DELEGATSKI ŽAROMET
V medvoškem Donitu
Proti ,,podjetjem v podjetju"
V  sejni sobi DO Donit y Medvodah ter v domu občanov Sora so bili v četrtek, dne 9. 4. 1981  sklicani trije razširjeni sestanki se-kretarjev osnovnih organizacij  DO DONIT, iki so jim prisostvovali člani delovne skupine CK ZKS s tov. Petrom Tošem na čelu. Na-men teh delovnih srečanj je bil Jcritičen pre-gled stanja na ipodročju svobodne menjave dela imed TOZD in DSSS, dalje uresničeva-nje ciljev združevanja dela in sredstev v DO, pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, vlogi in vsebini samo-upravne   delavske   kontrole,   Kkušnjaim   pri delu notranje arbitraže, združevanju dela in sredstev   znotraj   na   novo   ustaeovljenega SOZD KEMIJA ter pomembni vlogi subjek-tivnih sil z ZK sna čelu pri hitrejšem u.resni-čevanju zastavljenih oiljev.
Delovna skupina si je, preden je začela pogovore s komunisti DSSS, ogledala še pro-izvodne prostore TOZD FILTRI, kjer so ji na kratko predstavili delovni proces ter pogoje dela.
Na vseh treh omenjenUi sestankih so ko-munisti samokritično spregovorili o minu-lem srednjeročnem obdobju ter o ovirah v tem času, ki jih bo treba slejkoprej prema-gati, da bi bili v prihodnje doseženi še bolj-ši  rezultati gospodarjenja.
V  minulem srednjeročnem obdobju je de-lovna organizacija DONIT dosegla zadovolji-ve rezultate v gospodarjenju. Nobena TOŽD ni  zaključila  poslavanja  z  izgubo.  Vse   te-meljne organizacije so kljub večjirn težavam pri preskrbi s surovinami, neskladjem v ce-nah in dodatnim omejitvam pri razpolaga-nju  z  devizami  precej   zvišale  svoj   celotni prihodek. Največjo irast celotnega prihodka beležita temeljni organizaciji Storitvene de-javnosti  (167)   ter Tesnit  (indeks   161).  Po-vprečni neto OD so dosegli višino 9.095 din in so za 26 odstotkov večji kot v letu 1979 in za 7 odstotkov večji kot je povprečni neto OD v gospodarstvu v SR Sloveniji. V letu 1980 je bila zaposlenost nižja za 3 odstotke od planirane in 3 odstotke nižja kot v letu 1979. Seveda to ne pomeni, da ne stremimo za boljšimi uspehi.
Številni razpravljalci so opozarjali na vrsto slabosti kot razraščanje administracije v nekaterih delovnih sredinah kot tudi na to, da se nekatere TOZD že dalj časa obna-šajo kot samostojne DO. To pa slabi delov-no organizacijo kot celoto in zmanjšuje nje-no učinkovitost na tržišču. Bitka zanj posta-ja v današnjih zaostrenih pogojih gospodar-jenja vse ostrejša. Zato lahko uspe le močna delovna onganizacija.
Nepovezanost TOZD ima lahko težke po-sledice tudi pri politiki investiranja. Poka-zalo se je, da je bilo treba Tnočno skrčiti želje TOZD pri tem, saj akumulacija (800 milijonov dinarjev) ne omogoča realizirati prvotno zastavljenih ciljev (celotna zahteva-na vsota je bila 2,8 milijarde dinarjev).
Ob vseh naštetih težavah pa velja še po-sebej izpostaviti vlogo subjektivnih sil z ZK na čelu. Ta lahko ob temeljitem analiziranju obstoječega stsfrija največ pripomorejo k hi-trejšem razreševanju odprtih problemov, s čimer bi še hitreje uresničili cilje, zapisane v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO DONIT.