Štev. 319
TRST, petek 18. novembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tatf} rt Mdaljab Ia praznikih e* 5., ik pe«e4eljklti H 9.
Prnaliie ite*. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcebakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani. Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdor-i i al, Dornbergu itd Zastarale ite?. po 5 nrt. (tO stot.). vaLAttl 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 fccioae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, o. .-artnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa «1. mm Zs ogia-e t tekstu lista do 5 vrst 30 K., vsaka a a daljna vrsta K 2. Mali oplasi po 4 stot. beseda, oaj-*txaj p*-40 stot Oglase -.prejema Inseratni oddelek uprave «Edinosti". — Plačuje se izključno le nprari „Edinosti". — " — Pla?IJItfO In utofljive * Trst«.	=•
mm
Glasilo politiintga društva „Kdinost^ za Primorsko.
r MiMM« je mmil
NAROČNINA ZNAŠA
aa oelo leto 94 K, pol leta O K, 3 mesece O K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Imtetaa u n.Seljak« 1b<uJ« „KSIIOITI" itM*: M tete Eroa S'SM, sa pel leta Kroa 2 SO.
Tal dopisi naj se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefranko-rana pisma a« a« sprejemajo in rakopial se ae vraćaj«
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: slina Giergia Galattl 18 (Narodni dem) IsdajateJ^ in odgovorni urednik ŠTEFANiiODlN A. Lastnik konzorcij lista .Edinost- - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulioa
*	= Giorgio Galatti štev. 18	--
Poltno-hranllnttnl račun St. 841 652. TELEFON It 11-57.
Politično društvo „EDINOST"
sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 20. ■ovembra 1910
dva javna shoda
m sicer: 1) ob 10. uri predpoludne v „Nar. dom" pri sv. Ivanu in 2) ob 4. uri popoludne v „Obrtno in kon-sumno društvo" pri sv. Ivanu (tik •erkve) s tem-le dnevnim redom:
„Ljudsko štetje".
Ker je točka dnevnega reda vele-važna, pričakovati je obile udeležbe.
V pojasnilo.
Tečaj za ljudstvo Štetje, kateri je bil napovedan za pretekle štiri dni pri Sv. Jakobu, se žal, razun v ponedeljek večer, ni mogel ▼ redu izvršiti, in to deloma vsled neljubega nesporazumljenja, predvsen. pa radi tega, ker so ravno oni odborniki Pol. Društva „Edinosti", ki so imeli sodelovati pri tem tečaju, bili zadržani v tržaškem deželnem zboru, kjer so kot poslanci imeli zastopati koristi svojih volilcev v prašanju vitalnega pomena za našo okolico.
Vsi oni, ki so se bili odzvali pozivu aa pohajanje tečaja za ljudsko štetje, naj blagovolijo vzeti to pojasnilo na znanje ter •dpustiti, kar se je proti volji podpisanega »mudilo.
Tečaj se ponovi prihodnji teden ter se ukrene vse potrebno, da se zamore v redu izvršiti.
TRST, 17. novembra 1910.
ODBOR
Političnega društva „Edinost".
BRZOdflUNE UE5TI.
Iz deleM.
Avstrijska delegacija.
DUNAJ 17'. Predsednik Glombinski je •tvoril sejo ob 9.15 dop. V nadaljevanju razprave vojnega ordinarija je izjavil del.
Petelenz, da bodo Poljaki glasovali za proračun, ker želijo, da bi bila avstrijska armada pripravljena za boj, da bi bila armada naša zaščita in da bi z vsemi narodi postopala enako. — Del. Loser je naglašat potrebo enotne, močne in za boj pripravljene vojske. Ako je vsa Evropa oborožena, se ne more Avstro-Ogrska sama razorožiti. — Nato je govoril del. Delugan, za njim je povzel besedo vojni minister bar. Schon-aich. Izrazil je nado, da se novi vojni zakon predloži zbornicama na spomlad. Kar se »če vojaškega kazenskega pravdnega reda, je 500 paragrafov že dovršenih, le eden še oe. (Veselost). Minister pa upa, da bo kon-iao tudi »ta stvar rešena. Potem je minister podal razna pojasnila in odgovoril na razna vprašanja delegatov. — Po sklepčnem govoru poročevalca del. Kozlovvskega je bil vsprejet ordinarij vojske.
Potem je bil vsprejet tudi vojni extra-
ordinarij ter izredni kredit za posebne vojaške odredbe v znesku 180 milijonov kron in izredni artilerijski kredit v znesku 8 mil. kron.
Delegacija je potem pričela razpravljati proračun vojne mornarice.
Poročal je del. Schlegei. Za njim so govorili del. grof Latour, Exner, Bugatto, Kramaf, Nemec, poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli in del Seitz. Nato je delegacija pričela razpravljati o zalaganjih vojske. Poročal je delegat Kozlovski, nakar je bila seja zaključena. — Prihodnja seja jutri.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 17. C. in kr. korespondenčni birč je zvedel, da bo državni zbor sklican na 24. t. m.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. Finančni minister Lucacs je predložil zakonski načrt glede in-demnitete za prve štiri mesece leta 1911. Zbornica je vsprejela včeraj predložene železniške zakonske načrte v tretjem čitanju, nakar je nadaljevala prejšnjo generalno debato o civilnopravdnem redu. — Posl. Jos. Horvath (Košutova stranka) je izjavil, da bo glasoval za reformo civilnopravdnega reda. — Posl. Andrej Csermak (Justhova stranka) je pozdravil reforme, ki služijo interesom dežele. Zahteval je izlasti varstva za male kmetovalce. — Nato je bila generalna debata odgodjena na jutri in seja zaključena.
Dopolnilne mestne volitve v Gradcu.
GRADEC 17. Na dopolnilnih volitvah v III. razredu mestnega sveta je bilo izvoljenih vseh šest socijalističnih kandidatov proti nemškim liberalcem, ki so ostali s 300 glasovi v manjšini. Med izvoljenimi je tudi drž. poslanec Pongratz.
Stanje srbskega prestolonaslednika.
BELIGRAD 17. Današnji buletin poroča, da je prestolonaslednik minolo noč do po-Iunoči prebil mimo. Temperatura je narasla na 38.7. Še le ko se je začel potiti, je zaspal. Jutrnja temperatura 37.1 utripanje 84.
Kralj Peter v Rimu in Parizu.
BELIGRAD 17. „Novo Vreme" piše, da se kralj Peter 30. t. m. poda v Rim in potem v Pariz. Obisk na Dunaju in v Berolinu je bil odložen na spomlad.
Le/ Tolstoj še živi.
PETROGRAD 17. „Petr. brz. ag." poroča iz Moskve: Vest o smrti Tolstega se ne potrjuje. — Nasprotno je došel iz Asta-povega sledeči buletin: Sinoči ob 9. uri je je temperatura pri obolelem Tolstemu je narasla na 37 9. Delovanje srca slabotno.
ASTAPOVO 17. (ob 8.45 dopoludne). Po noči je znašala temperatura pri obolelem grofu Tolstemu 38*3. Ob 8 zjutraj 38. Spanje je bilo nemirno. I LONDON 17. (ob 11 uri dopoludne). Reuterjev biro poroča iz Petrograda: Grof Tolstoj še živi. Vest o njegovi smrti je odposlal knez Obolenski.
ASTAPOVO 17. (ob 10.30 predpolud.) Členi rodbine grofa Tolstega se ne nahajajo v bližini grofa, da ga ne razburjajo. Pri Tolstem so le osebe, ki so bile okolu njega v začetku bolezni. Še je nade, da ozdravi.
Predsednik Taft v Panami.
NEW-YORK 17. Iz Paname poročajo: Predsednik republike je priredil na čast
predsedniku Taftu banket, katerega so se udeležili diplomatični zbor in viši državni dostojanstveniki. Taft je imel govor, v katerem je izjavil, da bi se ameriški narod smatral onečaščenim, ako bi anektiral Panamo, samo, da panamsko ljudstvo ne pripušča druge politike. On sam je gotov, da ne nastopi ta možnost.
Ustavna kriza na Angleškem.
LONDON 17. Sodi se splošno, da hoče vlada na vsak način razpustiti parlament za 28. t. m.
LONDON 17. Politični položaj vzbuja neprestano največe zanimanje. Izredno veliko je povpraševanje po vstopnicah za sejo spodnje zbornice, ki se bo vršila jutri popoludne in to z ozirom na pričakovano izjavo ministerskega predsednik Asquita in odgovor Balfourja. Pričakovati je, da bodo govorili Še drugi govorniki, kakor Redmond in Barnass, voditelj delavske stranke.
Kolera.
RIM 17. V zadnjih 24 urah je v pokrajini Caserta in v Tratta Maggiore obolelo na koleri 8 oseb, v napoljski pokrajini in v Salernu je obolela po ena oseba, v Palermu je ena oseba obolela, ena umrla.
SOLUN 17. Nejci iz Drinopelja došli Romun je v vlaku pred svojim prihodom v Solun umrl na koleri. Njegovi sopotniki so pobegnili, da so se tako odtegnili kva-ranteni.
SOLUN 17. Neki iz Drinopelja došli potnik je v Varni umrl na koleri. Ukrenjene so varnostne odredbe.
PODLISTEK.
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
„Pah, kako sem trudna! je rekla gr-fraje, v smehu, kakor usopljen otrok je puhnila te besede.
„Le počakaj malo, ti lenoba" !...
Skozi odprta vrata sem preko kratkega hodnika se je slišalo vrenje vode in ropo-laaje pokrovke, ki jo je privzdigovala vroča sopara.
„Voda vre, ali ne opraviš hitro svoje gospodinjske dolžnosti" ?...
Potuhnila se je čisto v kotiček in nagajivo mežikala s svojimi porednimi očesci.
„Sedaj pa prav nalašč ne! Videti ho-čeai, da-li imam kaj dobrega sluga"...
„A, tako, ti malopridnica ! Sedaj naj bi te Š« stregel?"
„Da, tako je I"
„In mada m bojo lepo lenuharili tu na ipeju!"...
„Toda hitro, kitro Julij, drugače izkipi voda*.
Ttkel je v kahinjo...
Dunaj 17. Cesar je danes dopoludne zaprisegel novoimenovanega krškega knezo-škofa dr. Baltazarja Kaltnerga. Nato je bil knezoškof vsprejet na splošnih av-dijencah.
Madrid 17. Špansko-maroško pogodbo sta sinoči podpisala maroški odposlanec in španski minister za unanje stvari Garcia-| Brieto.
Opava 17. V Marijinem rudniku je i bil sinoči redar Ivan Kološ, ko se je vračal domov, napaden od dveh mož, ki sta mu z 10 kg težkim kamnom razbila glavo in j potem mrtveca oropala. Oba roparska morilca so orožniki aretirali še tekom noči.
Monakovo 17. Vseučiliščni profesor Faulhaber je imenovan škofom v Špiri.
London 17. V rovu premogovnika pri Brisiolu se je odtrgal dvigalni koš, vslea česar so bili trije rudarji ubitih, 25 pa ranjenih.	_
Saltomortali dr. Puecherja.
Kadar se oglasi v našem mestnem svetu, oziroma deželnem zboru za besedo dr. Puecher, se navadno vstraši cela zbornica, ker, to se pač zna, kdaj začne gosp. Puecher govoriti, ne zna se pa, kdaj bo — končal. In potem one grozne teorije, ki jih razvija dr. Puecher! Oni, ki imajo priliko privatno občevati z dr. Puecherjem, pravijo da je ta mož zelo ljubezniv in dober človek. Ali kakor govornik, je mož neprebavljiv in strašen.
Vendar bi se temu možu odpustilo dolgočasne in mučne govore, ki jih izpušča skoro v vsaki seji našega lokalnega parlamenta na svoje kolege in nesrečne žurna-liste, da ne govorimo o poslušalcih na galeriji, ki se lahko odtegnejo, ko se jim zazdi
Ćula ga je potem ropotati s kotličkom, pokrovko in čajno pripravo.
Razposajeno so jej blestele oči. Z otroško radostjo se je veselila, da je spra- j še za pavliho.. vila tega resnega moža v tako divje- raz- učenosti!...
i posajeno razpoloženje. Kako je tekel na
; njeno povelje, in kako se je smejal, tako { mladostno in veselo! In kako jej je zaklical : ' „Ciganka
Približal se je od zadaj prav blizu do nje in jo prijel za roki.
Tako, tako, sedaj navsezadnje naj bom jaz, mož pozitivnosti, mož
Da, ti, ravno ti..." Vrtala je z nogo, na kateri se je bleščal mali čeveljček po zraku.
Mari grejo madam obuti in oblečeni v
„Ej, knjižnji molj", je zaklicala glasno,! postelj"... No, Dudi, sedaj pa le pazi, kak bo Ii kaj, ali ne bo nič, ali si beliš lase nad dober sluga, sobarica in potrežnica znam Zarathustrom"...	biti
V tem je že prišel iz kuhinje s tablejem
v roki.
„Kje ukazujejo, madam ?"
Položil je table na malo mizico poleg kanapeja in pogledal vprašujoče na Iduno.
Ona pa se je stegnila z razkošno udobnostjo kraljevske vsemožnosti.
„O, jaz že vem, kako bi bilo lepo..."
„No ?"
Prekrižala je roke nad glavo.
„Ležati bi morala v postelji, čisto mehko in toplo... ta mala mizica zraven, in ti bi moral sedeti poleg prav pridno in vljudno ter mi nalivati čaja..."
„Piti bi tudi smet?" je vprašal s fingi-rano ponižnostjo.
„Da. In potem bi mi moral pripovedovati lepo bajko, čudovito lepo bajko, in v tem bi jaz lepo zaspala...."
vse v eni osebi... In plačilo ?
„Nobenega „plačila, samo odškodnina,w je odvrnila ona hitro.
On se je spustil k njenim nogam in ji sezul čevlje.
„In kaj sedaj?"
„Sedaj sem pa trudna".
Res je zazdehala čisto nalahno, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladi deklici, toda iz njenih oči se je smehljala zvitost in porednost.
V tem trenotku mu je bilo, da bi jo privil v svoj objem... ne polagoma, temveč z divnim poželjenjem vzplapolale strasti...
Ali ona je hipoma dvignila glavo, kakor preplašena.
„iulij, prosim te... v kotličku gotovo ni nič več vode in ako stoji nad ogrnem...*
On se je dvignil in je sel v kuhinjo.
preveč, ako s svojo nerodnostjo ne bi napravil več škode nego koristi ravno idejam, katere bi moral zastopati.
Dr. Puecher se res mnogo trudi ia mnogo Študira, kar se vidi iz vseh njegovih govorov, vendar jaha vse preveč na nekih meglenih teorijah, ter se večkrat tako zaleti, da bi bilo 2a stvar, katero bi moral dr. Puecher zastopati, bolje, ako bi njega sploh ne bilo v zbornici. Priznati treba, da veje skozi našo zbornico nek zdrav, demokratičen duh. V italijanski večini so možie, navdahnjeni z demokratičnimi idejami. Da omenimo le dr. Zanollo, ki je vseskozi demokrat.
Ali, tu ni le dr. Zanolla, tu so tudi dr. Ricchetti, Mordo itd., ljudje, ki niso še nikdar skusili bede sami, a gotovo niso niti poskusili, da bi se kdaj zamislili v položaj lačnega človeka. To so ljudje, osebno poštenjaki, a zastopniki kaste velekapitalistov, ki vidijo v vsakem demokratičnem zakonu, v vsaki demokratični zakonski predlogi nevarnost za interese svoje lastne kaste.
Kdor študira razmere v italijansko-liberalni stranki, mora priti do uverjenja, da je edino-le narodnost, italijanstvo, ona vez, ki drži skupaj zastopnike te stranke. Vidimo na eni strani zastopnike starega gospodarskega liberalizma, na drugi strani zastopnike mlajše generacije, ki se že približuje, če že ne socijalno-demokratičnim, pa vsaj modernim demokratičnim idejam. Pametna socijalno-demokratična opozicija bi te razmere, ki so se očito pokazale že pri različnih glasovanjih, mogla lepo izrabiti, ne rečemo v prilog socijalno-demokratičnim idejam, pač pa v prilog zboljšanja položaja delavskih mas. Gospod Ricchetti, Mordo ia še mnogi drugi izmed večine, ne bi gotovo bili nikoli prišli na misel, da se ima zgraditi takorekoč na troške mesta tisoč delavskih stanovanj. In ko bi v zbornici ne bilo že eo ipso ugodno razpoloženje za socijalno politiko, bi tudi tozadevni predlog socijalne demokracije bil šel v kot. To velja tudi glede davka od prirastka na vrednosti nepremičnin. Ta davek je bil sprejet le proti veliki opoziciji od strani enega dela večine. In takoj za tem je prišla novela k stavbenemu zakonu, novela, od katere bi bil prizadeti v prvi vrsti posestniki. Novela je bila sprejeta že v odboru le proti močni opoziciji in ta opozicija se je pojavila tudi v zbornici sami. Kljubu temu je bila zagotovljena za predlogo večina. Ali nekateri govorniki so izrekli svoje pomislike, da je zakon socijalističen. In dr. Puecher mesto da bi bil — kakor bi bil storil vsak pameten politik — magari tudi z ironijo pobijal tako bojazen, je dr. Puecher začutil potrebo, da je v odgovor na take pomisleke zaklical: „Evviva it so-cialismo !" in s tem seveda še bolj razkačil oponente in tudi one, ki so bili sicer pripravljeni glasovati za predlog.
Dr. Puecher je sicer rekel, da bi socialistični družbi ne bilo treba nobenega stavbnega reda, a mi smo uverjeni, da bi si dr. Puecher zopet želel sedanjo družbo, ko bi se nekega dne zbudil v raju, o katerem sanja.
Mi predpostavljamo, da je dr. Puecher res odkritosrčen kolektivist, a morda to ne bi bil več, ko bi se enkrat prepričal, da doživi oživotvorenje svojih idej še sam. Teorija je pač ena, praksa druga. Ob svojik
Smejoča se natihem, kakor otrok, ki se mu je posrečila velika zvijača, je smuknila Iduna se zofe in bežala v nogovicah čiste tiho v spalno sobo.
V	par minutah je bila slečena: pobrala je igle iz svojih valovitih las, hitro dela nase svojo belo po vijolicah dišečo nočno opravo in smuknila v posteljo...
V	tem je tudi že potrkalo na vrata.
„Ali si notri, Dudi?..."
„Popolnoma notri," se je oglasila ona.
Videti je bilo samo nosek iz belih rjuh
in mehkih blazin.
„Toda Dudi, to je proti najinem« zmenku!"
Dejal je to šaljivo in vendar je zvenelo iz tega nekako olajšanje.
Trenotek pozneje je sedel ob postelji pred malo mizico, ki jo je bil pristavil in je nalival čaj.
Iduna je pač morala stegniti svojo roko izpod odeje, ako je hotela vzeti Skodelico. Iz pod vezenega belega rokava, se je pokazala nežna, fina, skoro otroška roka. Sploh je zgledala čuda mlada in otročja v vsej tej beloti...
Luč, ki je stala na toaletni mizici, je razširjala skozi beli globus mehko, ublaženo zlatorumeno svetlobo...
(Pride še).
Strta II
»EDINOST« št. Sli.
V Trstu, dne 18 novembra 1910
teorijah pa mož popolnoma pozablja na prakso. In pri tem pravijo mnogi, da to ■iti ne dela iz neumnosti ampak zlobe.
Mi nočemo presojati, ali je pri dr. Pue-eherjevih političnih idejah gibalna sila neum-■ost ali zloba, na vsak način pa je on s svojimi saltomortali v deželnem zboru in mestnem svetu delavstvu — organiziranemu in neorganiziranemu — dosedaj mnogo več škodoval nego koristil.
Deželni zbor tržaški.
V	včerajšnji številki „Edinosti" smo v poročilu o seji dne 16. t. m. zaključili z besedami: „Če bo sploh še kaka seja, se bo ista vršila jutri*.
Seja minule srede je bila zaključena pod razmerami, ki so tako razburile duhove, da se nam je zdelo skoro neverjetno, da bi mogel pod utisi teh dogodkov deželni zbor še delovati, oziroma rešiti dnevni red. Si-■oči se je zdelo na prvi pogled, da bo steklo vse lepo mirno in gladko. Samo galerije so bile natlačeno polne radovednežev, ki so po dogodkih prejšnjega večera pač pričakovali brezplačne gledališke predstave. In niso se niti motili ti radovedneži!
—	Seja je končala, ne da bi bili sploh prišli do dnevnega reda. In s tem je bilo ob enem zaključeno tudi zasedanje. Dr. Puecherju gre zasluga za to, da ni bila sprejeta novela k stavbenemu zakonu, ki bi bila v veliko korist našemu mestu. Mej tem, ko se pečamo na^ drugem mestu o salto-mortalih dr. Puecherja, podamo tu poročilo o seji sami.
Podpredsednik dr. R i c c h e t ti je otvoril sejo ob 7. uri zvečer ter izrekel obžalovanje na dogodkih, ki so se odigrali ▼ prejšnji seji. Rekel je, da mu se je očitalo, ker se ni poslužil napram posameznim poslancem sredstev, ki mu jih daje na razpolago pravilnik, a on napram kolegom ■e bi rad uporabljal vse strogosti pravil-■ika. Zato prosi poslance, naj pazijo, da ne bo prišlo do ponovnih dogodkov, ki niso dostojni visoke zbornice.
Posl. Ara je nato interpeliral justičnega Ministra radi manije, s katero iščejo oblast-aije na Primorskem delikte radi žaljenja Veličanstva.
Posl. B r a i d o 11 i je izjavil, da v prejšnji seji v svojem poročilu ni mislil razžaliti kakega posameznega poslanca, posebno pa ne dr. Luzzatto, ter je prosil, naj zbornica vzame to njegovo izjavo na znanje.
Posl. dr. P u e c h e r je v osebni zadevi izjavil, da z besedo. „Succhioni della titta" ni mislil razžaliti kako posamezno osebo, ali člane zbornice, ki so hišni posestniki. Socijalisti sploh ne poznajo osebe, ampak le družbo in posamezne skupine te družbe. On ni nikdar mislil na posameznike, ampak le na kasto hišnih posestnikov, ki se okorišča na račun splošnosti. Zavaroval se je proti očitanju posl. Samaie, da on
—	dr. Puecher — in drugovi pijejo tržaško kri.
Posl. S a m a i a je — razburjen — v osebni zadevi izjavil, da on ni rekel prejšnji večer, da pijejo Puecher in drugovi tržaško kri, pač pa je rekel, da so on — Samaia — in njegovi tovariši sesali mleko tržaških mater, česar dr. Puecher ne more reči o sebi.
(Te besede posl. Samaie so tudi v poročilu „Edinosti", ki je edina med tržaškimi dnevniki poročala o onem vskliku). Besedam posl. Samaie je sledilo viharno ploskanje na klopeh večine in galerije.
Posl. Puecher je zahteval besedo. (Velikanski hrup). Puecher je vpil, da bi prevpil krik večine, v katerega se je vmešavala tudi galerija. Tolkel je po pultu in kričal: Zahtevam besedo! Predsednik je zvonil, a brezuspešno. V splošnem hrupu se je dr. Ricchetti pokril v znamenje, da je seja pretrgana.
Cez par minut je zopet otvoril sejo, ter izrekel obžalovanje, da so bile njegove prošnje brezuspešne. Rekel je, da ima v epu cesarski reskript, s katerim se zasedanje zaljučuje. Prosi torej ponovno poslance, naj čuvajo dostojnost zbornice, da bo mogoče dokončati dnevni red, ker sicer bi bil prisiljen takoj zaključiti sejo in zasedanje. Ob enem je naznanil, da so mu nekateri poslanci izjavili, da ne bodo dalje zborovali, ako dr. Puecher ne bo preklical razžaljivih besed.
Dr. Puecher je protestiral proti izjavi posl. Samaie da on — Puecher — ni Tržačan in podtikanju, kakor da socialisti ne i bi ljubili tega mesta, češ, da socijalisti niso taki brezdomovinci, kakor se jih slika, a svojih besed — Succhioni della citt£ — izsesevalci mesta — ne prekliče.;
Na te besede je nastal na klopeh večine velikanski hrup. Mnogo poslancev večine se je takoj dvignilo iz svojih sedežev in hitelo proti izhodu.
Podpredsednik dr. R i c c h e 11 i je na to vstal in med splošnim hrupom izjavil, da
▼sled cesar, reskripta zaključuje zasedanje. * * *
V	včerajšnji številki se je v zadnji stavek prvega odstavka dr. Martiaisovega govora urinila neljuba pomota. Mesto 1000 let moralo bi se pravilno glasiti 10 let Čitatelji naj blagovole torej poročilo v tem smislu popraviti.
Politični položaj na Hrvatskem.
Ban in koalicija. — Pragmatika. — Izjava ogrsko-hrvatskega ministra za trgovino. — Stališče koalicije. — Odgodjenje hrvatskega sabora.
Zagreb, 16. XI.
Na banov poziv je izvolila koalicija odbor, ki je stopil z banom v dogovore radi sestave saborske večine. Ti dogovori so ostali brezvspešni radi zaključka koalicije, da brez odstranitve pragmatike ne more biti nikakih nadaljnih pogajanj.
Ta zaključek je bil v povod, da je šel ban na Dunaj po nadaljne informacije. Tam I je konferiral s Khuenom in z ogrsko-hrvat-skim ministrom za trgovino Hieronymijem. Le-ta je podal banu izjavo, da je v svrho spremembe zakona o železniški pragmatiki že odredil sklicanje posebne enkete. Cim bo I ta novi načrt zakona izgotovljen, ga ban — i po običajni praksi — dopošlje banu, da ta poslednji, oziroma hrvatska vlada napravi svoje pripombe, oz. stavi svoje predloge v smislu hrvatsko-ogrske nagodbe, in da tako označi svoje stališče še poprej, nego bo zakonski načrt predložen saboru v ustavno pretresanje. Ban je to ministrovo izjavo vzel na znanje.
Kritikujoč to banovo priobčenje pravi „Pokret", da tega zadovoljstva banovega ne more deliti, ker konferenca, oziroma uradno poročilo o njej ne prinaša nikakega stvarnega vspeha v tem glavnem našem političnem vprašanju — pragmatike. Najprej se napoveduje odgodjenje vprašanja, dokler ne bo zgotovljena nova pragmatika in predložena odboru, a za potem naš čaka —nova borba : to so perspektive, ki jih je prinesla banova konferenca z ministrom za trgovino! Zato izjavlja „Pokret", da koalicija ne pojde tej naivni taktiki na led, marveč je danes vprašanje pragmatike zopet v prvi vrsti hrvatskih političnih vprašanj". Koalicija je uver-jena, da je na pravi poti in da jej bo narod sledil.
Tako „ Pokret" ! Koalicija torej ni zadovoljna z rešenjem vprašanja želežniške pragmatike po receptu „merodajnih krogov". — Zato tudi ne bodo gladko tekli dogovori koalicije s Tomašićem za sestavo saborske večine. Ali pri tem se lahko dogodi dvojno: ali pride med banom in koalicijo do novega preloma, ali pa do preloma v koaliciji sami. Potemtakem postaja situvacija vedno teža vneja.
Kakor poročajo tukajšnji listi, bo hrvatski sabor sklican za dan 22. t. m. Zasedanje pa bo trajalo le — en dan in bo sabor odgodjen na nedoločen čas, to je : dokler Tomašič ne dobi potrebne večine !
laži-italijanstva Istre je občinski zastop v Poreču odposlal ogorčen protest na škofijski ordinarijat. Seveda — ne brezvspešno. „Piccolo" javlja zmagoslavno, da je dal ordinarijat ukaz župnemu uradu, naj se kaj tako strašnega ne ponovi več! Ordinarijat da je zagotovil svojim laško-Iiberalnim zaveznikom, da se bodo na porokah v baziliki v Poreču stavljala odslej običajna vpia-
Natečajni razglas. V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu se ima popolniti mesto davčnega eksekutorja.
Praška „Union" prinaša iz peresa našega sotrudnika gosp. Ivana Marije Čoka članek, ki se bavi z znano interpelacijo posl. Scampicchio v stvari imenovanja onih šestih baje čeških inženirjev. Potem, ko je člankar pošteno osvetlil „Picco-
šanja le v italijanskem jeziku. In sicer — iOVo" pisavo in Scampicchijevo blamažo, to je posebno naglašeno v „Piccolu" — tudi zaključuje svoja izvajanja s sledečimi bese-parom, ki niso Italijani!	j damj:
Sedaj pa "je rešeno italijanstvo poreške; „'Smatral sem za potrebno, pisati o bazilike in menda tudi vse Istre 1 Res maj- j tem dogodku v češkem listu. Del češkega hen je korak pri tej signoriji od resnega do časopisja ni namreč mogel razumeti odkla-
— smešnega.
njajočega stališča Slovencev v stvari vpra-
Ne razburjamo se radi tega dogodka, ganja italijanskega vseučilišča. Saj so Italijani ker na vsezadnje ni storil škof Fiapp nič tako kulturen in simpatičen narod! Da, ako
druzega, nego da je vnovič manifestiral, kar je že davno znano vsemu svetu: svoje za-
stvar opazujemo iz Prage — je to res. Ako pa je treba kakor narodna manjšina obču-
vezništvo z laškimi liberalci in brezverci ! titi njihovo nežnost tam, kjer so Italijani v Nismo napisali tega, da bi rekrimmirali večini, potem postajajo morda manj simpa-proti ordinarijatu v Poreču radi tega novega tični. Za psovanje, laži in hujskanja popol-
afronta proti slovanskemu prebivalstvu po-reško-puljske škofije. Marveč smo hoteli tem povodom opozoriti izvestne slovenske kroge, kako neopravičena, nevarna in v narodnem pogledu naravnost pogubna je nji-
noma zadostuje njihova „visoka kultura" in „razviti jezik!"
Drastična sodba. Razpravljajoč o tisti blamaži, ki si jo je nakopala italijanska ve-
l • . ■ « « . v. » . 1 J?* čina našega deželnega zbora s tem, da ie hova zah eva, da bi škofe pripoznavoli tudi bUa prisi,fena glasov*ati za Wilfanov predlog
kakor politične voditelje naroda ! Gorje nam j za otFvoritJev ra5 ave radi odgovora vlad? ako bi se mi tudi v političnih m narodnih ;na tistQ neumno interpelacijo radi pogodbe-s vareh hoteli pokoriti kakemu - Flappu ; n	-etja šestero inženirjev za gradnio
al, Na*lu! Za tako vnrlstvn se naS narod * Js,ivenskjh deh ^ socijalistično
Dnevne novice.
Češko-nemška pogajanja. Z Dunaja javljajo: Vlada se hoče po možnosti izogibati vsem spremembam v notranji upravi, ki bi mogle motiti češko-nemška pogajanja za sporazum. Vlada meni, da bi se pogajanja tudi za časa zasedanja parlamenta mogla lepo nadaljevati na Dunaju, da bi potem — v slučaju vspeha — že med 21. in 31. decembrom sklicali češki deželni zbor da reši najnujneje potrebe. Ako bi se pa pogajanja že sedaj razbila, moglo bi to biti usodepolno tudi za zasedanje državnega zboraf ki bi prišel vsled tega v jako neugoden položaj.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo. V seji srbske skupščine dne 14. t. m. je ministerski predsednik Pa-šić izjavil, da bo trgovinska pogodba skoro rešena tudi v avstrijskem in ogrskem parlamentu. Še le po tej izjavi je bila pogodba uvrščena v dnevni red tudi srbske skupščine in je začela načelna diskusija o trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Razprava bo jako zanimiva, ker so mnenja poslancev jako različna, kar se tiče te pogodbe.
Državno redarstvo v Zadru. Dne 15.
decembra dospejo v Zadar uradniki, ki jim je poverjena organizacija državnega redarstva v Zadru. To začne poslovati z dnem 1. januvarja 1911.
V Vinkovcih je umrl mladi veletalen-tirani hrvatski pisatelj Ivan Kozara c. Pokojnik je zajemal največ iz kmečkega življenja in so se njegovi spisi odlikovali posebno živim koloritom.
Nadškofom barskim bo namesto pok. Milinovića imenovan kotorski kanonik Marko Vučkovič.
50-Ietnico kmetijske šole v Križevcih obhajajo slovesno danes in jutri. Na slavnost so med drugimi povabljeni vsi še živeči bivši učenci.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Včeraj je umrl v tukajšnji bolnišnici po dolgi bolezni v 49. letu svoje dobe gosp. Ivan V a t o v e c, brat rodoljubnih naših trgovcev Jakoba, Antona in Josipa Vatovca. Naše sožalje!
Škof Flapp zaveznik liberalne sig-norije ! Nedavno smo poročali, kakov silen hrup je zagnal „Piccolo", ker se je v Poreču dogodilo nekaj — strašnega. In to strašno je bilo, da je tamošnji župnik - kanonik Orlandini v poreški baziliki hrvatski poročil neki — hrvatski par iz okolice. — Proti temu žaljenju njegovega veličanstva —
ali Naglu ! Za tako vodstvo se naš narod prav lepo zahvaljuje, ker še ne misli na n a -rodni samomor!
„Piccolo" in občinske volitve v Bi-ljani. Včerajšnji „Piccolo" prinaša navdušeno poročilo o napredni zmagi v Biljani. Hvali napredni volilni odbor, ki je z neumorno agitacijo provzročil klerikalni poraz. Zanimivo pri tem pa je samo to, da „Piccolo" popolnoma molči o tem, da je Bi-Ijana slovenska občina in da so tam zmagali slovenski naprednjaki. Po „Piccolovem" poročilu bi se dalo soditi, da je „Bigliana" italijanska občina. Dvoje je možno. Ali „Piccolo" namenoma zamolčuje slovenski značaj občine in bi jo hotel pokazati svojim vernim čitateljem za italijansko, ali pa je toliko naveden, da ne ve, da Bi-ljana je slovenska občina. Erklare mir Graf Oerindur!
„Documenti formidabili d' ita1ianit&"
imenuje nedeljski „Piccolo" nekatere zgodovinske listine, zbrane v knjigi prof. J. Ca-valli „Commercio e vita pri vata di Trieste nel 1400". O tem, kako ti dokumenti na „formidabilen" način govore o italijanstvu Trsta v XIV. stoletju, nam „Piccolo„ podaja par — bržkone najjasnejših — poskušenj. Evo vam jih!
Najprej govori o neki pravdi med tržaškim trgovcem Andrejem Auffeltrarjem in Ivanom Baseiom. Ta dva možakarja, čudno sumljivega imena, naj dokazujeta že italijanstvo Trsta! Iz drugega gleda Božej tako naivno v svet, kakor le kaj! Kakšne „baže" mož pa je bil Auffeltrar, to puščamo še v dvomu.
Nadalje citira „Piccolo" kakor „docu-mento formidabile" italijanstva Trsta nekega Lovrenca Nedelo. Ta pa je bil res
glasilo „Lavoratore", da so čuvarji italijanstva Trsta izvršili avtokastracijo italijanstva. Svoje mnenje o dvoboju med Wilfanom in Mrachom pa je povil „Lavoratore" v nastopno sentenco: da je bil „barbar" bolj rafiran in Slovenec bolji Italijan! To je: Triumfiral je bil Wil-fan, ker je bil bolji taktik in je bolje govoril italijanski!
Zares drastična sodba, na katero more biti naša delegacija ponosna.
Ustanovni občni zbor „Sokola" v Skednju. (Zvršetek).
Br. predsednik je pojasnil nekatere točke pravil in točke glede članarine, na kar je bila društvo ustanovljeno.
Za besedo se je priglasil br. dr. Edvard Si a vi k, ki je v imenu tržaškega „Sokola-pozdravil tega najmlajšega brata na tržaškem ozemlju in sokolski organizaciji sploh.
Veseli ga, da se je v Skednju ustanovil Sokol, kajti z ustanovitvijo tega potrebnega in važnega društva izpolnila se je društvena organizacija. Povdarjal je nadalje pomen Sokolstva kakor gojitelja slovanske vzajemnosti na podlagi vseslovanske sokolske organizacije in na podlagi medsebojnih velikih sokolskih zletov, ter je zaključil z željo, da bi to najmlajše društvo raslo in se razvijalo v ponos Škednja ter Sokolstva.
Oba govora bratov dr. E. Rekarja in dr. E. Slavika sta bila od navzočih burno akla-mirana.
Na volitvah je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: starosta br. Ivan Godina-Fuli, podstarosta br. Anton Flego, tajnik Godina,
pristen Lah, kaj ne! Na sto metrov že tako I ^ .A,ndreJ Godina, blagajnik br. Antoa dehti po naših Nedelih in Nedeljkih, da se I Stanislav Sancin, odborniki bratje: Manj Bogu usmili! Ali je „Piccolo" res tako ne-\Fon*\ Miroslav Pizon m Rudolf Lah, na-srečen v svojih „formidabili" citatih, ali pa!m^stn'k b*:. D.ragotm Pizon, - Za pregled -zgoraj omen ena knjiga res hrani še vse i "lka sta ,b,la ,?wk«Fa	Anton Sancin
drnge zaklade v dokaz, da je bil že krog idez' P°sIa"ec m Mihael Pahor- , L 1400. Trst v lepi meri slovenski? Vse-! P" slučajnostih se je oglasilo več kakor je vredno, da si knjigo boljše o*Ie-;	brat?v' kl 50 stavili vprašanja glede
damo. Oj „formidabili" Auffeltrar, Baseio telovadbe nakar so jim dali pojasnila br. in Nedelo, morda vam najdemo v njej še ■predsednik ter navzoča brata dr. Slavik in dr.
vrednejše tovariše iz onih let! In z njimi i K	. .. „ „ ,
vred podamo potem „Piccoiovemu" argu-j. Ker se m nihče več oglasil za besedo
mentaču prav slovenski cvrk (zgodovinski Je zakliučl1 br- Predsednik to važno zboro-
seveda) po zobeh.
Potomec Nedela.
vanje ter je apeliral na vse prifbtne, da
delujejo v prospeh novoustanovljenega dru-
o	AJ e i, — . štva. Po občnem zboru je pristopilo takoj 43
Sv. Križ za CM. — Od Sv. Kriza pri ^|anov	J
Trstu: V nedeljo dne 20. novembra t. !.j Z'ustanovitvijo „Sokola" v Skednju se ob 4. un popoludne bo v obširni dvorani je skoro do	skleni, k sokolskih
g. Maganje veliki ples s svobodno zabavo društev 0krog mesta in v mestu, ter se v korist družbe sv. Cirilam združijo vsa ta društva po n o-Metoda. Nadejamo se gostov iz Trsta v e m j e t u v s a m o s t o j n o tržaško in okolice z ozirom na to, da je to pri nas sokolsko župo prva prireditev te vrste. Ako bo zanimanje j
pri tem poskusu veliko in udeležba zado-| Udeležencem zborovanja „Učitelj-voljiva, priredimo v kratkem veliko veselico skega društva" na Katmari, jutri v soboto z raznovrstnim vsporedom v ta plemeniti in naznanjamo, da jim je na razpolago prime-človekoljubni namen. Pri tem bo dobro ren vlak, ki odhaja od drž. kolodvora pri preskrbljeno za postrežbo, izlasti z dobro sv- Andreju ob. 9. uri zj. Od postajice kapljico.	Ricmanje do katinarske šole je 15 minut
Omenjamo ob tej priliki, da daleč na hoda. Opozarjamo pa sploh, da na Katinavo okrog se ni pridelalo letos toliko izvrstnega se prihaja od kateri si bodi strani v pol vina, kakor ravno v Sv. Križu: „prose- ure hoda, tako od tam, kjer konča tram-karja" in okrepčujočega „brzamina".	! vaJ v uI»c« Sette Fontane, kakor tudi iz
Nikomur ne bo žal, kdor se potrudi Boschetta. prihodnjo nedeljo v sv. Križ. Železniške! Kaj primerna pa sta vlaka za povratek zveze na vse strani so tako ugodne, da ob 315 In 6-39 iz Ricmanj. To velja po-bolj ne morejo biti. Tako se n. pr. s trž. sebno za one (in menda smo vsi iste misli), juž. kolodvora odhajajoči vlaki ustavljajo tu se hočejo vrniti v mesto začasa zaradi pop. ob 12-10, ob 12 40, ob 145, 4*7, 6. koncerta v „Nar. domu", i dr., a v Trst se vračajo skoro vsako Zborovanje prične ob 11. uri dopo-uro: zadnji vlak odhaja proti mestu od tuk. l"<*ne v ljudski šoli na Katinari. Na dnev-postajaliŠča ob 10 41 zvečer.	nem redu bo razen mnogih zelo važnih
Zatorej v nedeljo v Sv. Križ! Naj se stanovskih stvari tudi predavanje tov. Gr-Križani navdušijo še bolj za sveto stvar, meka -Tržaški učitelj na počitnicah". — Z naj se ta dan ogrejejo za vse dobro in ozirom na važnost dnevnega reda, ki se ne plemenito! To se pa zgodi, ako prihiti priobči, ker obsega strogo stanovske stvari, mnogo ljudstva v nedeljo v našo vas! se pričakuje polnoštevilne udeležbe. V slu-Množica imponira in navdušuje za boj. — slabega vremena se prenese zborovanje Prosimo torej I	113 nedoločen čas.
Družbi sv. CM prijazne liste prosimo,; K ženski podružnici sv. C. M. so da pravočasno omenjajo te naše prireditve na pristopile povodom jubileja naše šolske korist CM.	družbe sledeče: g.a Norberta Ružička in
V Tristo. 18 novembra 1910.
..EDINOST" St. 319.
rttran III
g.a Ivka Mihelič kakor ustanovnici vsaka po 20 K, ga Marija Matko, g.ca Mici Logar, ga Josipina Prhavec in g.ca Mici ;Le-aasi kakor letnice vsaka po 2 K. Naj jim sledijo tudi druge!
Ruski kružok. Opozarjamo da se pouk iz ruščine in češčine vrši danes zvečer od 7.30—8.30. Prosimo uljudno za točno obiskovanje teh tečajev. — Novi učenci se lahko prijavijo vsak večer oh 7. uri v Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu 22 III. Radi slovenskega tečaja in slov. stenografije naznanimo še teku tedna.
Bratska pevska društva, ki sodelujejo na jutršnem jubilejnem koncertu prosim, da upoštevajo sledeče : Začetek koncerta je ob S.30 uri zvečer. Prihod na oder z desne strani, odhod na levi strani. Radi reda in točnega nastopa pa prosim, da zavzamejo društva sledeče prostore: „Adrija" dvo/ano „Slavjanske čitalnice", „Velesila" in Cital-»ica pri sv. Jakobu na desni strani dvorane pod galerijo. „Kolo" na levi strani dvorane. „Ilirija" na desni galeriji za ložami. „Zarja" pa na levi galeriji.
Društvo „Trst" naj se pa pripravi in vglasi tamburice v dvorani „Slavjanske čitalnice" po nastopu „Adrije".
Karel Mahkota.
Iz Eazovice. Življenje umerjeno le kratko — Jej bilo ko zimski dan ! — Mi-aolega petka je pevsko društvo „Lipa" spremilo k večnemu počitku svojo članico Marico Ražem, preminolo v cvetju let. Kako priljubljena je bila pokojnica, pokazal je impozantni sprevod, ki se ga je udeležila malone vsa vas. Med mnogimi venci je bil posebno lep oni s trakovi v narodnih barvah, ki so ga jej poklonile nje vrstnice. Pred hišo žalosti, medpotjo in na pokopališču — v cerkvi ne, zakaj ?! — je pevalo žalostinke pevsko društvo „Lipa". Težka aam je bila ločitev od mile pokojnice. Kako tudi ne ?! Kdo bi je mogel pozabiti, ki se spominja, kako ponosno in veselo je — kakor malo dekletce — korakala z nami na slavnost razvitja zastave pevskega društva „Kolo" leta 1902. In sedaj je ni več. Naj počiva v miru in njej spomin naj živi med aami !
Koledar in vreme. — Danes : Odon ©p. — Jutri: Elizabeta kr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 10° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Tržaška mala kronika.
Skušal se obesiti v zaporu. 27-letni kolar Henrik Paulin, stan. v ul. Risorta št. 4 je sinoči po zaključku seje deželnega zbora čutil potrebo, da je na Velikem trgu vpil in razsajal. Bržkone se je mož navdušil za Puecherje pajacade. — No redar ga je odvedel na inšpektorat v ul. Rettori, kjer so vročekrvnega kolarja zaprli. V celici se je pa skušal obesiti, ali še pravočasno so ga rešili in potem spravili v mestno bolnišnico. Ko bi se bil samomor posrečil, bi istega imeli vsekakojna vesti saltomortali dr. Pnecherja.
Ponesrečen ulom. Redar je predsinoč-■jem začul neki sumljiv ropot v jestvinčar-ski štacuni v pritličju hiše štev. 47 v ulici Commerciale, katere lastnik je Jakob Mussi-nano. S pomočjo drugega redarja je odprl vrata bližnjega skladišča. Tu sta redarja zapazila, da je bila v zidu napravljena luknja. Tat je bil ušel, čim se je bil prikazal redar, in ni prišel do tega, da bi kaj vkradel.
Dva čudna kampijona! Velik plamen in gost dim je predsinočnjem privabil redarje na stavbišče prihodnjega velikega kotela na nabrežju. Vraga, kaj gori! .so si mislili. In kaj so našli? Dva delavca sta si aotri (s kako nevarnostjo, je samo ob sebi umevno) lepo zakurila kres, da bi se ogrela, •ba sta brez posla. Odvedena sta bila v ul. Tigor.	_
Naše gledališče.
V nedeljo ob 4. uri popoludne VAMPIRJI, po 10 - minutni pavzi burka V CIVILU.
O teh dveh igrah smo mnogo že pisali. Vsi, ki se hočejo dobro zabavati, si jo to nedeljo radi še enkrat in zadnjikrat ©gledajo.
Na praznik Matere Božje, v ponedeljek, ene 21. t. m. bo v našem gledališču lep večer. Ob 8. uri pojde preko našega odra slavna, po vsem svetu že tolikrat in toli-krat preigrana klasična igra velikega Schil-
ltr1a KOVARSTVO IN LJUBEZEN, (Kaballe und Liebe)
To bo velik praznik za nas. Dozdaj se še nikoli nismo upali misliti, da bi videli v svojem gledališču to znamenito delo nesmrtnega klasika. V ponedeljek ob 8. uri zvečer pa nas naši igralci iznenadijo z dobro naučenimi vlogami krasne igre, polne romanticizma in idealizma, spletkarstva, ko-varstva in bizantinizma, simbolizma in tragične dramatičnosti. In vse zlito v prijetno, božajočo umetnost, v mehko, nežno lepoto.
Vstopnice se že lahko dobe pri vratarici Nar. doma.
Tr2aška gledališča.
EDEN. Nov program, kateri je pričelo izvajati predsinočnjim to varijetetno gledališče, obsega neštevilo toček zanimive vsebine. Posebno ugajajo pevske točke: amerikanski kvartet „The 4 Black Troubadours" in pevka G. Leonard. — Predstava vsak večer ob 8.30 uri.
POLITEAMA ROSSETTI. Jutri v soboto repriza T h al s.
Književnost in umetnost
Koncert Ciril-Netodove podružnice.
(Dalje).
Po zagrebškem koncertu „Ljubljanske Glasbene Matice" je napisal Ivan knez Voj-novič v „Obzoru" pesniški podlistek o skladateljih raznih kompozicij, ki jih je izvajala „Gl. Matica". O E. Adamiču je pisal slavni pisec približno tako: „Adamičeve skladbe so polne južnega, toplega duha. Pinie Monte Pincia se v tihem vetru gibljejo in šume, poezija kraja probuja poezijo v duši živega bitja; tako tudi Adamič, topel in občuten nas povzdiga do lepote, do poezije-.
Njegove otroške pesmi so delo toplega srca. On noče ganiti trdega, izmučenega srca z nenaravnimi efekti, on si uravnava svojo pot z otroškim čutom tudi do onega, ki trdi, da ne pozna čustev ljubavi. Otroku se prikuplja s svojimi otroškimi pesmi tako kakor odraslemu, ki ima plemenito srce, ker v njih je otroška duša, v njeh zveni nepo-kvarjenost; one so nedolžne kakor otroški sen. V teh otroških pesmih ni težkih akordov, ni glasbenih efektov za glasbenega gurmana; vzlic temu nahaja tudi največji glasbeni gurman v njih zadovoljstva, ker one so iskrene in naravne.
Besedilo prve pesmice je sledeče:
BOŽJI VOLEK.
(O. Zupančič). Čuri muri, božji volek, božji volek moj zleti, zleti in pokaži, kje je domek tvoj! Z roke dečkove je božji volek odletel, pa na polja pisani je cvetki obsedel
Čuri muri, božji volek, tam je domek tvoj ! zdaj pa zleti in pokaži, kje je domek moj ! Poletel je božji volek k solncu pod nebo dolgo je za njim strmelo dečkovo oko.
Besedilo za otroke, polno lepote in miline. Deček stoji pred. zagonetko, zakaj je poletel božji volek k solncu pod nebo — v one kraje, kjer je dom angeljev. Ni-li tudi on angelj svoje mamice ?
(Z vrše tek pride). Mira Castaperaria.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah. — Danes zvečer skupna vaja za mešani zbor. Prosim, da se, z ozirom na nastop v „Narodnem domu" v Trstu jutri zvečer, vsi gg. pevci in g.čne pevke gotovo udeleže današnje skupne vaje.
Pevov odja.
Poslano*)
SCHICHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
NE CEDIJO SE NE DIŠIJO
NE DAJEJO SAJ NE KADE
G0RĆ SVITLIN IN MIRNIM PLAMENOM R
Phone : 4687 Cortlandt
NEW YORK.
FRANK SAKSER & Co.
Main Office: 82 Cortlandt Street. New York.
Branch Office: 6104 St Clair Ave. N. E.
Cleveland O.
Izjava.
Od nekaterih rojakov iz stare, ljubljene mi domovine sem dobil vprašanja, koliko je resnice na pisarenju new-yorškega hrvaškega „Narodnega lista", (last bankerotnega in radi tatvine v kriminalni preiskavi nahajajo-čega se Zotti-ja, kateri je Hrvatom in Slovencem odnesel 750.000 dolarjev ali približno 4,000.000 kron), da sem jaz bankrotiral ali pobegnil ?
Vse je najpodlejša laž in obrekovanje ! Človek jako dvomljivega značaja bi se rad maščeval nad menoj, ker sem pred njegovim bankerotom marsikateremu Hrvatu pripomogel do njegovih novcev, a konečno pripomogel, da so velikemu sleparju zaprli njegove sleparske banke.
Več besedi nimam za take nizkotne značaje. Hvala Bogu! dolžan nisem nikomur nič. Nihče nima od mene tirjati niti vinarja in o bankerotu ni govora, o begu pa še manj, ker me vedno noge bolijo vsled revme in tudi časa nimam za beg, ker mi kupčija dobro gre kljub topovskemu obrekovanju.
NENV - YORK, dne 6. nov. 1910.
FRANK SAKSER.
•) Za Članke pod tem naslovom nredniŠtvo odgovarja le toliko, kolikor mn zakon veleva.
I-
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni in nepozabni brat
IVAN VATOVEG
po dolgi in mučni bolezni v 49. letu starosti, dr.e 1R. t. m. ob 11. uri zvečer v Gospodu pre-n-icul — Pogreti zem*kih ostankov dr-gpga pokojai?a *e vr5i lanes dne IS. novembra ob 2. il pol uri popoludae iz mestne mrtvašnice v ulic della Pi»-ta.
TR3r, dne 18. novembra 1910.	Jakob, Allton 111 JOSlp, bratje
v dvojem in v imenu vs h sorodniko/.
g odpri se je Pension Restaurant „I0EAL"
TRSr - Piazza Carlo Goldoni štev. 6. I. nadstropje - TRST
Modelni komfort — izvr tna kuhinja — vedno sv*ža in raznvvrstna jedila — mes čno pl-či a zelo ugodno — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se
tudi lahko og eda prostore. — Mesečni abonement vsak dan po sledeč h cenah :
Kron 60— za kosilo in večerjo; 35— za kosilo samo; 35 — za veče jo samo. g
Kosila in večer e po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO.
masa
Na obroke! JAKOB DUB?NSKY
TRST — ulica deli* Oimo šte*. 1, II. nadstropje
Na obroke ! Trst
Vela izta izusti M o&M za mu* ii manufaKturnesa Map
ter moške in ženska su&i?je.
' GODNI POG JI ZA PLAČILA NA OBROKE.
Cene brez konkurence. ——umni
Pristni(dolenjski
Cviček
edino 0 ČEŠKI GOSTILfll o ulici Beluedere
Odvetniški
koncipijent
tudi začetnik z nekoliko sodnijske prakse,
aH Pa starejši notarski koncipijent
ki želi odvetniške prakse, se vsprejme. Vstop kakor hitro mogoče.
^TFNflfiRAF izvežban na pisalo.
w I LllUUiinr stroju se vsprejme s
1. januvarjem 1911. — Ponudbe na pisarno
Dr. D. Tro o, Ctarica.
GONILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOS1Č je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vssko soboto in nedeljo do 1 ure popolunoči.
Oirorltev nore slovenske treme'
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Go
fici naznanja, da je otvorila v Trsta, v ulici Barrlera veoobla itev. 38
prodajalno obuval
K3T LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva a od naj pri-proatejiega do aajflnejlega ter sprejema tudi poprave.
Prip' ročamo se to ej slavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno obč nstvo tudi prepričano, da se bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Osna selo niz se.
NAROČBE SE ZVRŠUJEJO TOČNO.
Širite „Eidriost"
Razglas
prostovoljne prodaje.
--oo--
Vsled sklepa odbora upnikov prodajalo1 se bo dne 21. nov. 1910 ob 9. uri pred-poludne v Komnu v hiši 144 proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi v konkurzno maso Andreja Cuccagna spadajočo zalogo štacunskega blaga obstojočo iz raznega sukna, manufaktur, železa, usnja, jestvin itd. v skupni cenilni vrednosti 7384 K 27 v.
Prodajalo se bo po posameznih skupinah in domaknilo najboljšemu ponudniku. Ako pa kdo za celo zalogo ponudi več, nego znašajo ponudbe za posamezne skupine skupaj, domaknilo se bo le-temu. Vendar ima upravitelj konkurzne mase pravico odkloniti storjene ponudbe.
Zalogo blaga možno je ogledati vsak dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 6. ure popoludne. Oglasiti se pri upravitelju
Dr. Ignac Kotniku,
Odlikovano pekarna In sladftlčarna
z zlato kolajno ln križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 -
% Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat dan svež kruh.
občinstvu, da ima	——————^—i
l rodujaln^cs je tndi dobro pres rbljtna z vsakovrstnimi biSkoti t»»s«-bno >a daj. Ima razna flua vina ln likerja v buteljkah n fine desertne bombone. 8prejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vee predmete^ za npeČi. Ima tudi najflscjSo moko iz najboljših mlinov tgf^" po i<ajni$ji ceni. Lrttplaeta pcetieiU ca dos. — Piipcroči (lin h A fllflvlf * Tltf se slavnemu občinstvu z cdličn sprŠtovanjem VlllIlU JllClIl ■ Hal
..... Salvator lglesias y Comas .....
Za maš k i in španjski Suri
lastnega pridelka. - Tovarna v San Peliu de GuIkoIs (Španjska).
Zaloga, v Trstu, ulica Faduina št. 8, Trst.

F. VIDAH, Trst via S. Lazzaro 22
MS Prejemlje naročbe, poprave In čiSčenje vsakovrstnih ko2uhovin.
Shranjuje kožuhovlne z Jamstvom zoper kakorino si bodi Škodo
Stran IV
RBTNORT" št. 319
V Trstu, 18. novembra 191#.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu
naznanja, da se bodo vršile navadne plesne vaje jutri v soboto po Ciril-Metod. koncertu, kateri konča okolo 10.30 uri. Poučuje se novi ples „Lancier valse*. — K obilni udeležbi vabi
Veselični odsek.
Odsek trž. „Sokola" v Rojanu naznanja bratom telovadcem, da telovadba danes odpade in se bo vršila jutri v soboto ob 8.30 uri zvečer. Ob enem naznanja, da pričenja telovadba za sestre sokoliće ob 7.30 in traja do 8 30 ure. Vsprejemajo se tudi nove telovadkinje in sicer od 14. leta ■aprej.	Na zdar!
Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za moški i.bor v navadnih prostorih. Prosim polnoštevilne vdeležbe.	Pevovodja.
Vesti i2 GonšHft.
Podružnica „Slov. plan. društva" v Cerknem vprizori v nedeljo dne 20. t. m. Jaka Štoke veseloigro s peljem v treh deja-■jih „Moč uniforme". Začetek ob 6. uri zvečer. Po igri svobodna zabava s plesom.
x Kirurgični sanatorij v Gorici. Na korzu št. 11 so otvorili priznani goriški zdravniki dr. Weillechner, Kurner in Pavia kirurgičen sanatorij S tem podjetjem se je ■streglo občutljivi potreb v našem mestu. V pogostih slučajih, ko je bilo treba temu ali onemu podvreči se kaki težki kirurgični operaciji, je bil primoran podati se v Trst, Videm, Ljubljano ali na Dunaj, kjer že obstojajo slični sanatoriji. Umevno je, da je bilo tč ko potovanje za pacienta v zvezi z velikimi stroški in često v veliko škodo njegovemu zdravstvenemu stanju.
Danes, ko se je po inicijativi imenovanih zdravnikov otvoril v Gorici sanatorij, pacijentu ne bo več treba romati v tuja mesta po kirurgično pomoč. Novi sanatorij, dasi v omejenem razmerju, se lahko meri z raznimi sanatoriji največjih mest. Zadostuje povišen pregled tega zavoda, da se vsakdo prepriča o njega praktični ureditvi po načelih moderne kirurgije. Kirurgični salon je bogato založen z najmodernejšimi pripravami ; v prvem nadstropju se nahaja pet sob za normalne pacijente, šesta soba je reservirana za eventuelne kužne bolezni. Zadnja soba je prirejena načinom, da je •mogočeno popolno in hitro razkuževanje. V istem nadstropju se nahajajo vsprejemni salon in uradi. Kopalne in druge sobe so opremljene s potrebnim komfortom.
Novi sanatorij dela ustanoviteljem in goriškemu mestu vso čast. Vodstvo je po-verjenu zdravniku Kiirnerja. Čujemo, da bo sodeloval v tem zavodu tudi neki priznani slovenski kirurg, ki se v ta namen preseli iz Kranjske v Gorico.
x Nezgoda. Franc Prinčič iz Podgore, ki je zaposlen v podgorski papirnici, je prišel pe naključju z desno roko med dva cilindra obratnega stroja. Stroj mu je strgal meso do kosti, vsled česar so ga prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu napravili dvajset šivov.
V isti papirnici vslužbeni zidar Feliks Kos pa je padel s strehe 5 m globoko ter se pri tem zlomil desno roko. Čudno, da se slične nesreče ravno v podgorski papirnici strahovito ponavljajo.
Vesti i£ Istre.
Ricmanje 15. novembra 1910. V našem lepem kraju, ki je dandanes znan po vsem omikanem svetu, so se v zadnjem času razmere korenito izpremenile. Ne da se tajiti, da je ljudstvo v marsičem zaostalo, ko je bil njegov pogled vprt samo v en cilj, ki je izrabljal vse njih sile. Temu ljudstvu je bilo treba po končani aferi dati v voditelja moža, ki ve, kaj hoče, moža, ki mora imeti na pravem mestu glavo in srce, moža, ki vidi našemu ljudstvu v dušo in ki pozna sleherno žilico njegovega bitja in žitja. N e predaleč —, to mora upoštevati oni, ki koče vzgojati I In Ricmanjci so zares dobili ▼ svojem novem župniku, gospodu Ivanu Zegi voditelja, ki združuje v sebi vse te lastnosti. V kratkem času svojega bivanja v Ricmanjih, je mož dovršil čudesa. Stvari se razvijajo neprisiljeno in lahkotno. Dne 4. ■ovembra je bila v naši cerkvi genljiva slovesnost, prvo sveto obhajilo, pri katerem je bilo 35 odraslih fantov in 41 odrastlih deklic. Sedaj pa 20. novembra t. 1., se bo obhajala še večja slovesnost birme, ki jo bo delil goriški nadškof. Pripravljamo se na svečano proslavo tega dne.
(Pripomba uredništva. Vsebina tega dopisa govori cele knjige in vsebuje uničevalno obsodbo njim, ki so hoteli krotiti s sovraštvom, mesto da bi bili pridobivali s krščansko ljubeznijo. Na mesto terorja nemškega Vihinga je stopila blagohotnost pri-prostega župnika, ki čuti z narodom! Ali ■i, da morajo dejstva žg?ti notri v dušo ■jim, ki so delali Ricmanjcem najhujo, ne-odpustno krivico, opisovaje jih kakor kake tolovaje, moralne propalice in malo dane — zverine 1! V Ricmanjih so dobili nemški eksperimenti v naši škofiji najhujo obsodbo.
Iz Podgrada. Podpisana odbora pevskega in tamburaškega društva in Ženske podružnice CMD v Podgradu se najtopleje
zahvaljujeta veleč, gospodu T i h o m i 1 u Jenko, ozir. njegovi tvrdki v Podgradu, za prijazno ji iz skupička za Dreherjevo pivo nakazane znatne odstotke v skupnem znesku 166 K.
Podgrad, 15. novembra 1910.
Odbor ženske podr. CMD za Istro.
Odbor pev. in tamb. dr.
„Gorska vila".
Druge slovenske deele
Zadruga gostilničarjev na Bledu je imela dne 14. t. m. v hotelu „Europa" na Bledu svoj ustanovni občni zbor, ki je prav dobro vspel. Poleg gostilničarjev udeležili so se zborovanja zastopnik političnega obla-stva gospod Cardin in načelnika obrtne zadruge in zadružne bolniške blagajne na Bledu. Kakor zastopnik obrtnega oblastva je otvoril g. Cordin zborovanje, pozdravil udeležence ter izročil vodstvo zborovanja načelniku pripravljalnega odbora Jakobu Pe-ternelu, ki je takoj uve! razpravo o dnevnem redu. Tajnik pripravljalnega odbora Blaž Ka-menŠek je prečital pravila, pojasnil posamične točke, ki jih je občni zbor vse en bloc odobril. Voljeni so bili sledeči gg.: Jakob Peternel za načelnika, B. Kamenšek za namestnika, za odbornike pa: Ivan Zrimec, Vrhunc Josip, Ropret Anton, Korošec Josip, Ravhekar Jes., Mencinger Ivan, Zupan Ivan, ter Jos. Žumer. Namestniki so : Rus „Ivan, Piber Matevž, Vrinšek Davorin in Černe Miha. —
Sklenilo se je tudi enoglasno, da ostanejo vsi obrtni pomočniki gostilničarjev včlanjeni pri zadružni bolniški blagajni na Bledu. Ker ni bilo druzega predloga, je zastopnik obrtne oblasti zaključil zborovanje, zahvalivši se vsem za udeležbo.
Duh se je omračil slovenskemu slikarju prof. Germu v Novem Mestu. Odvedli so ga v Prago.
■■■■ Hi ■■■■	HALI 0QLA;i	■ ■ ■■■■■■
	MALJ OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede »e računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku.	
Čevljarski stroj Piazza del Ospedah -
Prodajalnica eklek.
19-1»
UnHictinia *ma eoe eegnntne mUU3olilija klobuke garniran« kron 8, izdeluje in reu od«-rtiizuje. Vin Nuova 45. III._1^53
Drhioftin se P^oda Via M-cchiavelli 26, T. n. rUlIloiVU vrata 4. — Na vpogled 2.-3. po-
1951
polurne.
Drino C O nieblovana « ba, ulica K gg Ma-m« UUUd OC ju n v , ritlićju. na levo 1865
Odda
ritličji
mebtovanu soba v ulici Bmriera ftt. _bB 22, IV., desno._1^89
Živčne bolezni ako se uporablja naše
IfltfDtiTane kt pp ii z ogjikovo kislino. Vir zdrava za vpak hi§o Naj izbo rn jfii epaati za masažo. Prosi ebti b e/platno pri inženirju F. L i p o y » « v, Pri.ga II. 506_1734
Gospodarsko društvo
Nastop 15. jnT uvarja 1911. Kavcija 600 kron Pojasnila n odbor_19 52
Pg 2f|gŠćltOci (Pol'težakb) -pi8a niska jiela
|&Xa qp mala me">loTnna soba v bližini velika voia^nice pri taki s!OTPn«ki dražai za 1 dec mhra. Ponudb« pod „Bilka i" na InaernSti oddelek Edinosti_ 1944
Štiridesetleten mož
li« Ha, dipl' mir n kemik in Itksrnar, m rodili irtar, bivii v'ad i ar*dni><, časnikar in pisatelj zmo&en vsak' vr*tn j oulnv pozna brvhićinn, ifetlijaiiićin«, nemščina, turič ino in f-lhan i no, najbolja spričevala iS ^e nameiče tutai ali zuB&j. Obrniti se na Inse-ratei od n-lek E linosti.
Bogomil Pmo
titti ura i Sežai
ima svojo
novo prodo-ur
G i»ra 18. Trn.
išče tvrdka F. Stebr — Ulica
1931
QtHF51 'n dcbroidc?a velika restauracija O Idi d. v bližini kolodvora južne železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V hiši, kjer je restavracija se morda dobi 2udi v najem prvo nadsiropje -a hotel. Restavracija je razdeljena v dva dela : salon in predvora^a, kier se dobi vino >n jedi po nižjih cenah. Dvorana je pripravna za koncert. Pred restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" ped Stev. 2117._2117
7pmflkrft na Prodai v Rojanu pri &.CIM Jiouu cesti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti".	1842
lilnlto
• •
v TRSTU, ulic* Vi' cen Belllm 13
nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsukov. verižic po tov cer>ah.
E
3
ANTON S K E R L
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
asiopnil tovarne lojajijotokoles „Posl"
apelJ*T» ln *a;o«& 'i«ktri£nlfc iTonđkov aftl Is prodala gn-«ofonoT aonofonoT, ta fonogra/ov Sa'og* pclnr*' ta točiti pln» fc'tnc đalaratca u popravljen}« Ki ttrojev keloj uioiokoJei LMi
Velika taloga prlpadkov po tovar cenah.
| CPOM A*
li. tiasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje ==
o. kr. avstrijskih drž. železnic«
Sprejme razcarinjanje iaiorSnegaMdi blaga i z mitnk dostavljaojs na dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT^ ^^m
Tovarna cementa ^PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
lekarnah v Trstu in '/i&^JLA zuoaj se dobe
proti kašlju
bolezni v grlu hrloavostl, kataru □
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDIN1. *
EMFORIUM
Plošče
iz cementa na roko izdelane od 25 cm2
po Kron 1*80 za m.2
-
iz cementa na stroju izdelane od 25 cm2 i po Kron 2 60 za m.8
t metno pulirane (svitle) ::::::: od 25 cm2 j po kron 4-— za m.2
gramofcncT, p o55 is drage == pouetičlne ■- =
t E. ZANETTI
Trst, ulica Cavana 4.
Najbolje o-krb'jena zsloga d»iete. Iztera plo5č: Telikih, d o x ovfinskih po 2 E koma.I Yse tuge znam e z 2C*/, t db
krasni iramifoni po 18 trm
VViiki popuBtki prtprorSajtlcmi. Krtrlogi zastonj. — Prpr&vljanj«.
SB
Sil vi o Malossi
ZALOGA CEHERTA in GIPSA
Tovarna plošč (na stroj) TRST, Via dei Gelsi 3 in 5. Telef. 18-89.
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetaru r
Skladišče osija In drva
za lorifo, petralja in stavnni materijal
Josip Micau
Trst, Via San CMina št. 2 (Sv Ivan)
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, Dl. Stadion it i - Telefon 22-35 (ftlža sieđallšia Penite)
Dva oddelka: Fino pohištvo - Navadno pohištvo. Cone ^ama.
Bocata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne nobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejSem .ilogu. — SPEOLJALITETA : Železno in medeno pom&tvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — Popoine operne in ;iesamszni deli.
3
Mlin posojil. In hranilnica
- Antomo Spanghero "
DEKORATIVNI SUKAR
N-.sledoik tvrdke	DELALNICA :
Đ0MENIC0 DELISE. Via Madoanina 7.
\X) Telefon 160 Trst Telefon 160,
VELtKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
V lastni hiši.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::
Telefon št. 952.
Trst, Plozzo Cosermo 2f L n. - (linotl po Slavnih stopnicah)
po 51', in na amortlsaoljo m dalj-io dobo po dogovoru o o o o o
Ur*dre ure : od 9.—12. are dopolodne in od 3.-5. pope lud ne. Zsplaftuje »e vsaki dan ob uradaih arah. — Ob nedeljah in praznikih je orad zaprt.
Puitno - hranilnlčnl račun 816 004.
|U Baleederaeje arejeno varnostno oelloo za shraab« vrednost papirjev, listi« itd. kakor tudi hrsslise puiioe, s katerimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco.
Hranilne vlog^e sprejema od vsakega. Če tudi ni ud in	M II 01
jih obrestuje ^^^ i® |4- |0 Kontni davsk od hranilnih vlog plačuje zavod	viaga se lahko po eno krono.
Posojila dala vknjižbo po dogovoru 5"/,—6%, na majice po 6%, na zastave
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA : imitacije lesa in marmorja, izložne table.
umetni zobje
Plombiranje lobor
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncejij. zobni tctauU
Dr.J.Čermak
zobozdravnik
- TRST -
olio'. della Caierma it. 13, II, n.