Na materinem grobu
|aj tukaj molim, tukaj jočem            O kolikrat v skrbčh pozvala
Na grobu materinem sam.                Po dnevi moje si imč,
Kam pac sirota iti hočem                Kje bil sem? milo me vprašala,
Iskat tolažbe srčne — kam,              Gladila z roko mi lasč.
Ce tebe, zlata mamica,                     S poljubom se dotaknila,           '
Pokriva črna jamica?            j           Vsa vame se zamaknila.
\z sanj si zjutraj me vzbudila          Zvečer si zgodaj me odvela
Tako na lahko in ljubo,                   Na rahlo posteljico spat,
RoČici moji si skletrila,                     Z meno molila, potem pela,
Molila verno si z meno.                   In zibala me v sanek zlat.
Kadar si me napravila,                     Se večkrat se približala,
Očeta sva pozdravila.                        In čelo mi prekrižala.
Zdaj tukaj molim, tukaj jočem Na tvojem grobu,  mati, sam. Tolažbo jedno v srcu vročem In prošnjo do Boga imam: Da se v nebesih snidiva, Na veke tam se vidiva.
Anton Medved