Po krščanskem svelu Molitve za mir. Papež PiJ XII., čigar vodilno geslo je delo za mlr, js takoj, ko J« bil povzdignjea do najvižjega dostojanstva v Cerkvi, pozval vse narode in vlaadrje, da si prizadevajo z vseml silaml za mir. Svoj poziv j& ponovU velikonočno nedeljo v svojem govoru, ki ga je imel med slovesno Blužbo božjo v cerkvl sv. Petra, Dne 20. aprila pa je naslovll na svojega državnega tajnika kardinala Maglioneja pismo, v katerern odreja, naj se v mesecu maju v yseh župnijah sveta, dvigajo k nebu javne molitve za mir. Zlasti naj se organizirajo molitve otrok, ki so posefono ljubi božjemu Zveličarju in kl v svoji mladosti odsevajo nedolžnost, duševno lepoto in milobo. Vsak dan naj očetje in matere pripeljejo k oltarju presvete Device svoje otroke, ki naj po darijo cvetja s svojih vrtov in logov in združeni s starši dvigajo svoje molitve k Bogu, Zveličarju va Mariji, da naj se ohrani mir vsem državljanom, vsem narodom in vsem državam. Kako naj bi ne sprejel Bog molitev otrok, ki jtm lahko rečemo angeli na tej zemlji? Gotovo bo Marija, Matl božja, pomagala ljudem, ki so v toliki stiski, ko se vsi boj« najhujšega, in bo izprosila rnilosti od svojega Sina, ki ga žalijo toliki grehi, pa je vedno pripravljen odpuščati, da bi Bog osvobodil narode njihovega velikega strahu ter odprl vsa srca za bratovsko edinost med narodi. Ko se bodo v maju po vseh mestih, trglh in vaseh vršile javne molitv8 za mir, upravičeno lahko upamo, da se bodo ljudje zamislili ln da se bodo čustva medsebojnega sovraštva, jeze in maščevalnosti polegla ter da se bodo duše razpoložile za mir, kl nam edini more zagotovitl napredek in boljšo bodočnost. Žalostna stoletnica. Letos poteče sto let, kar sta pod pritiskom ruske vlade za časa carja Nikolaja I. dva milljona katoliških Slovanov v Rusijl prestopila v pravoslavje. To so .bili potomci tistih Slovanov (Ukrajincev in Belorusov), kojih prednlki so po svojib. škofih na cerkveni sinodi v Brest-Litovslm (v tedanjd in sedanji Poljski) leta 1596 sklenili zvezo s papežem v Rimu ter priznali njegovo vrhovno oblast nad Kristusovo cerkvijo. Zveza z Rimom je med Slovani v takratnl Poljski in deloma tudi v Rusljd vedno bolj rastla in s« širila ter kmalu dosegla preko 10 milijonov pristašev. Po delitvi poljske države leta 1772, 1793, 1795 med Prusijo, Rusijo in Avstrljo, je unija (zveza z Rimom) ostala neoknrjena med Rusinl ali Ukrajinci v Galiciji, ki jo bila priključena Avstriji. Rusija pa, kamor je prišel največji del unijatov (združenih z Ritnom), je takoj začela sovražno nastopati proti uniji. Ruska carica Katarina H. (1762—1796) je sliko svojega zloglasnega značaja dopolnila s tem, da je z drugimi svojiml slabimi svojstvi združila še hinavščino, zahrbtnost in sovražnost proti katoličanom bizantinskega (grškega) obreda, ki bo bill v cerkvenl zvezi z Rimom. Dosegla j« s to svojo politiko, da je bilo ob njeai smrti 7 do 8 mllijonov unijatov pognanih v razkol, v rusko pravoslavje. Katartnino protikatoliško politil^o je nadaljeval zlastl ruskl car Nikolaj I. (1825—1855). Ko jo zatrl poljsko vstajo leta 1830/31, je sklenil vse narode, ki bivajo v razsežnih mejah ruske države, porusiti in popravoslaviti. Njegovo geslo je bilo: »En zakon, en jeA, ena vesra.€ Preganjal je poljskl katolicizem, še bolj pa rusinsM In beloruski katolicizem, ki ga j» hotel zatretl s vseml sredstvl hx nn vsak način. Z obljubami, grožnjaml Jn podkupovanjem j« dosegd, dasomu trijo unirani škof je pod vodstvom litovskega škofa Jožefa Siemaszko leta 1839 poaLali pismo, v katerem Izjavljajo, da izstopajo ia rimske cerkve ter se priglašajo s svojimi škofljanl za vstop v rusko pravoslavje. Tako sta bila dva milijona katoliških vernikov n« samo proti svoji voljl, marvei tudl brez vednosti prideljena ruski pravoslavni cerkvl. Kdor ee je temu ustavljal, J6 bdl kruto kaznovan. Katališki cerkvi zvesti duhovnlkl so bill krvavo mučeni ter poslanl v pregnanstvo v Sibirijo. Zares žalostna stoletnica verske nestrpnosti in okrutnosti! Molk nl pritrdflo. Kdor molči, ta ne boglaša: to je giavna misel pastirskega pisma, ki ga je poslal pred Veliko nočjo svojim škofljanom škof v Wurzburgu v Nemčijl. Katoličanoin v Nemčiji je ta čas onemogočena obramba po javnih listih in sfaipščinah. Katoličani mol&jo, ta njih molk pa se ne sme tolmačiti, kakor da oni s tem vse odobravajo, kar brezbožniki brbljajo. Prav nasprotno. Naj se brezverci nikakor ne sklicujejo na molk ljudstva ln naj se ne veselijo prezgodaj zloma krščanske vere. Je molk, ki izvira iz nemoči in nemogofinosti, da bi se proti napadom v govorih ln spisib. svobodno izrazila obramba in eo obrazložilo protivno mifiljenje. J« tudi molk pameti, ker je znano, da je budalu nemogooe zapreti usta. Je molk pameti, če eo ljudje nedostopni za resnico« Je molk, ki dokazuj«, da se v duži temis protivimo, kar se govori. Ta splošni molk mnogotere vara, kateri mislijo, da &o vsi tisti, ki molčijo, njihovi pristaši.