mrtvega pusti obležati v bolnišnici. A mora se takrat šele začne. Castor je za seboj pustil nevarno bom- bo, ki lahko raznese celo me- sto in ubije na tisoče ljudi. Archerjeva naloga je, da bom- bo najde. Kje je podstavljena, pa mu lahko pove le Castorjev paranoični in nori brat Pol- lux. Zato mora Archer navi- dezno postati Castor Troy. S pomočjo sodobne medicinske tehnologije mu zdravniki z obraza odstranijo povrhnjico in ga predelajo, tako da izgle- da kot Castor. Vendar pa Sean pri tem ne računa na majhen, a odločilen zaplet: Castor se po operaciji namreč zbudi iz nezavesti in prisili zdravnike, da tudi njemu obraz predelajo v obraz Seana Archerja. Meje realnosti se naenkrat zabriše- jo in nič hudega sluteči agent se znajde v središču igre, kjer svet misli, da je on krimina- lec, njegov sovražnik pa na strani zakona. Vlogi Castorja in Archerja sta bili za odličnega Nicolasa Cagea in legendarnega Johna Travolto poseben izziv, saj sta se morala oba vživeti v oba lika in se jima prilagoditi. Oba lika se naenkrat znajdeta v svetu svojega sovražnika, ki se od njunega običajnega sveta razli- kuje kot dan od noči. Prisiljena sta se vesti v nasprotju s svoji- mi vrednotami, kljub temu pa v njunem gledanju na svet vidi- mo neke skupne točke. Gledalci se lahko veselijo vsega, kar ponuja velik akcij- ski film, poleg tega pa še izvir- nih likov in odlične igralske zasedbe. Film predstavlja red- ko kombinacijo akcije, drame, humorja in poetičnega film- skega pripovedovanja, kar je posebnost Johna Wooja. Zaba- ve vsekakor ne manjka. ''^ tedna v nedeljo. 24. oktobra, ob 20. uri, bo Maskirani blues, ameriška komedija v režiji ^^^berta Rossa ter s Kathleen Jhmer, Dennisom Quaidom in Tomom Arnoldom v glavnih ^ - vlogah. ^.42..21.olc^}|»«f !999 Ona je prava! Zack in Taylor sta najlepši in najbolj občudovani par vse šole, kuhana in pečena skupaj, in prevladuje splo- šno mnenje, da bosta par tudi ostala ... menda kar za vekomaj. Pa se ta vekomaj obdrži le do poslednjih počit- nic v letniku. Ko gre Taylor s prijateljicami na potovanje in spozna Brocka, ki je sicer svojevrstna egocentrična bučka (vrgli so ga celo iz MTV Real world, tako nemo- goč je), toda njo popolnoma prevzamejo hormoni, vrže se v njegov objem - in pozabi na Zacka. Celo tetovira se. Saj vemo, kako to gre - znak svobode in spremembe in ta- ko 'naprej. Čeprav ta znak svobode kmalu zasrbi. Dobe- sedno in v prenesenem po- menu. Zack pa se po prvem razočaranju zaradi dane ko- šarice stavi - tudi on ima kar dobro mnenje o sebi, da ne bo pomote - da bo katerokoli izbrano dekle naredil za svojo kraljico in kraljico ma- turantskega plesa, kar bi naj bilo mesto, rezervirano za Taylor. Izbor pade na Laney, šolsko umetnico in čudaki- njo, »grdo račko« okolice. Ki pa seveda, ko jo enkrat spoz- naš, sploh več ni tako zelo grda... Povsem nepretenciozna sladka mala romantična ko- medija, ki spominja na nek- danje filmske izlete Molly Ringmald (kje si, Molly, se- daj?), bi bil kratek opis fil- ma. Zelo sladka, toda ne do trebušnih bolečin sladka. Nepretenciozna, toda ne po- vsem neumna. Romantična, kar pomeni, da ima točno določen konec; toda kljub predvidljivostim na trenutke tudi preseneti. Seveda ne bo- ste videli zares grdih strani ameriških najstnikov, če- prav film priznava, da imajo svoje pritiske in da tudi njim ni povsem lahko. Temu v nasprotje - Pigmallion in Pe- pelka in tudi že prej omenje- ni Grdi raček Andersena pravljično odmevajo po sli- kah filma, pri čemer lahko vračunate slavno preobraz- bo iz z barvami zamazane in neurejene Laney (ki jo igra nadvse ljubka Rachael Leigh Cook) v postriženo in zmanikirano in okusno ob- lečeno Laney - kar se povsem primerno zgodi ob zvokih pe- smi Kiss me, izvajajo Sixpen- ce non the richer Hej, kdo je tedaj ne bi hotel poljubiti? Še dekleta bi jo vsaj objela. Pa je to že videno? Seveda je. Tak- šni filmi dejansko živijo od podobnih preobrazb. Am- pak je kljub temu, daje vide- no, da je že doživeto, povsem srčkano. Kakor so srčkani tu- di različni odtenki različnih egoizmov v filmu, in načini, kako ti egoizmi privlačijo eden drugega. Kakor je srč- kana tudi filmska opredeli- tve umetnosti. _bbUmetnost je odpiranje sebe navzven.« Torej drugačen način komu- nikacije s svetom. Da kaj takšnega prileti iz »nepre- tencioznega« filma? Res je malce preprosto povedano, toda povsem v redu. Skoraj- da neverjetno v redu. Sicer se film sam, kar se tiče avtor- skih prijemov, te opredelitve ravno ne drži - je pač dokaj povprečen - tudi igralci niso ravno oh in ah liga, pred- vsem so le ljubki in nič dra- gega - toda ravno zato, ker film pokaže, da niti ne hla- sta po nedosegljivih umet- TUških ali kakšnih drugač- nih višavah, vzdrži ogled. Nepretenciozna in roman- tično, zelo lahkotno, skoraj- da filmček. ne film - toda ljubek, zelo ljubek. In tudi smešen. Glede na to, da ob- stajajo komedije, ki poskuša- jo biti lahkotne, pa jim na- mera zaradi mnogih različ- nih vzrokov spodleti, je tole povsem gledljivo. Režiral je, in to prvič, Ro- bert Iscove, igrajo pa še, po- leg prej omenjene Rachael, Freddie Prinze Jr, Kieran Culkin (pred kratkim viden v Mogočnem paruj in, kot zanimivost, Anna Paquin. Se je spominjate? PETER ZUPANC Gremo v kino! Spraševali smo po treh filmih Donalda Sutherlanda. Seznam je tako obsežen, da naštejmo le nekatere najbolj znane: MASH, Klute, Ducat umazanih. Navadni ljudje, Casanova, Povratni ogenj. Čas za ubijanje. Razkritje, Šivankino uho, JFK, Izbruh... Nagrajenci so: Marjeta Lubej, Čopova 23, Celje, Ana Marija Rovšnik, Cvetke Jerin 5, 3220 Štore in Rok Jurše, Pod kostanji 22, Celje. Tokrat vas sprašujemo, v katerem filmu smo videli Anno Paquin? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 25. oktobra. Za nagrado bomo spet izžrebali tri dobitnike vstopnice za ogled filma Celjskih kine- matografov. 44 ZAAVTOMOBILISTE Po kupeju tudi roadster TT Audi TT coupe nedvomno spada med zelo uspešne av- tomobile (samo v Nemčiji so jih doslej prodali vsaj 40 ti- soč), saj je čakanje nanj dol- gotrajno. Pred časom je to- varna ponudila tudi road- stersko izvedenko, ki pa se- daj že pelje tudi na slovenski tržni prostor. Roadster TT je seveda vse (ah skoraj vse) podedoval od kupeja, razlika je le v platneni strehi. To odpira bodisi elektri- ka ah pa je treba to storiti ročno, poleg tega pa tovarna za prihodnje leto napoveduje tudi trdo streho (tako imenovani hard top) - s tem se bo uporab- nost tega roadsterja bistvei^ povečala oziroma podaljšala. TT roadster je naprodaj z enim samim, 1,8-litrskim motorjem, ki ponuja različno moč. Enkrat je tako na voljo 180 KM; dru- gič, ko je zraven še stalni štiri- kolesni pogon quattro, pa 225 KM. Od moči je odvisno tudi to, ali je zraven ročni petsto- penjski (pri 180 KM) ah ročni šeststopenjski menjalnik (225 KM), različne pa so seveda tudi zmogljivosti. Tako zmore roadster TT v šibkejši varianti največjo hitrost 222 km/h, zmogljivejši pa 237 km/h. Če- prav je prodaja tega razburlji- vega avtomobila že stekla, pa cene še niso dokončno določe- ne; pravijo pa, da bo roadster od kupeja načeloma za dobrih 400 tisoč tolarjev dražji. Ob vsem tem pa iz tovarne prihaja obvestila o »popravilu« tega av- tomobila, kajti lastniki kupejev se pritožujejo čez njegovo sta- bilnost pri visokih hitrostih. Tako bo avto v kratkem dobil stabilizacijski sistem ESP, ne- koliko pa bodo spremenili tudi podvozje. Kot pravijo pri Porscheju Slovenija, bodo last- nike že kupljenih'TT o vsem tem obvestili po pošti. Na sliki: audi TT roadster. Renault: dva nova motorja Francoski Renault, ki ga pri nas poznamo še najbolj po cliu (najbolje prodajani avtomobil na slovenskem trgu), se v to jesen pelje s številnimi novostmi. Med drugim bo tako cliu namenjal tudi novi 1,4-litrski bencinski motor, ki ga sedaj ponuja že v meganeu in scenicu, hkrati pa predstavlja novi bencinski 2,0- litrski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva (IDE). 1,4-Utrski bencinski štirivalj- nik konstrukcijsko izhaja iz zna- nega 1,6-Uhskega motorja. Toda pri izdelavi tega novega agregata so uporabili vrsto tehnoloških novosti oziroma postopkov, kar je pripomoglo predvsem k po- membnemu zmanjšanju teže. Tako 1,4-litrski motor tehta vsega 125 kilogramov, poleg tega pa v primerjavi z 1,6-litrskim po- nuja osem konjskim moči več, poleg tega je poraba goriva manj- ša. Ta agregat tako zmore 98 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, navo- ra je za 114 Nm. Kot pravijo pri novomeškem Revozu, bo clio s tem motorjem na voljo januarja ali februarja, ponujali pa ga bodo v kombinaciji z opremama RT in RXE. Morda je še bolj zanimiv 2,0-litrski motor, ki se dokazuje z neposrednim vbrizgavanjem riva. To je eden prvih tovrstj bencinskih motorjev v E\m kajti japonske avtomobilski varne (vsaj nekatere) te agrJ ponujajo že nekaj časa. Ta rnJ pri omenjeni gibni prosto^ 2,0 litra ponuja 140 KM (pri 5| vrtljajih v minuti), je pa v prin^ javi s predhodnikom z enaj gibno prostornino za 15 od^ kov varčnejši. Pri Revozu vedujejo, da bo ta motor na daj v kupeju 2,0 IDE spori < že pred koncem leta in sice nekako 3,5 milijona tolarjev Na sliki: renault clio. Aci avto za finale in lepo predstavo Akcija Odprti za varnost, ki se je pod pokroviteljstvom podjetja Miš Racing Daevvoo iz Domžal pričela maja letos in se odvijala v vseh večjih slovenskih mestih, se je v nedeljo končala v Celju s finalnim tekmovanjem v spretnostnih vožnjah in z zanimivo predstavo, ki jo je organiziralo podjetje Aci avto iz Ce- lja. Prireditev s finalnim tekmovanjem v spretnostni vožnji pod naslovom Odprti za varnost, se je pred Centrom Interspar v Celju pričela ob 10. uri, ko se je med sabo pomerilo 70 tekmovalcev, zmago pa si je v popoldanski finalni vožnji z znanjem in spretnostjo izboril Jaka Kersnik iz Dom- žal. Zmaga mu je pripeljala tudi tako lepo nagrado, kot je Daewoojev matiz, ki ga je zmagovalcu izročil Aci Vodeb, lastnik podjetja Aci avto iz Celja, Mariborska 202. Ker je nedeljska prireditev potekala v sodelovanju ministrstvom za promet, slo- vensko policijo, Branetom Kiizmičem, podjetjema Miš Racing in Daevvoo Motor iz Ljubljane, si je občinstvo lahko, poleg finalnega tekmovanja, ogledalo nove me- rilne naprave, ki jih pri kontroli prometa; Najspretnejši med finalisti, Domžalčan Jaka Kersnik, sije privijugal DaewoojeV( ga matiza, darilo podjetja Daevvoo Motor iz Ljubljane. uporabljajo policisti, nove naprave za prisilno ustavljanje vozil. Brane Kiizmič. pa je opravil zanimiv trening varne vož nje. Prireditev je bila tudi priložnost predstavitev dveh novih Daewoojevih vo- zil, gre za dve terenski vozili Musso in Korando. Kot zatrjujejo v podjetju Aci avto, gre za terenca, ki sta kos svetovnii" izzivom in ki lastnika popeljeta povsod, kamor mu srce zaželi. Vozili sta na volj" v izvedbah s petimi različnimi motorji 2,0, 1,3 in 3,2-kubičnim bencinskim m^' torjem ter z 2,3 in 2,9-kubičnim turb" dieselskim motorjem). Oprema v obeh vozilih je razkošna in kar najbolj uporab' na. In kakšne so prednosti poslovanja, ^. jih kupcem zagotavljajo v podjetju A*^' avto, tako na sedežu podjetja in trgovini^' Celju kot tudi v poslovalnicah v Šempetra* in Slovenj Gradcu? Med drugim kupc]^ uredijo kredit na položnice z minimal' nim pologom, od dokumentov je ob n^' kupu treba pokazati zgolj osebno izka^' nico, po potrebi pa vam v Aci avtu uredi)" tudi registracijo vozila in vam potei" vozilo lepo dostavijo na dom. Foto: GREGOR KATI*- Pod zastavami podjetja Aci avto. Št. 42.-21. oktober 1999 il^ijll I i H hI ZA AVTOMOBILISTE 45 Mercedesov kupe CL za prestiž } njercedes Benz je z lansko 1 odstavitvijo novega avto- ^Ijila razreda S napovedal i^jji skorajšnje rojstvo ku- : ifjevske izvedenke. Tako I ^aj na jesen v resnici pred- li ,jvljajo novega kupeja CL, ; liaterim zamenjujejo dose- ^l^ujo različico; slednjo so i; .fenehali izdelovati lani. 5 Kupe CL je seveda tiste vrste Onitomobil, ki mora in ki bo jjiujal pozornost na cestah: Sjradi dolžine ( centimeter janj kot pet metrov), zaradi joje izjemne podobe in seve- ^prestižnosti, ki jo prinaša v iftomobilski svet. Zunanja podoba tega veli- ega kupeja (gre za peto ge- leracijo) vsaj z nekaterimi lOtezami dokazuje sorodstvo limuzino razreda S, hkrati laje avto poln tehničnih no- osti, za katere pri Mercedes lenz pravijo, da so vsaj malo udi revolucionarne. Tako bo ivto opremljen s posebnim Idravlično-elektronskim si- stemom ABC, ki bo ob ABS protiblokirini zavorni si- lem) in ESP (skrbi za stabil- lost vozila) skrbel za neprob- ematično obnašanje avtomo- lila denimo med zaviranjem, . ospeševamem, vožnjo v ovi- nek ipd. Distronic je sistem, ki zagotavlja varno oddalje- nost do vozila, ki vozi pred CL, comand skrbi za ustrezno počutje v notranjosti (kombi- nacija radijskega in TV spre- jemnika, satelitske navigaci- je ipd.); avto je serijsko opremljen tudi s posebej iz- delanimi brisalniki, učinko- vito klimatsko napravo, zapi- ranje/odpiranje vrat je dvo- delno (vrata se naprej pomak- nejo nekoliko naprej in se potem odprejo) ipd. Kot se za tovrstni kupe spo- dobi, se pod motornim po- krovom vrtita dva zmogljiva agregata. Prvi in nekaj šib- kejši je petlitrski V osem- valjnik (CL 500) s 306 KM pri 5600 vrtljajih v minuti (navor je 460 Nm pri 2700 vrtljajih v minuti), drugi pa novi dvanajstvaljnik (CL 600). Ta ponuja 367 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, med- tem ko je navora za 530 Nm pri 4000 vrtljajih v minuti. Pri Mercedes Benzu ne skri- vajo prodajnih načrtov: v pr- vem polnem produkcijskem letu (torej leta 2000) bi radi naredili devet tisoč kupejev CL, kasneje pa naj bi njihova letna proizvodnja dosegla številko 50 tisoč. Novi veliki kupe made by Mercedes Benz se bo na slo- venskem trgu pojavil novem- bra, pri čemer bo treba za izvedenko CL 500 odšteti 20, za CL 600 pa 26 milijonov tolarjev. Na sliki: kupe CL. Prihaja clio symbol! Clio je v Sloveniji že dolga leta najbolje prodajan avto- mobil; vse doslej je Renault v različnih tovarnah v Evro- pi izdeloval samo eno karo- serijsko varianto. Sedaj pa bo v Bursi v Tlirčiji, kjer je tovarna Oyak Renault, na- stajala tudi limuzinska iz- vedenka tega avtomobila. Symbol, kot se bo avto ime- noval, bo dolg natanko toliko kot scenic (415 centimetrov), poleg drugega pa bo imel prt- ljažnik s prostornino 510 H- trov, kar je toliko kot pri me- gane classic. Avtomobil bo na voljo z dvema motorjema, obakrat z gibno prostornino 1,4 litra, vendar enkrat z moč- jo 75, drugič 95 KM (po štirje ventili na valj). Poleg tega bo mogoče izbirati še med dvema opremama (RN in RNA), za doplačilo pa bodo ponujah še ABS, pa aluminijasta kolesna platišča ipd. Symbol bo imel tudi nekoliko preurejeno pod- vozje, nekaj trše vzmeti ipd. S tem avtomobilom bo Renault v Turčiji zamenjal doslej zelo popularni renault 9 broad- way, saj bi rad obdržal kar 25- odstotni delež, ki ga ima na turškem trgu. Avto bo tam naprodaj že čez kakšen me- sec, za sedaj pa ni predvideno, da bi ga prodajali tudi pri nas. Volvo, Scania in Mitsubisiii sicupa j? Združevanje avtomobil- skih tovarn seveda ni nič novega, vse pa kaže, da se utegne velika združitev zgo- diti na trgu gospodarskih vozil. Kot je bolj ali manj znano, je tisti del švedskega Volva, ki izdeluje osebne avtomobile, v lasti ameriškega Forda. Del tovarne, ki izdeluje gospo- darska vozila, pa je ostal sa- mostojen in je pred časom kupil oziroma prevzel prav tako švedsko Scanio. Ta to- varna je razmeroma pomem- ben izdelovalec gospodar- skih vozil, sedaj pa kaže, da se tej švedsko-švedski navezi pridružuje tudi japonski Mit- subishi. Ta japonska avtomo- bilska hiša seveda izdeluje tu- di osebne avtomobile, manj pa je znano, da je v finanč- nem letu 1998/99 izdelal tu- di 284 tisoč tovornjakov. Se- daj prihajajo na svetlo vesti o tem, da naj bi Volvo in Mitsu- bishi med seboj izmenjala po pet odstotkov delnic. Nova družba bo pri proizvodnem programu dokaj dobro uskla- jena, kajti Volvo oziroma Scania sta močnejša pri tež- kih, japonska tovarna pa pri lažjih tovornjakih. Če bo v resnici prišlo do tega posla, bo nova družba po obsegu proizvodnje denimo večja od ameriškega FreigthHnerja, ki je v lasti DaimlerChryslerja. Vse torej kaže, da se uresni- čujejo napovedi o združeva- nju, kajti še leta 1965 je bilo v Evropi kar 40 izdelovalcev gospodarskih vozil, sedaj jih je samo še šest. Zanimiva je tudi vest, da se pri Volvu oziroma Sacnii ozi- rajo tudi po tistem delu Re- naulta, ki izdeluje kamione. Iz francoske avtomobilske to- varna pa so na to odgovorih, da jih ta posel ne zanima. Clio symboL 46 IZ OTROŠKEGA SVETA - PO SVETU starši me niso razumeli življenje se vleče kot dol- ga steza, ki se proti koncu vedno bolj oži. Na tej dolgi poti ti začetne korake po- magajo oblikovati starši. Čeprav igrajo najpomem- bnejšo vlogo v tem mladost- niškem svetu, se v teh občut- ljivih letih pogosto sporeče- mo z njimi. Bilo je lepo petkovo sonč- no popoldne. S prijateljem Janom sva se kot vsak petek podala na kolo. Ker mamica ni bila navdušena nad kole- som, sem za dovoljenje vprašal očija. Glede teh reči je vedno prizanesljivejši. Dal je izjavo, ki mi ni bila niti najmanj všeč: »Vprašaj mamo.« Ves ponižen sem se odpravil do nje. Še enkrat sem prosil za dovoljenje. Naletel sem na tišino. V sebi sem strnil vrste svojega po- guma in ji povedal, da grem na kolo pa pika. Ni bilo odgovora. »Kar bo, bo,« sem si mislil. In sva šla. Čeladi sta poskrbeli za pasivno var- nost, vožpia je iffiinila brez težav. 'j/. Do doma-'je bilo ^e nekaj minut, ki so se Vlekle kot ure. Jan se je poslovil in ugotovil sem, da sem sam. Sam, prepuščen na milost in nemilost usodi. Stopnice trpljenja so me pripeljale pred stanovanje. Postal sem za sto kilogramov težji. Z grozo me je prešinil pogled na uro, ki mi je brala obsod- bo: »Po tebi je. Zamudil si za petnajst akademskih mi- nut.« Mami in oči sta bila v dnevni sobi. Tih pozdrav so vpile stene. Sklep je bil: »Pol meseca brez kolesa in da naj se kaj takega ne pono- vi več.« To je bilo krivično. Replika ni pomagala. Saj sem povedal, kam grem in kdaj se vrnem! Nakladanje v slogu zdrav duh v zdravem telesu ni pomagalo. Rodi- teljska administracija je ta- ko trmasta in trdovratna! MITJA ŠIMENC, 7. b, I. OŠ Celje Topel spomin Odšla sem na priprave v atletiki. Stanovali smo v in- ternatu z drugimi atleti iz Slovenije ter francosko re- prezentanco. V sobi smo bila štiri dekleta iz našega kluba. Stale smo med vrati sobe, ko se prikaže On. Oči so obstale na njem, zastal mi je dih.Nisem in ni- sem mogla obrniti pogleda drugam. Od tistega trenutka so moje oči iskale le njega. Kdo je On? Izvedela sem. Hvala prijateljicam! Ko je vstopil v našo sobo, sem onemela. Kakor sem si- cer zgovorna, nisem našla pravih besed. Tudi on je bil brez besed. Ampak čas je na- redil svoje. Kmalu smo posta- li pravi nerazdružljivi prija- telji. In toliko smo si imeh povedati! Skupaj smo hodili na trening. V meni pa je tlelo globlje čustvo. Srečna sem bila, ko mi je nosil nahrbt- nik. Zopet sem postala tista prava klepetulja, kakršno so me poznale kolegice iz naše- ga kluba. Bilo je zabavno, še bolje rečeno - lepo. Zadnji večer se je razkrila resnica. Nisem mogla zatajiti, da mi je On resnično všeč, da sem se pravzaprav zatrapala vanj. Tudi On se je tisti večer več vrtel okrog mene. Opazili so najino skupno željo po bliži- ni. Zadnji jutranji trening je bil slab. Sploh nisem bila zbrana, saj so bile moje misli pri Njem. Slovo. Izmenjava- nje naslovov, telefonskih šte- vilk, obljube... Naslednja tekma bo v njihovem mestu! Tolažba in novo pričakova- nje. NEJA ERŽEN, 8.a OS Šempeter v Savinjski dolini Narobe dan Nekega dne mi je šlo vse narobe. V sobi sem imela ak- varij z ribami.Vzela sem hra- no, da bi nahranila ribice. Toda joj, v akvarij se mi je usulo preveč hrane! V vodi je bilo toliko hrane, da se ribe niso več videle in zato so umrle. TINA ŽNIDAR, 2.a OŠ Polzela Mladi planinci na pohodu v soboto, 2. oktobra, so se mladi planinci I. osnovne šole Celje pod mentorstvom Vlaste Grit z avtobusom odpeljali do Socke. Po dveh kilometrih hoje so v Selcah nad Socko pomalicali inj povzpeli na planoto med Kislico in Stenico. Privoščili so si daljši postanek. Vreme je bil prekrasno. Tam je nastala tudi fotografija. Pot so nadaljevali mimo razvalin gradu Lindek d Dola nad Gojko. Pri Pungartnikovih so pili sladek jabolčnik in jedh pecivo. Na Frankolovem ji je nato čakal avtobus. Pohoda se je udeležilo tudi nekaj staršev, ki jih vabijo tudi na izlet na Lise v soboto, 23. oktobra. Učenci pa te dni nas hodniku šole pripravljajo razstavo o pohodu. Nepozaben dan v bolnišnici Sem zagreta športnica, stara 15 let. Že 5 let se aktivno ukvarjam s košarko in sem tudi dobra v tem športu. Ker pa pri športu ne gre brez poškodb, sem se tudi. jaz poškodovala. Na oddelek otroške kirurgije sem prišla v ponedeljek, 4. oktobra, in doživela marsikaj novega. V sobi so se zamenjale že štiri bolnice, spoznala sem nekaj novih prijateljev, najbolj pa mi bo ostalo v spominu četrtkovo popoldne. Učitelji bolnišnične šole so pripravili prireditev, v kateri je sodelova- la tudi skupina Nude. Bila sem zelo vesela, saj igrajo dobro glasbo. Te prireditve se je ude- ležilo precejšnje število otrok, njihovi starši, sestre, zdravniki in mnogi drugi, ki niso zapo- sleni v bolnišnici in ne bolni. Med prireditvijo smo dobili lepe nagrade. Vsak otrok je dobil tudi balon, napolnjen s helijem. Te balone smo na koncu prireditve spustili v zrak in vsak je nosil sporočilo: »1 balon pošiljamo otroci, ki s zdravimo v celjski bolnišni( in obiskujemo bolnišnično k lo. Veseli bomo, če nam bost napisali nekaj lepih želja in ji poslali na naslov: 1. OŠ Celji Bolnišnična šola, Vmnčeva \l 3000 Celje. Ta teden mi bo ostal v spe minu. Če ne zaradi poškodb pa zaradi te prireditve. \ KATJA ZUPANC, 1. OŠ Celjt Bolnišnična šol Baročni festival v Varaždinu Varaždin je mesto muzej, eden najlepših baročnih am- bientov na Hrvaškem. Do 19. stoletja je bil najpomem- bnejše mesto na severu Hr- vaške. Arheološke najdbe so iz časa neolitika, latenskega obdobja in antike. Srednjeveško naselje Varaž- din se prvič omenja 1181, v dokumentih kralja Bele III. Le- ta 1209 dobi z listino kralja Andreja II. Arpadoviča status svobodnega kraljevega mesta. Kralj Matjaž Korvin 1464. potr- di grb mesta Varaždin, ki je še danes znamenje mesta. Unifor- me mestne*garde so stare 250 let. Od 1756. (v času Mozarto- vega rojstva in cesarja Jožefa II.) je Varaždin »mali Dunaj«, glavno mesto Hrvaške (do po- žara, ki je uničil mesto). Varaždin se ponaša z bogato glasbeno tradicijo. Tu so se rodili mnogi znani glasbeniki: Ruža Pospiš Baldani, Nada Puttar-Gold, Vlatka Oršanič, Franjo Petrušanec, Višnja Ma- žuran, Josip Klima, Jurica Mu- rai itd. Otroški zbor glasbene šole pod vodstvom Marijana Zuberja (lani je praznoval 85- letnico) je bil najboljši otroški zbor v bivši državi, znan po Evropi in ZDA. Srednja glasbe- na šola je bila ustanovljena 1828. Neorenesančno gledališ- če, 20 let starejše od zagrebš- kega, je 1873 zgradil isti arhi- tekt Dunajčan H. Helmer, kot svoj prvi tovrstni objekt. Zara- di številnih sakralnih objektov Varaždin slovi kot mesto cerk- va in samostanov. Vrsta zvoni- kov da mestu v nižini poseben pečat. Pokopališče z urejeno vegetacijo ima vrsto nagrobnih spomenikov iz obdobja bider- majerja, secesije in novejšega časa. Varaždin je od lani na Usti kandidatov za sprejem v sez- nam svetovne dediščine pri Unescu. Glasbeno življenje v mestu s 46.000 prebivalci je bilo že od nekdaj bogato, z ustanovitvijo festivala Varaždinski baročni večeri 1971. leta je postalo še bogatejše. Tako se že 29 let nepretrgoma v dveh tednih septembra in oktobra vrstijo glasbene prireditve z baročno glasbo v Veliki dvorani HNK, v katedrali, dvorcih v Varaždinu in okoliških krajih. Letos je od 20. septembra do 3. okto- bra na 21 koncertih nastopalo več sto umetnikov - simfonič- ni in komorni orkestri in an- sambli, zbori, vokalni in in- strumentalni solisti iz Vara ž- dina, Zagreba, BiH, Slovenije, Avstrije, Romunije, Nemčije, Rusije in Anglije. Od 1994 redno sodelujejo znani slo- venski umetniki, orkestri, zbori in sohsti. Tudi letos so odprli festi- val: Slovenska filharmonija, združeni zbor dr. Cudermana (Slovenski komorni zbor in Consortium musicum), nemški solisti pevci, pod V baročnem Varaždinu se na festivalu vsako leto predstavi- jo tudi slovenski glasbeniki. vodstvom Milana Horvata so izvajali veličasten Bachov Ja- nezov pasijon. 80-letni mae- stro je dirigiral dve uri, brez odmora, na pamet, to je bil njegov veliki večer. Najboljši je bil zbor, ki ga je pripravil dr. Mirko Cuderman. Tudi na zadnjem koncertu so bili od- lični že omenjeni zbor. Slo- venski komorni orkester, slo- venski pevci solisti M. Arnež, M. Trček, M. Robavs in Av- strijka E. Kulman, ki so pod taktirko dr. Cudermana, usta- novitelja in dirigenta obeh zborov, izvajali monumen- talno Handelovo delo - orato- rij Solomon. Na festivalu je nastopalo več orkestrov. Va- raždinski komorni orkester je imel dva koncerta, na dru- gem je bil umetniški vodja in solist naš Stanko Arnold - trobenta, ki je blestel zlasti v Telemannovem koncertu (poleg kolegov T. Rukljič in K. Fabijanič) za tri trobente in godala. Posebna atrakcija je bil večer štirih Bachovih Koncertov za dva in tri čem- bala in godala, projekt Višnje Mažuran, prve dame čemba- la. Poleg nje so igrali čemba- listi Mario Penzar in njeni diplomanti Linda Mravunac, Sanda Majurec in Krešimir Has, sodelovali so člani Za- grebških solistov. Za skupno igro več čembal so potrebni enaki instrumenti, kar so v Varaždinu dosegli z razume- vanjem Zagrebških solistov in Glasbene akademije. Ti so za koncert dali na razpolago kopiji francoskega instru- menta Blanchet iz 1756, tret- je takšno čembalo pa že ima- jo Varaždinski baročni veče- ri. Tako smo prvič v tem delu Evrope občudovali Bachove originalne koncerte, ki jih si- cer igrajo na klavirjih. Ljubljanski Kvartet Tarti ni je imel Bachov večer. Ni festivalu redno pripravijo i rokopisu odkrita dela hrvaš ke baročne zakladnice. Le tos je bil velika atrakciji scenski oratorij iz 1771 »Prenos relikvij Sv.Dujma<| splitskega skladatelja ij| zdravnika Julija Bajamontii ja. Celotni projekt z vsenj poustvarjale! je dobil letoJ] njo nagrado Ivan Lukačiii Veliko doživetje je bilo tud poslušati glasbo hrvaške za kladnice iz 17. stoletja ni zaključni zahvalni maši Moški pevski zbor »Zagreb^ ki zdravniki pevci« je pe Mašo Ivana Šibenčana in tu di druge duhovne pesmi. ^ zboru poje 50 zdravnikov največ specialistov in profe sorjev. Že 25 let jih vodi prof. dr. Mijo Bergovec, kar- diolog, člani Hrvaške medi- cinske akademije in Ame- riškega kardiološkega druš- tva; z zborom je imel vef kot 300 koncertov doma i^^ Evropi. Lani smo pojoiSf zdravnike že občudovali * Mariboru, prav gotovo bi jil" bili veseli tudi v Celju, kje' je spomladi že gostoval tud' zdravniški orkester HGZ. MIRA MRACSEl^ 5t.42.-21.olrtoi»ef 1999 liOVi TEDNIK V MODNEM VRTINCU 47 Slab okus - kaj je sploh to? fje le ob živih barvnih se- (jvljankah in svetleče ve- ^^„ih pisanih vzorcih, ki jih ^fluja letošnja prelomna lodna letnica, tudi vselej, g beseda ali misel nanese J modno oblačenje, nas [gj ko prej zbode vprašanje estetiki. O dobrem ali sla- okusu. Da je to hudo flativen pojem, že vemo, ako kot vemo, da imajo |,5ake oči svojega mojstra... si - malo zaradi zabave in jalo zaradi poučnosti - po- |ejmo, kako so ob vprašanju, ajje to slab okus, razmišljala lajbolj slavna kreatorska ime- azadnjih desetletij: Gianfranco Ferre: »Kadar lekdo v tistem, v kar je na- Itavljen, ne deluje dobro. okus navsezadnje pome- % da neka oseba ne ve prav lobro, kdo je.« Alberta Ferretti: »Neobčut- jivost. Brez elegance duha in ica ni elegance osebe.« Kari Lagerfeld: »Kadar se lekdo togo in vztrajno oblači mekaj, kar se mu ne prilega, se pa je odvisno od osebnosti položaja, v katerem se znaj- le - tudi kič lahko spodbudi lastanek dobrega sloga.« Jill Sander: »Ozko gledanje Nasvet.« Emanuel Ungaro: »Slab kis je plitvost, aroganca in lajhnost.« Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Valentino: »Pomanjkanje domišljije. Okus je nekaj, s čimer pridemo na svet, veli- ko pa se moramo tudi nauči- ti, med drugim vse o svojem telesu in osebnosti, nakar se lahko, ubrano s seboj, samo- zavestno oblačimo.« Christian Lacroix: »Po- manjkljivosti okusa - prevzet- nost, bahaštvo in meščanska prilagodljivost, so znamenja pomanjkljive osebnosd. Slab okus nima nič opraviti s koli- čino denarja, obveščenostjo o modnih tokovih ali navodili za skladno oblačenje.« W.Joop: »Slab in dober okus je mogoče hitro ločiti. Biti brez okusa je tragično, kar izhaja iz nespoštovanja sa- mega sebe in brezvoljnosti.« Issey Miyake: »Slab okus je v vsakem primeru boljši kot nikakršen.Včasih mi deluje nekoliko slabega okusa zelo inovativno in zanimivo...« Tele mladostne torbice so nastale v eminentni modni hiši Valentino. Ideja za manj eminentne, pa zato še bolj prikupne domače unikate. Izdelajte darilo tisočletja - torbico! Ne, nič ne laže koledar - še zelo slabe tri mesece nas loči do norije in evforije, ki nas bo popeljala v leto 2000. Že razmišljate o silvestrovanju? Že razmišljate o darilih, ki - to se vendar spodobi - morajo biti nekaj posebnega? Tukaj je prva ideja, ki jo lahko začnete izdelovati kar danes. Zamudno je tole delo, ampak učinkovito kot le kaj. Gre za torbico iz blaga (lahko jo kupite, če je ne znate sešiti sami), ki je ročno izvezena. Pa ne s čimerkoli. Tisoče drobnih pisanih perlic je v obliki vzor- cev prišitih nanjo. Za etno ah hipi stil lahko uporabite tudi drobcena ogledalca (odrezal in pobrusil robove vam bo ste- klar), ki jih s sekundnim lepi- lom prilepite na blago, okrog njih pa prišijete perlice. Tak- šno dragoceno in predvsem unikatno torbico podarite se- stri, prijateljici, sošolki... moda vlaseh luturisticne pričeske Vsako leto oktobra je v Londonu osrednji svetovni frizerski dogodek - Salon International. Vsa vodilna imena frizerstva te celine se predstavljajo z novimi kolekcijami in te so potem navdih oz. idejne modne smernice stroke za eno le- to. V dveh velikih sejemskih dvoranah se predstavljajo najprestižnejši proizvajalci lasne kozmetike ter po- trebščin v frizerstvu. V veli- ki dvorani Wemblyja, Grand Hali Theatre, pa se dogaja tisto, kar je paša za oči - show predstavitve ko- lekcij, demonstracije v ži- vo, vse v povezavi z vrhun- skimi koreografijami, oble- kami vodilnih oblikoval- cev... Predstavitve vodilnih frizerskih imen, med katere so letos štela: Toni&Guy, Vi- dal Sassoon, Patrick Came- ron, Charles Wotinghton, Mahogany, Umberto Giani- ni. Rita Rusk, Andrew Col- linge in Andrew Jose, se od- vijajo pred približno 4 tisoč ljudmi. V manjših dvoranah pa so strokovni seminarji vseh omenjenih. In kaj kažejo smernice pričesk za naslednje leto? Razmišljali bomo zelo futu- ristično. V striženjih prevla- dujejo zelo mehki in precej ločeni efekti. Prevladujoči ponyji so postali precej neo- predeljeni. Ogromno je podstrižnih efektov (under- cut), ki pa so zelo nedoločni glede na zgornji del. Dolži- Freedom collection Vidal Sassoona. ne se gibljejo od kratkih do srednjih in tudi dolgih las, pomemben je samo skupni cilj te mode - futurističen, svoboden videz. Zanimiva je tudi vrnitev kodrov, ki ne smejo izgledati angelski, ampak ploščati v zgornjih delih in šele potem razviti v koder. Barve so se precej omeh- čale, zadušile, saj so osnova striženju. Izjema je bila le hiša Vidal Sassoon, ki je v nekaterih primerih segla po norih barvnih kombinaci- jah. Pravilo pa so preliva- nja, ki so skoraj neopazna v menjavi nians. Kljub temu, da so poudar- jali, da niso črpali idej iz prejšnjih desetletij, je bilo mogoče ponekod opaziti trende zelo zgodnjih sedem- desetih (David Bowie). Že skoraj običajno so bile najbolj odmevne predstavi- tve Vidal Sassoona, hiše To- ni&Guy ter Patricka Came- rona s precej izvirnimi twist tehnikami spenjanja las. KRISTIJAN PETEK 42.. 21. oktober 1999 48 KROMIKA S CEUSKEGA Vizita v »Gledališču upanja« Paberki iz zaodrja v Talijinem hramu - Na zdravje letu 2000 gHMjj^H Namesto zavese, ki bi se minuli petek zvečer morala odgrniti za prvo premiero v novi sezoni v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa je žal prvaka, gospoda Janeza Bermeža, lanskolet- nega dobitnika Borštnikove- ga prstana, vščipnilo v kri- žu, da ni mogel iz postelje, kaj šele na odrske deske, smo vam v uteho napaber- kovali nekaj zgod in nezgod ter anekdot iz zaodrja. Tam se je vselej zanimivo smuka- ti. Ali pa v obrekovalnici (ta- ko se uradno imenuje pro- stor, kjer igralci čakajo na nastop), kjer je tudi zanimi- vo pritisniti uho. Tako nam je (pred zaključ- kom redakcije) tudi prišlo na uho, da bo celjski Janez Boršt- nikov prstan predal gorenjski Milenci, igralki in ambasador- ki Unicefa, Mileni Zupanči- čevi... Naj bomo prvi, ki ji iz vsega srca čestitamo! »Teater je pač teater,« pravi upravnik gledališča Borut Alujevič, ki je zaradi obolelih in poškodovanih okončin in križev članov ansambla raz- glasil v hiši »križarsko« vojno. Izdal je tudi nekaj prepovedi druženj med igralci (no, lah- ko si telefonirajo ali pa poši- ljajo e-maile): Miro Podjed si je že pozimi v družbi z Dra- gom Kastelicem pred pred- stavo Vaja zbora zlomil gle- ženj. Zdaj si je Drago Kastehc poškodoval ramo pri študiju igre Jošt in Jaka, v kateri igra tudi prej omenjeni... V vlogo je moral, vskočid Zvone Agrež, ki bi bil sicer zaradi posegov v čeljusti oproščen odrskih vragolij. Ko ima hu- dič mlade, jih ima devet in se spravi tudi na mlajši del an- sambla. V križarsko vojno je vstopila tudi mlada Maja Štromar, ki ji je v gledališki bolnišnici upanja še edino upanje dr. Vili Vengust. Bar- bara Medvešček je »zakuha- la« z angino in tako je morala Vaja zbora, ki bi jo morali videti slavisti na zborovanju v Celju, odpasti, kljub temu, da Anica Ktimer Janezu Bermežu: »Čimprej okrevaj!« bi se za »profe« žrtvovala prav tako obolela Anica Kumer, nad katero so bdeli na infek- cijskem oddelku bolnišnice in obvezani večni mladenič Dra- gec. Na oglasni deski pred obrekovalnico visi tudi raz- glas o prepovedi obolevanja za gripo, za kar bo s cepivom in s svojo ekipo poskrbel mag. Ivan Eržen. Razglas velja za vaje, predstave, gostovanja, Borštnikovo srečanje, pre- miere in Dneve komedije, ki so že zakoličeni: od 28. ja- nuarja do 20. februarja. Na srečo se je Renatu Jenčku zašita arkada nad očesom, v katero je na generalki lanske predstave Bhžje (nehote) pri- letel kozarec, zaradi česar se Mario Šelih še zdaj sekira, že čisto zaceljena. Nocoj (četr- tek) na celjskem odru, jutri pa na Borštnikovem srečanju, bo ekipa Bližje spet pravi pu- šeljc. Škoda le, da le v spem- 1 j ovalnem programu. Na ma- riborskem odru se jim bo spet pridružila Tina Gorenjak, ki se je medtem vrnila iz Rima - julija je postala mamica lepi punčki, ki jo bo zdaj ob veče- rih pogrešala, saj se Tina vrača na oder. Menda, se po gledališču go- vori, da so, kar zdravja tiče, še v najboljši formi igralci t.i. »ruske šole«. Ni čudno, glede na to, da so se kalili in utrjeva- li v mrzli Rusiji. Pa so tudi med njimi izjeme. Že lani se jim je v sončno Kahfornijo izmuznil Igor Korošec, tam je na žalost zbolel, vstopil med »križarje«, in v sanjskem L.A. tudi ostal'. Najbolje je »križar- ske težave« rešil dolgoletni in priljubljeni režiser celjskega gledališča Franci Križaj: od- šel je namreč v pokoj in se pridružil soprogi Majdi, prav tako znani strokovnjakinji, lektorici (vrsto let v SLG) v Ljubljani. V Ljubljano vleče tudi mla- de. Tam je pač laže priti še do kakšnega dodatnega dela. Tre- nutno je na začasnem delu v Ljubljani, z dovoljenjem hiše, mlada Barbara Vidovič, ki gostuje v MGL. V Ljubljani nastaja tudi vseslovenski, na- cionalni televizijski projekt France Prešeren, v katerega so vpreženi zvečine ljubljanski kolegi, a so vanj pripustili tudi nekaj celjskih igralcev. Tako bo Andreja Smoleta zaigral Mario Šelih, Gorenjca Mira Podjeda so posadili na vprego za furmana, zaigral bo tudi Bojan Umek. Sicer pa je 24-članski umetniški zbor, toliko igral- cev ni štel že od leta 1956, zelo obremenjen. Zato, se še sliši v zakulisju, bo potrebno uvesti še eno pravilo. Da naj bi se namreč vsak igralec ob svoji vlogi spotoma naučil vsaj še dveh vlog svojih soi- gralcev; za primer, če kdo zboli, da nemudoma vskoči. Mali in Veliki Lujo. Pri vskokih v predstave so celjski igralci, od Alujeviča, Jenčka, Kastelica, Agreža in drugi, kar pravi mački. Tudi to je odlika celjskega an- sambla, ki je občasno »bolni- šnica na robu mesta«. Je pa teater tudi na finanč- nem robu, kar zadeva financi- ranja kulture po novem, ob- činskem modelu. DDV bo tea- tru naredil za 20 milijonov stroškov, ker je z najvišjo davčno stopnjo obremenjeno sponzorstvo, vsi nakupi, sode- lavci po pogodbi. Nad uprav- nikovo mizo se s stene na klic »na pomoč« nič več ne oglaša zvonček, ki ga je ansamblu za zmagovalno Ukročeno trmo- glavko na Borštnikovem sre- čanju kot darilo z obljubo na pomoč poklonil bivši župan Tone Zimšek. »Ga bodo prei- menovali v navček?« se v stra- hu sprašujejo igralci in gledal- ci. Sicer pa med gledališkimi kadri pridno rastejo novi. Še včeraj študent zagrebške aka- demije za igralstvo in režijo v Zagrebu, danes diplomant, si- cer pa že kar prekaljeni reži- ser, slavni sin slavnega očeta, Miha Alujevič - v kuloarjih znan kot »Mali Lujo«, se je vselej rad smukal po teatru in v bhšču odrskih luči. Pred dnevi je na odru Ptujskega gledahšča uspešno postavil otroško delo Ana in kralj. Pri- de tudi v Celje. Predst.i.,, mreč. V »Gledališču upanja« jo torej veliko upanja: k( koncev slavijo z milei mom tudi polstoletni oh hiše. Zoper bolezni in tej se bodo borili s svežo k( dijo Celjana Vinka Mod dorferja Limonada S\o\ ca. Na zdravje! V novo t letje pa bodo na silves^ prvič stopili skupaj z oh tvom: po Limonadi Slo ci, zmagovalni komediji skih Dnevov komedije, šampanjcem. Nora zal za katero so precej vstc že prodah, bo stala 10 tolarjev! Ste prvi, ki vs kar piše, veste! P.S. Opravičujemo se v ki vas na tem mestu ni omenili! Nismo še rekh nje besede. Foto. SHl Veliki trije (sošolci z AGRFTV): Gorenjca Miro Podjed in Milena Zupančič in Boris Cavazza na stopnicah v celjska gledališču. I Čigave so glave? Na sredini je Drnovškova, sevel Šf.42.-21. oktober 1999