La izquierda se reorganiza en Chile
El clandestino Movimiento de Izquierda Revolucionaria (M. I. R.) está tratando de coordinar su acción con elementos marxistas-leninistas de Argentina, Uruguay y Bolivia.
El diario “El Mercurio” dijo que la organización de extrema izquierda chilena dio a conocer sus actividades en notas enviadas por correo a diversos medios de difusión.“Las notas suscriptas por la comisión política del MI.R. señalan también queda extrema izquierda chilena está haciendo esfuerzos para coordinar su acción con les terroristas marxistas-leninistas de Argentina, Uruguay y Bolivia.” ,
El M. I. R. anunció además que está dispuesto a unirse a los proscriptos partidos de la Unidad Popular para formar el Partido Revolucionario del Proletariado Chileno (P. R. P. C.).
Evrapsho kulturno pismo
USIA. ODGOVARJA NA VLOGO NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO
POSEBNO ZANIMANJE ZA SLOVENIJO
Eritreja, neskončni boj
Ko so pred dnevi svetovne agencije prinesle novice o poostrenih bojih v Eritreji, ki se počasi prevrača v novo Biafro, je javnost postala pozorna na ta- košček sveta. Mnogi so sklepali, da je ta severna abesinska provinca, ki šteje 2 milijona pretežno muslimanskega prebivalstva, pričela upor po padcu cesarja Haile Selassija. A dejstvo je ravno nasprotno: gverila v Eritreji je bila eden izmed vzrokov Neguševega padca. Upori na abesinskem severu trajajo ftamreč že nad dvanajst let.
Primerno je ob tem, da vsaj malo pogledamo v zgodovinski razvoj te države, ki je ena najstarejših na svetu. Etijopija je bila namreč samostojna že tri tisoč let pred Kristusom. Okoli leta tisoč pa so se iz arabskega polotoka tamošnji prebivalci preselili na ozemlje sedanje Eritreje. V letu 333 po Kristusu je Sveti Frumecij pokristjanil abesinskega kralja Ezana in od tedaj je krščanstvo postala in ostala vera večine Abesincev, ne pa tako v Eritreji, kjer so zavladali in se ohranili muslimani.
V letu 1889 je, po sporazumu med cesarjem Menelikom II in Italijo Eritreja prišla pod italijansko kolonialno oblast. Leta 1917 je, po smrti Menelika in raznih zakulisnih bojih, ras Tafari Makonnen postal regent, in leta 1933 je bil kronan za cesarja z imenom Hailo Selassie I. Prišla je vojna z Italijo leta 1935; Selassieja povrnitev z angleško pomočjo leta 1941. in po koncu druge svetovne vojne je leta 1950 Anglija, ki je zasedla Eritrejo, prepusti to deželo Abesiniji, kot federativno državo. Komaj leta 1962 pa Eritreia zgubi federalne pravice in postane štirinajsta abesinska provinca.
Seveda vse drugačne namene kot abesinski cesar so imeli arabski nacionalisti. Njim ni šlo v račune enostavno pripadati abesinski državi, zlasti ne pod tako centralistično vlado, kot je bila Selassiieva. Pričel se je odpor, ki je takoj žel simpatije sosednjih arabskih držav, zlasti Sudana, s katerim Eritreia meji, pa tudi Saudijeva Arabija, na drugem bregu Rdečega morja. Odpor je kanaliziralo dvoje sorodnih, a bistveno različnih gibanj, to sta bila Eritrejska osvobodilna fronta, nacionalističnega prizvoka, pa Ljudska osvobodilna fronta, ki je bila marksistično navdahnjena. Gverilsko delovanje je postopoma raslo, a brez pravega izgleda na zmago.
Tedai je prišel septembrski udar lanskega leta, ko je vojska odstavila in aretirala starega Selassija. Prišla je vojaška vlada, kateri je načeloval zmerni general Aman Andon. Njegova doba ni bila dolge, šestdeset dni po Neguševem padcu je bil Andon ubit v lastni hiši-Nastopila je nova, bolj levičarska vlada, ki vodi abesinske posle še danes.
Te soretnembe v centralni vladi so dale priliko, da se je eritrejsko odporno gibanje razmahnilo. Dobava novega orožia, k>' ga nenehno posreduiejo levičarske arabske vlade, je dalo gverili nov,e možnosti. A centralna vlada, čeprav se nagiba na levico, nima nobenega namena podeliti Eritreji zahtevano neodvisnost. Njena gospodarska važnost je za Abesinijo prevelika. Predstavlja tudi abesinski izhod na morje, skozi Rdeče morje in skozi eritrejsko pristanišče Massawa. Zato so novi oboroženi oddelki odšli na sever, da,skušajo zadušiti vedno močnejše uporniške sile.
Novi činitelji so v teh zadnjih mesecih stopili v ospredje. Arabska pomoč, do pred časom tajna, je vedno bolj oči-vidna. Sudan direktno služi eritrejski gverili kot varno zaledje in skladišče orožia. Prvotno razcepljeno uporniško gibanie (nacionalisti in marksisti), se je sedaj zedinilo in po mnenju opazovalcev prevladujejo levičarski elementi.
Temu gibanju nasproti je abesinska voiaška vlada postavila 20-000 mož redne vojske, ki dobivajo novo pomoč iz centra štejejo v preganjanju upornikov s pomočio oklopnih oddelkov in letalstva. A t"d'- uoorniško orožje se vedno bolj modernizira. Sedaj imajo celo protiletalska —V-te Sam, sovjetskega izvora.
Pr' tem seveda najbolj trpi ljudstvo.
Na vlogo, ki jo je po naročilu predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo tajnik NO dr. Ludvik Puš poslal, 23. januarja t. 1. Jamesu Keoghu, šefu Severnoameriške informativne agencije (USIA) v Washingtonu, za zaščito slovenske radijske oddaje na Glasu Amerike (Voice of America), je 10. februarja t. 1. dobil od A. T. Falkiewicza, šefa oddelka USIA za Javne informacije, odgovor, ki ga. v prevodu v celoti objavljamo:
„G. Keogli me je naprosil, naj Vam odgovorim na Vašo vlogo z. dne 23. ja-nuarja glede ukinitve slovenske oddaje Glasa Amerika v Jugoslavijo.
USIA je prisiljena absorbirati izreden porast petrolejskih cen in drugih inflacijskih 'stroškov, medtem ko mora istočasno sodelovati v vladnem naporu skrčenja izdatkov. To je USIA prisililo skrčiti njene operacije po vsem svetu. Da bi to skrčenje čim manj škodild širokim ameriškim interesom, smo vsestransko pretresli našo dejavnost in precenili vse USIA programe z ozirom na prednost posameznih področij in držav.
Obsežen USIA program za Jugoslavijo dokazuje važnost, ki jo ZDA pripisujejo svojim odnosom s to državo. Najbolj aktiven in viden izraz teh naših naporov je ameriška prisotnost v glavnih mestih posameznih republik v Jugoslaviji. Leta 1972 smo v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, odprli Ameriško informativno središče (U. S. Information Center); ustanovitev tega središča je bil prvi korak naše uradne prisotnosti v Jugoslaviji po več kot 20 letih. Prav tako predstavlja bistveno razširitev v ameriško-jugoslovanskih informacijskih in kulturnih, odnosih. Prireja razstave, predavanja, itd., kar pomeni konkreten izraz ameriške podpore in zanimanja za slovenski narod.
Profesor Mihajlo Mihajlov je prvič v svetovni javnosti zbudil zanimanje leta 1965 s svojim potopisom po Sovjetski zvezi pod naslovom „Moskovska pomlad“. Mihajlov je sicer rojen v Jugoslaviji, sin ruskih emigrantov in po poklicu profesor. Kakor je v svojem potopisu po Sovjetski zvezi, kritično opisal sovjetski režim, obenem pa pokazal na opozicijo intelektualcev proti sovjetskemu režimu, tako je tudi proti Titovemu režimu napisal več člankov predvsem v zahodnoevropskih in ameriških listih. Zaradi tega je bil že trikrat obtožen v Jugoslaviji zaradi svojih „protijugoslovanskih“ člankov.
Oktobra meseca lanskega leta pa je prišla v svet novica, da je bil Mihajlo Mihajlov v Novem Sadu ponovno aretiran. Poročevalci so javljali svetu, da je bil aretiran predvsem zaradi petih člankov, objavljenih v ruskih emigrantskih časopisih in zaradi zvez z emigrantskimi skupinami v svetu, katerih delavnost je naperjena „proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam, predvsem pa proti Jugoslaviji.“
Gustav Stroehm, beograjski dopisni■<
Lakota se je zaradi suše že dolgo tega razpasla po vsej Abesiniii, kier število umrlih za lakoto sega v stotisiče. Sedaj se v Eritreji ta pojav še’ bolj utrjuje, ko uporniki nenehno sabotiralo dovozne zveze. Asmara, glavno mesto Eritreje in glavna postojanka centralne vlade, trpi na groznem pomanjkanju živil in vode.
Združeni narodi so spričo razsežnosti konflikta nezmožni intervenirati, saj stoje v ozadju vse arabske države in sama Sovjetska zveza. Združene države se zaenkrat še niso opredelile, čeprav dobavljajo orožje abesinski centralni vladi. V takšnem položaju vstaja v Afriki nov fantom tragedije, tolikšne ali še hujše kot pred leti v Biafri ali Bengaliji, človeštvo pa v nemoči gleda to grozno igro, ki ji ni videti konca.
Trenutno Glas Amerike oddaja dnevno po eno uro v srbohrvaščini, ki je jezik približno treh četrtin jugoslovanskih prebivalcev, katerih mnogi živijo v geografsko izoliranih področjih. Ladijske oddaje Glasa Amerike so edini praktičen način, ki ga imamo, da temu prebivalstvu oskrbimo informacije iz ZDA. Nasprotno pa je Slovenija najzahodnejša od šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin Jugoslavije ter ima njeno prebivalstvo sorazmerno lahek dostop do različnih informacijskih virov iz zahodnega sveta.. Glas Amerike naj bi, idealno vzeto, oddajal v vseh večjih južnoslovanskih jezikih, toda nikdar nismo imeli dovolj sredstev za to. Vsekakor bi iaje videli, da se oddaje v slovenščini ne bi ukinile, toda zaradi resnih proračunskih omejitev ih inflacije smo skušali storiti vse, da smo se odločili za, to, kar najbolj koristi našim narodnim, interesom.
Ukinitev slovenske oddaje ne pomeni zmanjšanje ameriškega zanimanja za Slovenijo, temveč je odsev proračunske stvarnosti ter uvida, da je aktivna in vidna ameriška prisotnost v Sloveniji najučinkovitejši dokaz izražanja ameriškega zanimanja za to jugoslovansko republiko. Medtem ko Slovenci predstavljajo nekaj 'manj kot osem odstotkov jugoslovanskega prebivalstva, USIA priznava njihovo važnost in zato posveča sorazmerno večji del svojih sredstev na glavo prebivalca v Sloveniji kakor v drugih republikah.“
Tako odgovor. Vsebina vsekakor dokazuje, da v Washingtonu ¡Slovenijo in Slovence dobro poznajo, pripisujejo slovenskemu ozemlju važnost in hočejo o-hraniti svojo prisotnost v Sloveniji s svojim Informacijskim središčem v Ljubljani.
časopisa „Kleine Zeitung“, ki izhaja v Gradcu, in je znan kot eden najboljših poznavalcev jugoslovanskih notranjih razmer, pa je trdil, da ni bil aretiran v glavnem zaradi svojih kritičnih člankov o komunizmu, ki jih je objavil v inozemstvu. Ta dopisnik je trdil, da je bil glavni vzrok za aretacijo članek, ki ga je Mihajlov napisal v ruskem emigrantskem listu „Ruskaja Misl“. ki izhaja \ Parizu. V tem članku je zatrjeval <la so prvi odpor proti Nemcem, ki so oku pirali Jugoslavijo, začeli kralju zveni četniki pod vodstvom generala Draža Mihajloviča in . ne komunisti. V času, je zatrjeval Mihajlov, ko so se Titovi komunisti držali še pakta Tito-Stalin. je bil general Draža Mihajlovič prvi norec odpora proti nacizmu v Evropi S to ugotovitvijo, ki jo je. Mihajlov poslal v svet, je bil Tito najbolj prizadet. Poleg tega je Mihajlov zatrjeval, da je Djilasovo stališče edina pot za ureditev razmerja med Srbi in Hrvati ne pa Titova politika tkzv. demokratičnega centralizma.
Obsodba Mihajlova
Po večmesečnem odlašanju je bil 28. februarja končno le proces v Novem Sa du proti Mihajlovu. V navzočnosti kakih 250 oseb je predsednik sodišča razglasil sodbo, po kateri je Mihajlov obsojen na sedem let zapora, ker naj bi razširjal protijugoslovansko propagando in sodeloval z Jugoslaviji sovražnimi emigrantskimi skupinami. V sodbi je tudi izrečeno, da še štiri leta po prestani kazni Mihajlov ne bo smel publicirati nobenega svojega članka.
Po razglasitvi sodbe je advokat Mi-hajlova izrazil, da se bo pritožil, ker je sodba precej ostrejša, kot je bilo pričakovati. Sodnik Dragomir Cvetkovič, ki je utemeljeval sodbo, je med drugim dejal: „Mihajlov ni ne pisatelj, ne znanstvenik, ne profesor. Je navaden pisec političnih panfletov proti Jugoslaviji. Ker je potrebna daljša doba, da se po-
(Od našega dopisnika v Gorici)
Stari kontinent se vbada s hudimi političnimi in gospodarskimi prob|emi, ki pretresajo bolj ali manj vse človeštvo. Kljub temu pa se verjetno noče izneveriti svojemu kulturnemu poslanstvu, ki ga še vedna izvaja. Muze se res kdaj umaknejo — „inter armas silent Mu-sae“ — je zapisal že latinski pesnik — vendar tudi na področju umetniškega življenja evropski človek ni še vrgel docela puške v koruzo.
Tako se po evropskih deželah vrstijo filmski, glasbeni, likovni in drugi festivali, ki pričajo o žilavosti kulturnega prizadevanja, naj bo to na vzhodu ali zahodu. To je priča neodjenljivosti volje po duhovnem izživljanju, ki je za kulturnega človeka prvenstveno.
Sam sem se že več let udeleževal raznih glasbenih festivalov po Italiji, ki so v mednarodnem merilu kar precej pomenili ali še vedno pomenijo. Gre v glavnem za poletne ali jesenske umetniške prireditve. Poleg tega pa imamo v raznih centrih tudi pozimi razgibano dejavnost, saj je čas za to morda še bolj primeren kot med počitnicami.
V naslednjih vrsticah bi se rad nekoliko zaustavil ob živahni zimski kulturni dejavnosti v znanem severnoitalijanskem mestu Como, ki leži ob istoimenem jezeru. Tu se stika lombardski svet že s helvetskim duhom, saj ga le nekaj minut vožnje loči od državne meje s Švico, pa smo že ob drugem prijetnem alpskem in duha pomirjajočem jezeru — v Luganu.
Ob odpočljivem jezerskem nabrežju, mimo skoraj sredozemske flore in v. senci gosposkih baročnih ali novoklasičnih zgradb vabi popotnika še naprej aristokratska in veličastna Villa Olmo, ki se ob krošnjah mogočnih hrastov bohoti v zgodnjem popoldanskem soncu. Pogled na drugi breg je kar zapeljiv -— v strmino zarezana naselja, ki padajo naravnost v jezero (kot ugotavlja že Manzo-ni), ki dalje počasi izginja kot fjordu podoben rokav in se izgublja v lahnem meglenem zastoru. .. Bliže pa se mi pogled upre proti mestu, ki se tudi zrcali v prozornem jezeru. Nad z jambori nastlanem pristanišču kar mrgoli galebov. Od daleč se slovesno dviga gotsko renesančno strogo in obenem milo pročelje mestne stolnice iz 14. stoletja, na katerem Se marmornati svetniki in čudne pošasti kar poigravajo v prijetnem skpraj koncertnem dialogu, medtem pa izpod resnobnih obokov od daleč zvenijo svetli akordi Bachove orgelske fuge v e-molu (prav v tem svetišču so v zadnjih desetletjih sedeli za orgelskimi registri priznani glasbeniki kot Marco Enrico Bossi ali Luigi Picchi...).
še dalje in dalje druge komske starodavne cerkve: romanski San Fedele in S. Abbondio ali meniško stroga S.
boljša, je senat smatral za primernih sedem let strogega zapora, ki naj mu bodo obenem tudi opozorilo.“
Mihajlov je na osnovi sodb v prejšnjih procesih bil zaprt že tri leta in pol. Da je bila ta sodba tako stroga, je razumljivo, ker je s svojo trditvijo, da so bili četniki Draže Mihajloviča prvo odporniško gibanje proti nacistom v Evropi spodnesel glavno oporo Titovi zgradbi o njegovem herojstvu in herojstvu njegovih partizanov. Kaj takega pa Tito in jugoslovanski komunisti težko prenesejo v času velikih priprav za proslave 30-letnice „osvoboditve Jugoslavije“, in „zmago komunistične revolucije.“
Agostino. Barok ja pa zajel bolj me=.in: svetno arhitekturo.
No, in ves ta okvir je tudi zanimiv in zgovoren, rekel bi skoraj simptomatičen za dejavnost, ki se v tem lepem mestu odvija- Že osmo leto se tu skoraj ves september in del oktobra srečujejo glasbeniki ter ljubitelji glasbe in umetnosti nasploh na „Autunno Musicale,“ na glasbeni jeseni, ki nudi širok vpogled v nekdanjo in sodobno muzikalno zakladnico. Že več let sem obiskal t:, uspelo prireditev, in ni mi bilo žal. Glasba postaja tu ne samo stvar sladokuscev ali strokovnjakov, pač pa zajame res širše množice, zlasti mladino, ki se ji v teh dneh popolnoma predaja. Stare cerkve, monumentalne palače in plemiški dvorci v mestu in ob jezerski obali — pa spet skromna pozorišča manjših središč, ko moraš ure in ure z ladjo na skrajni konec jezera, npr. v Bellagio ali Grave-dono. Vse pa povezuje harmonija in lepota glasbene umetnosti. ÏZvok si daje tu roko z vodnim valom, ton z utripom lahnega vetra prostranega Larijskega je zera...
Slikovito ozadje je nekako botrovalo kratkemu dvodnevnemu obisku v mestu Como meseca februarja letos. Povabili so me na operno-gledališki zimski festival in prav rad sem se vabilu odzval. Lansko zimo sem si tu ogledal Rossinijevo opero „Turek v Italiji“, letos pa sem izbral dramatiko. Zamikala me je uprizoritev drame „Jezus“, ki jo je napisal znani danski dramski in filmski ustvarjalec C. Th. Dreyer. Igra sama je ne le povzetek Jezusovega življenja po evangeljskih virih, pač pa skoraj epsko prikazana drama Judov ob Jezusovi zgodovinski pojavi. Nedvomno je tu Dreyer vlil veliko dozo svoje umetniške pa tudi miselne sile, obenem pa ustvaril veliko reliefno podobo z dramo o Bogu-človeku in razmerah, ki so pogojevale njegovo sodbo in smrt. Igro so zelo učinkovito podati člani Stalnega gledališča iz Turina, med igralci pa je blestel prav posebej slovenski rojak Andrej Božič (Bosic), ki že vrsto let nastopa v italijanskem o-srednjem gledališkem svetu. Posebno po srečena je bila tudi za to dramo pisana Liberovicijeva glasba, ko v drami sami muzikantje stalno opisujejo in podčrtujejo potek dejanja z malim godalnim ansamblom. Glasba pa (verjetno hote) razodeva stare hebrejske motive.
To je bežen izrez evropskega kulturnega življenja. Bežen in epizoden. Utrinek z onega predela srednjeevropskega sveta, kjer se stikajo vitalni sokovi različnih kultur in civilizacij, narodov in tradicij. Prav zato pa morda še toliko bolj zanimiv.
TOVARIŠKI DVOM \
„Dolenjski list“, ki sedaj izhaja v Novem Mestu, je pred kratkim praznoval 25-letnico izhajanja. List je „glasilo dolenjskih občin“ in seveda tudi „Zveze socialističnega delovnega ljudstva.“ Na praznovanju obletnice Bogdan Osolnik, ki je zastopal Udbaša Mitja Ribič:ča, ni mogel mimo „klerikalizma“, ki naj bi ga rtekateri skušali oživiti. Po njegovih besedah pa tudi „nekateri tovariši začenjajo dvomiti, ali je veren človek sposoben biti pravi patriot in socialistični samoupravljalec.“ Ob koncu je dejal, da bo ZSDL „odločno zavrnila vsak poskus zlorabe njenega vpliva (vpliva cerkve — op. ur.) na mišljenje vernikov z nameni, ki so nasprotni ciljem samoupravnega socializma in neodvisnosti Jugoslavije
Strah pred resnic®
MIHAJLO OBSOJEN NA SEDEM LET ZAPORA
MOSKVA PODRAŽILA SVOJ PETROLEJ
SATELITI TEŽKO PRIZADETI
„Tako je bila dana v roke Klarise odgovornost za neizmerno neodgovornost: ona se je na dnu duše zavedala, da nikakor ni bila izobražena, a kljub temu je čutila nadčloveško pomanjkanje spoštovanja do vsega, kar je bilo ustvarjeno pred njo..“
Avstrijski pisatelj Robert Musil (1380—1942)
V
Iw. življenja in dogajanja v Argentini
Medtem ko francoski predsednik Gis-card D’Estaing sklicuje za 7. april konferenco industrijskih držav, ki so največje potrošnice petroleja, da bi se dogovorili o nadaljnji petrolejski politiki zahodnega sveta, 'petrolejske arabske države pa zasedajo v Alžiru in se dogovarjajo o ohranjevanju cen petroleju, vodi ZSSR v svojem bloku satelitskih držav, ki so vse povsem odvisne od sovjetskih petrolejskih dobav, posebno petrolejsko politiko.
Doslej je ZSSR ohranjevala ceno svojemu petroleju, k ga je izvažala v svoje evropske satelite in jim tudi sporočila, da cen ne bo spreminjala še najmanj do prihodnjega leta Ta politika je sovjetskim satelitom omogočala planirati njihova gospodarstva na stabilnosti sovjetskih petrolejskih cen ter so temu primerno krojili tudi svoje petletne gospodarske načrte, vse v sklopu z vsakokratnim vodilnim sovjetskim petletnim načrtom.
Toda to stabilnost je Moskvi iznenada podrla, ko je pred kratkim sporoči1 a satelitom, da zvišujejo ceno svojemu petroleju za 130 odstotkov. Novica iz Moskve je sovjetske satelite strahovito prizadela. Ceno sovjetskemu petroleju je Moskva dvignila od 16 na 37 rublev (od 21.50 dolarjev na 49.50 dolarjev) za
Komisija ZN za človečanske pravice, ki zaseda v Ženevi v Švici, je na zahtevo severnoameriške delegacije odločila, da bo poslala svojo delegacijo v čile, da ,,na licu mesta prouči verodostojnost poročil o zatoru človečanskih pravic v Čilu“ Ameriški delegat Philip Hoffman js na zasedanju izjavil, da bo sestava take delegacije „ustvarila upanje na pozitivno rešitev tega problema ter ho nov važen element vplivanja na razvoj v Čilu “ Prvotno so sestavo delegacije predložile Anglija, Nizozemska in Nicaragua. a delegacija naj do prihodnjega zasedanja Glavne skupščine ZN letošnjo jesen izdela podrobno poročilo o svojih ugotovitvah v Čilu,
Na veliko presenečenje navzočih se je dvignil sovjetski delegat in izjavil, da „taka preiskovalna delegacija ni potrebna, ker so množične kršitve človečanskih pravic s strani čilske vlade dobro znane.“ Namesto sestave preiskovalne delegacije je sovjetski delegat predlagal odobritev enostavne resolucije, s katero naj bi se ponovno „obsodil sedanji čilski režim.“
Sovjetska delegata Zorina je podprl bolgarski delegat Penčev, ki je izjavil, da „komisija ZN za človečanske pravice ni še za nobeno državo imela zbranega toliko dokumentarnega gradiva, kakor za čile.“
Ameriški delegat Hoffman, je vztra-
Hinavščina, to je ponarejanje, hlinjenje, govoriti in objavljati ravno nasprotno od tega kar se misli storiti in se stori, je dosegla svoj višek pri marksistih vseh vrst in izvorov. In prav to je tisto kar najbolj moti državljana, ki skuša izpolniti kar misli, da so njegove državljanske in človečanske dolžnosti. In je tudi, naravno kar najbolj zmeša ves svet, in v čemer je v veliki meri iskati razlago za uspešno idejno razširjanje marksizma zlasti med mladino, ki je lahkoverna in nepoučena.
Nacizem je imel, v svoji neskončni pokvarjenosti, neke vrste dobro lastnost. Ni zakrival svojih podlih namenov; „Nemci smo višje pleme, ki mu je usojeno, da zavzama svet in si podvrže o-sitale etnične skupine. Jude: je treba iztrebiti in krščanstvo je vera za nižja bitja. Demokracija je burka lastna propadajočim družbam, in edino kar nam preostaja je’ poslušati Fiihrerja. Najvišji zakon je sila, in treba je imeti močne oborožene sile, izpolnjevalke volje naroda, plemena in Fiihrerja. Zgradili bomo svetoven imperij, ki bo trajal tisoč let.“ In tako dalje. Ta grozen in nečloveški nauk, katerega so rodili in
1000 kilogramov surovega petroleja.
Časopisje v sovjetskem bloku mosr kovske odločitve ni komentiralo, ponekod je sploh objavili niso. Edini, ki je zadevo komentiral, je bil madžarski partijski dnevnik Nepszabadsag, ki je v celostranskem članku razložil novo cen-sko strukturo v sovjetskem bloku in zapisal, da jo je Moskva vzpostavila 12 mesecev prej, kakor je bdo predvideno. Energetski proračuni sovjetskih satelitov bodo tako letos znašali 130 odstotkov več, kakor je bilo predvideno. Moskva je tudi objavila, da nove cene sovjetskega petroleja veljajo od 1. januarja t. i. ae pravi retroaktivno za dva meseca.
Novo petrolejsko ceno so sovjetski sateliti predvidevali za prihodnje leto, ko bodo stopili v veljavo novi petletni gospodarski načrti za dobo 1976—1980. Tako je nenadna moskovska odločitev prevrnila na glavo že itak neizpolnjene tekoče petletne načrte vseh “sovjetskih satelitov.
Istočasno z zvišanjem cene svojemu petroleju je Moskva satelitom sporočila, da jim ga bo letds izvozila 50.3 milijona ton, kar je za 27 odstotkov več kakor lansko leto.
Jugoslavija del svoje petrolejske potrošnje krije z uvozom iz ZSSR, del pa z uvozom petroleja iz arabskih držav.
jal pri britanskem predlogu ter je nato 32-članska komisija ZN z glasovanjem odobrila sestavo tričlanske delegacije, ki bo v kratkem odpotovala v Čile. Ameriški delegat Hoffman je tudi izjavil, da „je bilo mogoče ugotoviti, da so bila poročila o razmerah in razvoju v čila po zrušitvi AUendejevega režima mnogokrat pretirana in največkrat le propagandnega značaja.“
Sovjetski nastop proti sestavi delegacije dokazuje strah Moskve, da bo delegacija v Čilu našla povsem drugačen položaj, kakor ga je vsemu svetu prikazal komunistični propagandni stroj.
Solžpnicin odkriva napake zahoda
MISLIL JE NA SAMOMOR
Nobelov nagrajenec za literaturo Aleksander Solženicin si je leta 1965 nameraval vzeti življenje, potem ko mu je sovjetska tajna policija zaplenila skc-ro vsa njegova še ne objavljena dela.
„Bil (sem Itako- potlačen, da sem mislil na samomor, prvič, in upam, da tudi zadnjič v svojem življenju,“ piše Solženicin v svojem najnovejšem delu „Teliček se je bodel s hrastom“, ki je pravkar izšlo v Parizu. Sovjetska tajna policija je vdrla v njegovo in še neko
uresničevali blazneži, je bil na široko razširjan ;n le malokdaj prikrivan ah morda omiljen. Od Hitlerjevih govorov do proselitizma najbolj pohlevnega privrženca so v temelju govorili na tak način, človek je vsaj vedel pri čem je.
Pri marksistih se dogaja prav obratno. Razglašajo ravno nasprotno od tega, kar mislijo storiti in kar potem v resnici storijo (v zaisuižnj’enih ozemljih. Oni so prvaki miru in mirnega sožitja. Katerokoli nasilno dejanje ne marksista — pa naj bo tudi v samoobrambi — je trdo obsojeno- Hitro bo objavljenih kakih ducat izjav izjav intelektualcev, na splošno živečih v Parizu, ki bodo obsodili „imperialistično agresijo“. In veliko mladih se bo udeležilo protestnih manifestacij v glavnih mestih sveta. Medtem pa komunisti napadajo na vseh straneh sveta in na krvav in nečloveški način. Razdirajo z bombami šole in bolnišnice, kot pred dnevi v Vietnamu, izvajajo vsakovrstne teroristične napade, kršijo dan za dnpn mirovne pogodbe, itd., in to je v mdu za iste, ki so prej govorili da to n; v redu.
V državah, kjer niso na vladi, na-
Mednarodm teden
PORTUGALSKI KOMUNISTI in drugi levičarski ekstremisti so minul, teden znova skušali preprečiti zborovanje portugalskih demokristjanov. V Lizboni je na zborovanje prišlo nad 4000 demokristjanov, toda komunisti so palačo, v kateri so demokristjani zborovali, obkolili in jo s kamenjem in drugimi predmeti obmetavali. Policiia je poslopje zaščitila, ni pa nastopila proti izgrednikom. Na zborovanju je govoril strankin vodja major José Sanchez Oso-rio, ki je izjavil ,da „trenutno Portugal drsi proti komunizmu, toda demokristjani se ne bomo dali preplašiti. Krščanske demokrate lahko ustavijo samo s kroglami, ne z ustrahovanjem,“ je izjavil Osorio. Portugalski komunisti se na vse načine trudijo, da bi nelevičarskim političnim strankam za vsako ceno preprečili zmago na prihodnjih ustavodajnih in splošnih volitvah.
V ZDA so predložili v kongresu ustavno spremembo, po kateri ne bi smel v Belo hišo priti predsednik, ki ne bi bil izvoljen. Predlog je naperjen proti slučaju sedanjega predsednika Forda. Ameriška vlada nasprotuje predlogu.
KISSINGER se je odpeljal na novo potovanje po Bližnjem vzhodu, da bi izpeljal svojo politiko postopne diplomacije v iskanju miru med Izraelom in Arabci. V zvezi s tem potovanjem je -Egipt pozval Anglijo in Francijo, naj bi skupaj z ZDA in ZSSR garantirali končni mirovni sporazum na Bližnjem vzhodu. Nobena od štirih velesil na egipčanski poziv še ni odgovorila.
ŠPANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK Arias Navarro je izjavil, da „se bo liberalizacija Španije nadaljevala“ in da nasprotniki liberalizacije „skrajni desničarji predstavljajo veliko manjšino.“ Istočasno je izjavil, da komunistom in separatistom, katerih ideologija nasprotuje ideologiji sedanjega španskega režima, ne bo dovoljeno politično delovanje v Španiji.
V GRČIJI je vlada odkrila novo vojaško zaroto, ki jo je vodilo 37 častnikov med njimi 6 generalov. Vse je policija aretirala ter so obtoženi rovarjenja proti državi. Poročila iz Aten pravijo, da so imeli zveze z odstavljenim predsednikom
drugo stanovanje in odpeljala celoten Solženicinov arhiv.
. V tej knjigi Solženicin tudi piše, da je bil „besen na tuji tisk, da o zaplenitvi ni zapisalo niti črke,“ in nadaljuje:
„Če bomo spet postali svobodni, se bo to zgodilo z našimi lastnimi napori. Če se bo človeštvo kaj naučilo iz 20. stoletja, potem se bo Zahod naučil od nas in ne mi od Zahoda. Njihovo pretirano izobilje jim je oslabilo voljo in razum.“
Po vdoru sovjetske tajne policije je Solženicin začel vsa svoja dela mikro-filmati ter jih skrivoma pošiljati v inozemstvo, da so se ohranila.
padajo oborožene sile in vedno smatra-jo za previsok vojaški proračun. A kjer so na vladi, tam je najvišji proračun prav za orožje. Sovjetska zveza je razvila le vojaško ali sorodno tehnologijo in na prvomajskih paradah bahato razkazuje svetu svojo silo; majhna državica kot je Kuba, je na čelu latinske Amerike v številu oboroženih mož, in ima vojaško letalstvo, kateremu prednjači le Brazil, država tolikokrat večja od Kube. Ali je mogoče tolikšno licemerstvo?
Kakšna grozota Čile! Državni udar je strmoglavil ustavno vlado. A nikaite grozote ni, na primer, za Peru, ali za desetine afriških in azijskih vlad, ki so prišle na oblast na isti način. Kakšna grozota Čile! Bila so streljanja. A ni nobene grozote za Kubo, kjer gre število postreljanih v tisoče. Kakšna grozota, če se kateri vladi zazdi in prepove kak komunistični list. A kjer so oni na oblasti, ne ostane niti sledov po svobodnem tisku. Proglašajo se za pripadnike volitev in si trgajo oblačila, če so kje (včasih popolnoma upravičeno) volitve preložene. A, ko pridejo oni na oblast, tam nikdar več ni volitev. In za volilnimi komedijami, kot v ZSSR, Mao in Castro na primer smatrata, da niti komedij ni treba, in sta se s silo prilastila oblasti za ' vedno. Proglašajo in izjavljajo, da mora biti univerza „odprta ljudstvu“ in „z neomejenim vstopom,“ in govorijo, da so izpiti le omejitve, ki jih je vzpostavila oligarhija, a
Izid pogajanj Velike poritetne komisije, ki je bila sklicana zato, da sklene zasilne povišice plač, je bil znan v petek zvečer, ko je predsednica države gospa Maria Estela Martinez de Peron objavila, da povišica za vse sektorje in kategorije znaša 400 novih pesov, in da je minimalna plača odslej 2.000 novih pesov. Isti znesek znašajo tudi povišice za upokojence. S tem vlada gotovo teži k izboljšanju življenjskega položaja najrevnejšega dela prebivalstva, istočasno pa prizadene srednji sloj, ki Je otežkočen s povišanimi davki ter novimi povišicami raznih pridelkov.
Kljub temu, da je gospa predsednica izjavila, da so gospodarstveniki pristali na vladno zahtevo, da te zadnje povišice ne bodo prenesli na cene, so na nekaterih področjih prav naslednje dni cene zelo poskočile, tako npr. pri avtotrans-portu in podzemski, cene mleku in kot posledica tega vsem mlečnim izdelkom, pa še brezalkoholnim pijačam, pivu, ki-nopredstavam in podobno.
Da prepreči to neskončno tekmo cen, pa je! vlada v torek 4 izdala dekret, po katerem je zamrznila vse cene in sicer na nivo, ki so jih imele dne 28. februarja, t. j. pred povišico plač.
Seveda je vlada sklenila vnesti varianto tudi v svojo gospodarsko politiko, tako je zapustila trdno stališče, na katerem je vztrajala doslej, in devalui-rala argentinski pes napram dolarju. Devaluacija se suče, v različnih primerih, med petdeset in sto odstotki. Tako je sedaj trgovski dolar 10.00 novih pesov, finančni 15.10; nov mešani tečaj pa 13.06, turistični pa kar 19-10., Ta devalvacija je prva po praktično
Papadopulosom. ter da so hoteli znova upeljati vojaški režim v Grčiji.
ZDA so se odločile poslati Pakistana nove količine orožja, „da bi se ohranilo ravnotežje na azijskem subkontinentu“. ker je Indija dobila od ZSSR tudi nove pošiljke orožja. Indija je proti ameriški odločitvi protestirala, v New Delhi pa je priletel sovjetski maršal G ročko na razgovore z indijsko predsednico Indiro Gandhi ter ji „zagotovil sovjetsko podporo proti ameriškemu imperializmu.“
SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER G RO MIRO, ki se je pretekli teden mudil na obisku v Kairu, da je prehitel Kissingerja, ki je prišel v Kairo ta teden, je izjavil, da ZSSR podpira težnje Palestinske teroristične organizaje in da ji bo dobavljala orožje. Prav tako ie egipčanskegu diktatorju Sadatu obljubil novo sovjetsko orožje in gospodarsko pomoč.
univerza v Sovjetski zvezi ima na j strožjo kontrolo glede vstopa na svetu. In tako bi lahko sledili v nedogled s tem katalogom licemerstva, laži in hinavščine, ki gotovo nima primera v vesoljni zgodovini.
Ne glede na politične simpatije stojimo pred res nenavadnim pojavom, kateremu še ni bila dana važnost, ki mu pripada. Preučujejo se delne akcije, a globalno pojav še ni zajet. Stojim pred veliko maškarado, pred veliko „coprni-jo“, kjer so osebe ravno nasprotno od tega, kar izgledajo da so. V skupinski algebri imenujemo „prazno skupino“ tisto, ki nima nobenega člena; na primer, prazna skupina je skupina kvadratnih krogov. Druga taka prazna skupina je skupina marksistov, ki delajo to, kar pravijo, da delajo.
Spričo take hinavščine, danes, ko je v modi, da se obsoja CIA-o (ameriško obveščevalno službo) kot povzročiteljico vsega, kar ne pride prav. rdečim — četudi nihčei ne reče ničesar glede orjaške sovjetske, maoistične in kastristične špionaže — se spomnimo aforizma nekega lokalnega humorista ob priliki sovjetske invazije na češkoslovaško; rekel je: češkoslovaško so napadli agentje CIA-e, preoblečeni v ruske vojake.
Koncem koncev, ali ne bi bilo mogoče? Spričo neusmiljenega podiranja re snice in odkritosrčnosti, kateremu prisostvujemo, je vse mogoče, čelo okrogel kvadrat. To nenehno pretvarjanje, in ne drugo, je kot izgleda najmočnejše orožje marksizma.
tridesetih mesecih veljavnosti dosedanjega tečaja. Pripomnimo ob tem, da so se notranji stroški medtem potrojili. Ob devalvaciji je vlada objavila tudi običajne razlage, da ta ukrep teži k pomnoženemu izvozu in seveda k omejitvi uvoza, da s tem uravnovesijo argentinsko zunanje trgovsko bilanco.
Zatiranje prevratnih elementov v severnih provincah se medtem nadaljuje nemoteno. Vendar je tudi gverila zadala ta teden hud udarec. V Cordobi so ekstremisti ugrabili lokalnega ameriškega konzula Johna Patrick Egena. Kljub naporom varnostnih organov, da bi ga rešili, so ga ekstremisti ubili in zapustili njegovo truplo v córdobskem predmestju.
V Misionesu pa se vedno bolj približujejo volitvam. Peronizem jev že proglasil svoje kandidate za guvernerja in podguvernerja. Sta to dr. Miguel A-Aretrach in dr. Ramón Errechea, oba iz politične veje peronizma, kar predstavlja poraz gremialnega sektorja. Prav tako je zmagala politična veja, ko je ohranila povezavo z ostalimi strankami justicialistične fronte, katerim bo pripadala tretjina kandidatnih mest za poslansko zbornico.
Iz pisem
Iz raznih pisem, ki smo jih v uredništvu prejeli iz razrjih delov sveta, objavljamo dvoje mnenj:
Od naročnika iz Švice:
„Vesel sem tega lista, ker je toliko domačnosti v njem. Tudi mojim rojakom ga dajem prebirati, da se budi prava slovenska zavest po njem.
Enako sem tudi jaz, eden izmed mnogih, ki nisem videl več kot 10 let stare domovine.
V upanju, da mi to leto tukaj v Švici podelijo državljanstvo, vsa zadeva je v teku.
Četudi se osebno ne poznamo Vam želim vztrajnosti in poguma ter uspehov v letu 1975.“
Od naročnika iz ZDA :
„List mi zelo ugaja — Je korajžno naprej.“ V
KRIVIČNO POSTOPANJE Z GRADIŠČANSKIMI HRVATI
V sklopu avstrijske republike živi na Gradiščanskem precejšnje število Hrvatov, za katere veljajo določila mirovne pogodbe z Avstrijo (zlasti čl. 7, ki daje narodnim manjšinam določene pravice) prav tako kot veljajo za Slovence na Koroškem. In kako se čl. 7 .omenjene pogodbe ne izvaja na Koroškem, tako se tudi ne izvaja na Gradiščanskem.
Položaj na Gradiščanskem pa se od Koroškega razlikuje v tem, da je na skupina Hrvatov, ki so člani Hrvatske-ga kulturnega društva, narodno zavedna, druga skupina — socialistični Hrvati — pa narodno ni zavedna in na-rodno-politično sploh ni organizirana. To drugo skupino vodi socialistični poslanec Robak, ki zagovarja asimilacijsko politiko.
Avstrijska socialistična vlada se seveda naslanja na socialistične Hrvate in zlasti še na hrvaške socialistične župane, ki so lpili izvoljeni na listah avstrijske socialistične stranke. Te župane je Kreisky poklical na posvet, na katerem so ti župani — v popolnem nasprotju z voljo velike večine zavednih Hrvatov, ki pa niso v socialističnem taboru — izjavili, da „pretežna večina gradiščanske manjšine ni zainteresirana na formalistični izpolnitvi čl. 7 državne pogodbe, kot to določeni krogi zahtevajo“. Nadalje zahteva konferenca županov še posebno povpraševanje v vseh hrvatskih in dvojezičnih občinah, ali naj se držav na pogodba sploh izpolni. Iz tega je jasno razvidno, da državna pogodba po tolikih letih po podpisu še vedno ni izpolnjena, ako morajo namreč šele vprašati prebivalce, ali to sploh hočejo.
Postopanje avstrijske vlade je škandalozno tako na Koroškem kot na Gradiščanskem. S silo in zvijačo se skuša izogniti obvezam, ki jih je slovesno prevzela z državno pogodbo. Jugoslavija, ki je sopodpisnica te pogodbe, pa se je nekako zganila šele v zadnjem času.
Delegacija Z1V odhaja v Chile
SOVJETI NASPROTUJEJO
BRALI SMO
Marksistična hinavščina
Pred dnevi je argentinski filozof in publicist Jorge Garcia Venturini objavil pod gornjim naslovom zanimiv članek v uglednem bue-nosaireškem dnevniku La Prensa. Zaradi jasnosti in aktualnosti prinašamo v prevodu omenjeni članek, ki se glasi:

LJUBLJANA — V Drami so 8. februarja uprizorili četrto prerrfiero v letošnji sezoni. Na oder so postavili „Dvojno preizkušnjo ljubezni“, delo francoskega dramatika 18. stoletja Pie-rra Marivauxa. Dela tega plodnega dramatika redkoma pridejo na slovenske odre.
RAVNE — Likovni samorastnik Anton Repnik z Mute na Dravi je v likovnem salonu študjiske knjižnice na Ravnah pripravil samostojno razstavo. Na ogled je postavil 45 oljnatih slik
LJUBLJANA —' Simfonični orkester Slovenske filharmonije je pripravil
3.	februarja pod taktirko mladega dirigenta Antona Kolarja zelo uspel koncert. Uvodoma je orkester zaigral Petričeve „Nokturne in igre“, Schumanov „Koncert za klavir in orkester,“ solistka je bila gostja iz Španije Cristina Bruno; za sklep koncerta pa je Kolar predstavil Dvoržakovo Deveto simfonijo v e-molu imenovano „Iz novega sveta.“
PIRAN — V Mestni galeriji v Piranu sta se 9. februarja predstavila dva zamejska slovenska likovnika. Valentin Oman s Koroške je razstavil 23 jedkanic, Klavdij Palčic iz Trsta pa 25 armiranih platen in plastičnih form.
LJUBLJANA — Večina slovenskih komornih skupin ima že usta.¡eno zasedbo in s tem tudi več ali manj izbran izbor del. Bolj gibljiv pa je novejši ansambel „Da camera“, ki zaradi tega izvaja dokaj različna dela. Tako je ta skupina nastopila v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih pisateljev 11. februarja kot godalni kvintet in kot kvartet. Koncert so izvajali Nevenka Rovan, Roman Leskovic, violini, Cvetko Demšar, Mile Kos, violi in Edi Majaron, violončelo. Izvajali so domača dela skladatelja Božiča in Škerjanca in „Godalni kvartet št. 2“ Sergeja Prokofjeva.
MARIBOR — Mariborske krojaške delavnice „Uniforma“, „Moda“ in „Tabor“ so se pripravljale na združitev v eno samo podjetje. V ta namen so 12 februarja izvedli v vseh treh referendum, ki pa ni uspel: večina zaposlenih je bila proti združitvi.
LJUBLJANA-----------V ciklu .Ljub-
ljanski umetniki Ljubljani“ je v mali dvorani Slovenske filharmonije nastopil 18. februarja pianist Janez Lovše. Izvajal je na koncertu Bachovo „Par-tito št. 2 v e-molu,“ Beethovnovo „Sonato op. 53 v C-duru,“ Chopinovo „Fantazijo op. 49 v fmolu,“ štiri skladb; Škrjabina in „Fantasio Baltico“ de Fa-lla.
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH — Društvo slovenskih pisateljev je prire-
dilo tretje srečanje pesnikov iji pisateljev — začetnikov —• v tem kraju, kjer ,so recitirali odlomke najboljših
del.	Na razpis Društva slovenskih pisateljev je poslalo 165 začetnikov 425 prispevkov. Ta dela je pregledala strokovna komisija in izbrala deset najboljših. Zlato anteno je prejela Eda Podpečan iz Dobrne za prozo „Po vrnitvi,“ , Ivan Dretnik s Tolstega vrha za „Rogatega prijatelja“ srebrno, bronasto pa je komisija prisodila Liviani Leban iz Šempetra pri Gorici za pesmi „Večerne trave“ in „Kamen ni mrtev-“
LJUBLJANA — Morski ribolov je v Jugoslaviji razmeroma majhen. Tako so lani nalovili vsega 30.200 ton morskih rib, leta 1964 pa 25.320. Desetletni napredek torej res ni bil kdovekaj velik, v odstotkih 19.3. Slovenski delež pri tem ni velik, saj slovenska obala meri le nekaj desetin kilometrov. Toda napredek je večji kot celotni jugoslovanski. Leta 1964 je znašal slovenski ulov morskih rib le 9,8% celotnega jugoslovanskega ulova, lanski pa je že 1.5%, Slovenski morski ribiči so lani nalovili 4.544 ton morskih rib.
ŠOŠTANJ — Rudarsko-energetsko podjetje Velenje je 1. februarja pričelo z deli za novo termoelektrarno Šoštanj
IV., ki bo s 335 megavati proizvajala po dograditvi tretjino celotne produkcije električne energije v Sloveniji. Drugo tretjino bo dajala atomska elektrarna v Krškem. Ta bo dajala Sloveniji 332 megavatov, drugih 332 pa bo dobivala Hrvaška. Ostala -tretjina energije pa bo proizvajana potom drugih elekrarn. Z graditvijo te elektrarne je v gradnji že sedem od desetih elektrarn, ki so jih sklenili zgraditi v Slovenil1 v desetletju 1970—1980.
Umrli so od 7. 2. do 14. 21 1975:
LJUBLJANA —- Dora Pegam—Vodnik, up. prof. ekon. fakultete; Franc Orožen, up. sodnik, 81; Ivanka Amer-šek r. Pilnaver, 71; Marija Strniša, up.; Matilda Rogina r. Ogorentz, 102; Franc Glavan, 75, up.; Janez Češarek, 47; Ciril Smrke, 50, up.; Franc Kenk, up. kotlar, 75; Marica Dolmovič r. Lipovšek, 81; Mara Šefic r. štrukelj; Marija Hočevar r. Juvane, 71; Antonija Prebil, up-; Darinka Muser r. Debelak, gled. igralka; Ana Mavrič r. Ciuha, 91, up. uč,it.; Franc Jagodic, kor. borec; Anton Peršin, up. mesarski mojster; Marija Kranjc,80; Alojzij Mihelčič, skladatelj, 96; Marija Žerjav r. Brezar, up.; Jože Polenčič, Maruška Gregorič r. Tmkoczy-Zaszkal; Kristina Marn r. Berdajs; Edmund Sila, up.; Ivanka Rekar r. Ka-velar; Amalija Markovič r. Gošte; Emma Pollak r. Jelovšek (pokopana na Vrhniki).
RAZNI KRAJI — Ciril Špindler, dipl. pravnik v pok., Maribor; Ivanka Volk r. Grilc, Erzelj; Janko Vilar, posestnik, 89, Dob pri Lj.; Kazimir Bratkovič, up. v. bančni ur., Krško; Marija Sever r. Vozelj, 81, Zagorje; Ančka Di-
Kristjjani uhtivni
UTOPIJA ZAMISLI
Slovenska teološka fakulteta v Ljubljani in Mariboru je pred kratkim praznovala god sv. Tomaža Akvinskega, svojega zavetnika. Za to priliko so bile pripravljene posebne slovesnosti, katerih se je udeležilo vseh pet slovenskih škofov, pa tudi predstavniki redov in profesorji. Prišli pa so tudi zastopniki bei-grajske pravoslavne fakultete in zagrebških teologov.
Po slavnostni maši v stolnici je bila akademija v prostorih teološke fakultete. Osrednji del akademije je bilo predavanje mariborskega -profesorja dr. Jožefa Rajhmana-
Predavatelj se je lotil zanimivega področja jutrišnjega dušnopastirskega delovanja: malega občestva kot temeljne celice Cerkve. Pred slušatelji in gosti je razgrnil „vizijo neke pastorale”, kot je sam poudaril. S tem je hotel povedati, kako je razpravljanje prej sad razmišljanja in sklepanj kot že uresničena stvarnost. Kljub vsemu pa je takšna vizija utemeljena v sklepih zadnjega cerkvenega zbora, ki se zlasti v listini (konstituciji) o Cerkvi in Cerkvi v sedanjem svetu zavzemajo za evan-gelizacijo, ki bo bolj upoštevala spoznanja sodobnih znanosti. Pa ne gre le za sodobna spoznanja, malo občestvo je tudi zgodovinska skušnja prvega krščanstva.
Predvsem se bo treba odpovedati zgolj ozemeljski določenosti Cerkve, saj je veliko bolj podoba osebnega in občest-venega življenja. Dalje ne gre zapostavljati dejstva, da se mora verska skupnost bolj dinamično odpreti svetu, v katerem živi. To pomeni, da se mora v njem „poglobiti“, v njem poiskati svoj „raison d’être“ in svoje področje delovanja ter odreševanja. Cerkev, to so ljudje, kristjani, anonimni in deklarirani. Anonimnost seveda ne more dolgo trajati. Prej ali. slej se mora vključiti v neko skupnost, v kateri je „navzoča Cerkev“, ker je skupnost sama Cerkev.
mnik r. Svetek, 77, Dobrunje; Helena Hočevar r. Justin, Tomačevo; Jože Hutter, 52, Jesenice; Anton Mali, up. prof. srednje usnjarske šole v Domžalah, 78, Višnja gora; Marica Verboč r. Zibler, Tržič; Alojz Podpečan, up., Črnova pri Velenju; dr. Roman Vidmar, up. zdravnik, Izola; Jakob Flere, up. rudar,82, Držina pri Zagorju; Stanko Plausteiner, up. poslovodja, Celje; Ana Kočar, up , Kamnik; Marija Arh, Leskovec pri Krškem; Angela Malnar, Ribnica; Marija Jesenko r. Alič, Smrečje; Kerel RaK, Braslovče; Ljudmila Žuraj r. Kralj, Krško; Martin Kržišnik, up. žel., Kamnik; Anton češarek, šef eksposituie SDK, Ribnica; Danica Orel r. škof, Gpričane; dr. Franc Walland, nekdanji salezijanski inšpektor, 88, Varazze, Italija; dr. Jakob Prešeren, up. apelacijski sodnik, Begunje na Gorenjskem, pater Gabrijel Zemljak, trapist, Brestanica; Cecilija Pibernik, Suhadole.
tudi izven ce^hva
NA' SLOVENSKEM?
Brez te osnovne skupnosti, brez te baze tudi skupnosti v širšem pomenu besede ne more biti.
Predavatelj se je odločno zavzel za razširitev „bogoslužnega prostora“. Ta ni in ne more bit; samo v cerkvi, temveč povsod tam, kjer se verska skupina (občestvo, skupnost) zbere zaradi verskega dejanja. Prej ali slej bo prišlo tudi pri nas v prakso, da bodo posamezne skupnosti ali „baze“ obhajale bogoslužje na domu. In to ne le v družinskem, temveč tudi v meddružinskem / (recimo vaškem, stolpniškem, tovarniškem) krogu. Kajti versko življenje kristjanov ni in ne sme biti vezano samo za „posvečeni prostor,“ zanje je „dovoljen in posvečen vsak prostor na tem svetu“. Saj izhaja sodobna teologija prav iz stališča, da se mora krščanstvo „učlovečiti v svetu“
Vprašanje je, kako bodo na te predloge reagirale komunistične oblasti v Sloveniji, katerih nenehni boj je prav za to, da vera in njeni izrazi ostanejo „v zakristij i“j
Po športnem svetu
JUGOSLAVIJA V NAMIZNEM TENISU — SREBRNA. V Kalkuti sta se 10. februarja v finalu na naslov svetovnega prvaka v namiznem tenisu pomerili reprezentanci Kitajske in Jugoslavije. Za Jugoslavijo so na tekmovanju za uvrstitev igrali Surbek, Stipančič, Kosanovič, Karakaševič in evropski mladinski prvak, Slovenec Miran Savnik iz Maribora. Jugoslavija je v polfinalu premagala ekipo ČSSR s 5:3, Kitajska pa dosedanje svetovne prvake Švede s 5:2. Zlato medaljo je osvojila Kitajska z zmago nad jugoslovansko ekipo s 5:3. Jugoslavija je tako po 39. letih spet dosegla enak uspeh kot leta 1939 na svetovnem prvenstvu v Kairu. Vrstni red moških ekip je bil: Kitajska, Jugoslavi-j-sr,- Švedska, ČSSR, Madžarska, Japonska, SZ, ZRN, Francija, Južna Koreja, Romunija, Anglija, Indonezija, Danska, Indija, Avstralija.
V damskem ekipnem tekmovanju se je Jugoslavija uvrstila na sedmo mesto. Pred njo so Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Madžarska, Anglija, SZ, za njo pa ČSSR, Romunija, ZRN, Francija, Švedska, Bolgarija, Poljska, Indonezija in Indija.
Po ekipnem prvenstvu se je nato začelo še prvenstvo posameznikov, o tem pa še nimamo končnih rezultatov. Za presenečenje je poskrbel Mariborčan Miran Savnik, ki je v ekipnem tekmovanju nastopil le v dveh tekmah in to najtežjih — proti kitajskim igralcem: V drugem kolu je Savnik s senzacionalno zmago 3:2 izločil iz nadaljevanja enega favoritov tekmovanja — kitajskega državnega prvaka Li Čen šina. Toda v naslednjem ga je prvak ZR Nemčije premagal s 1:3. Napor v tekmi s kitajskim prvakom je bil prevelik. Z zmago nad Kitajcem si je Savnik spet pridobil sloves v mednarodnem namiznoteniškim svetom, ki je po naslovu evropskega prvaka leta 1973 nekoliko zbledel.
Slovenci v Argentini
90-LETNICA BORŠTNARJEVE MAME, GE. FRANČIŠKE IZ SAN JUSTA
I	,
V krogu svoje družine in prijateljev je v nedeljo obhajala 90-letnico življenja Borštnarjeva mama. Najprej je bila ob 17 zahvalna sv. maša v cerkvi Marije Kraljice v Villa Adelina. Koncelebrirali so gg. sin Matija, msgr. Orehar, žpk. Gr. Mali, dr. Žakelj in dr. Starc. Med mašo je pel mladinski zbor iz Carapa-chaya pod vodstvom gdč. Terezike Prijatelj. Po pobožnosti v cerkvi so se zbraii pri večerji v domačem krogu doma v Carapachayu. Pozdravili so mamo s šopki otroci Janko Slabe in Koresova Anica. Pozdravne besede sta izrekla gg. Orehar in dr. Žakelj, nazadnje se je vsem zahvalil sin g. Matija.
Mama je bila rojena v Komendi pri Kamniku, ko se je pa poročila, sé je preselila v Jarše, kjer je bil mož mlinar pri Majdiču. V družini se jima je rodilo 8 otrok, od katerih najstarejši, Janez, je padel kot domobranec na italijansko-nemški meji, v št. Vidu, kjer ga je raznesla mina. Bil je znan kot dober fant, študent in pesnik. L. 1941 so se preselili v Komendo na rodni dom ma-terih in od tam 1945 odšli v begunstvo, katerega so preživeli v Avstriji, odkoder so prišli, v Argentino 1. 1948. Najprej so se naselili v Munro, nato v San Justo. Hčerke so se med tem poročile, si ustanovile svoje družine, sin Matija je postal 1959. 1. duhovnik in je župnik v San Nicolás, San Justo, hkrati pa skrbi za dušno pastirstvo Slovencev v Carapachayu. Oče je pred leti umrl' že v Munro.
Drugim časti tkam se pridružujemo tudi mi, naj Bog mamo še zdravo ohrani v takem optimizmu kot ga ima, še dolgo.
Orehar
OBVESTILA
NEDELJA 9. marca 1975:
V	Slovenski hiši začetek šolskega lata. Ob 16 sveta maša, nat,o audiovizual.
V	Hladnikovem domu ,cxb 15 občni zboir društva Slovenska vas. če oib napovedani uri ne bi bila prisotna nadpo-polovična večina članstva, se bo občni zbor vršil eno uro pozneje ofo vsaki ude-lažbi.
'NEDELJA, 16. marca 1975:
V	Slovenski hiši ob 9-30 občni zb,or društva „Zedinjena .Slovenija“ Občni zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje kpfc j.e sklican.
V	Slomškovem domu v Ramos Me-jia tombola.
NEDELJA, 23. marca 1975:
V	Slov. domu v San Martinn: ob 17
'sklep duhovne obnove. Nato bo na razpolago domača večerja.
NEDELJA, 30. marca 1975:
Slov. dom v San Martinu velikonočni zajtrk.
ZA DOBRO VOLJO
Dubček in Tito se srečata v želodcu Brežnjeva. Dubček pravi: „Brežnjev me je požrl.“ Tito pa pravi: „Jaz sem pa prišel po drugi strani sem notri.“
Resnica o položaju v Chile
(Nadaljevanje in konec)
Prišel je 11. september. Najprej se je uprla mornarica v Valparaisu. Njej so se pridružile zračne sile in vojska, štirje generali so pohvali predsednika, da odloži svoje mesto. Allende se ni hotel predati. Trmasto je vztrajal v vladni palači, ki je bila utrjena in polna modernega orožja. Vojska je zasedla vse javne zgradbe in obkolila s tanki vladno palačo. Mednarodni teroristi pa so pričeli zasedati sosednja poslopja in streljati na zakonito vojsko. Vojska pa je kmalu naredila red. Veliko mednarodnih teroristov je padlo v boju, drugi pa so se razbežali; nekateri so ušli čez mejo v Argentino, drugi pa so se zatekli na razna poslaništva tujih držav. Vojaška vlada je spoštovala mednarodne dogovore glede pravice azila.
Ko se js pomiril položaj v držav:, so se pričele preiskave po hišah, kjer so živeli rdeči propagandisti in dan za 'dnem so bili odkriti arhivi, kjer so ibiia imena glavnih voditeljev ter imeniki ljudi, ki so jih komunisti nameravali likvidirati. Drug za drugim so tudi prišli v roke vojske teroristi, ki so se skrivali. Vlada jih je zaprla in pozneje postavila pred vojaško sodišče za zaščito države. Nekaj njihovih voditeljev je bilo zaradi veleizdaje obsojenih na smrt, pa so bili pozneje pomiloščeni in so zdaj zaprti po raznih taboriščih. Vojska je odkrila tudi veliko tajnih skrivališč za orožje, ki so ga imeli rdeči skritega na mnogih krajih.
In tu pridemo do zelo žalostnega poglavja, glede vloge, ki jo je in jo še
igra številna duhovščina po mestih in deželi. Veliko mlajših duhovnikov je zagovarjalo in še zagovarja rdeči režim, češ, da je komunizem edina pot za rešitev socialnega položaja v deželi. Celo nekaj škofov je na tej liniji, tako vsi trije pomožni škofi v Santiagu: Ariz-tia, Alvear in Hourton. Vsi trije so navdušeni pristaši marksizma in propagirajo pot v socializem, tako kot ga je imel v načrtu Allende. Škof Ariztia je bil več mesecev na Kubi in je od tam prišel ves navdušen za marksizem. Tu se vprašuje človek: ti nasledniki apostolov ne poznajo določb Cerkve, da je katoličan, ki pripada temu sistemu izobčen iz Cerkve? Vatikan je k vsemu temu molčal in še molči. Dosegli so celo prepoved, da za obletnico 11. septembra 1974 noben duhovnik ne bi smel imeti kakega cerkvenega opravila za vojsko. Seveda večina duhovnikov tega ukaza ni vzela resno, in je bila prva obletnica vojaške vlade tudi cerkveno praznovana.
Zanimivo je, da so se šli poklonit novi vladi protestantski pastorji — 2400 po številu — in izrazili vdanost in tudi zahvalo vojaški vladi, da nas je rešila komunizma. Katoliški škofje pa molčijo. Le tu in tam je kak škof na svojo roko šel v vladno palačo pozdravit vojaško vlado. To je veliko pohujšanje za vemo ljudstvo. Ko je prišel na obisk v čile Fidel Castro, ga je šel pozdravit kardinal Silva in ga povabil v škofijsko palačo. Kardinal je hodil tudi na komunistična zborovanj aF za 1. maj — sedaj pa ta mož molči in s tem daje ve-
liko pohujšanje vsej čilski Cerkvi. Več mladih duhovnikov je pomagalo rdečim propagandistom spravljati orožje. Tako so v več cerkvah odkrili veliko skritega orožja, celo pod glavnim oltarjem. Vojaška vlada ima veliko spoštovanje do Cerkve, ker so vsi štirje generali, ki sestavljajo vojaško vlado, praktični katoličani. Ko so odkrivali zaloge orožja, in je bilo dokazano, da je imel prst vmes kak duhovnik, so ga peljali v škofijsko palačo in ga izročili kardinalu rekoč: Tu ga imate; napravite z njim kar hočete, samo na župnijo naj se ne vrne več. Rdeča propaganda pa razširja zunaj laži o preganjanju Cerkve v Čilu. Ali ni tako postopanje vojaške vlade najlepši dokaz, kako ta spoštuje Cerkev in njene predstavnike? Pa del mlajše duhovščine vztraja*na svojem stališču. Nikogar ni mogoče prepričati z dejstvi, trmasto vztrajajo na tem, da j'3 marksizem edina rešitev v sedanjem času. So zagrizeni nasprotniki sedanje vlade in tako pomagajo rdeči propagandi zunaj v svetu, da še bolj uspešno širi laži in kleveta vlado in čilsko demokratično ljudstvo. •
•
Kako postopa vlada in vodi deželo v demokratičnem duhu je najboljši dokaz v tem, da je spoštovala in spoštuje pravico azila. Nadalje je dala popolno svobodo raznim mednarodnim komisijam, ki so pod krinko človečanstva prihajale v Chile- Tako komisija za brezdomce, zastopniki Rdečega križa in druge. Te komisije so imele vso zaščito vlade in popolno svobodo, da so obiskovale zapornike (mednarodne teroriste), pa so zunaj v svetu, potem ko so odšle iz Chila, pričele klevetati vojaško vlado in širiti nasprotno propagando, čudno pa je to, da Kuba in Sovjetska Rusija
ne dovoljujeta, da bi mednarodne komisije imele svoboden dostop v koncentracijska taborišča, kjer je umiralo in še umira na tisoče demokratično mislečih ljudi. Zakaj te mednarodne komisije molčijo in ne zahtevajo pred vsem svetem in OZN, da jim dovoli iti v te dežele obiskovati zapornike? Višek ironije in sarkazma :pa je v tem, da jie rdeča Rusi ja predlagala v OZN, naj se spoštuj tj ’ človečanske pravice za zapornike — teroriste — v Čilu; po njihovem naj bi jih takoj spustili na svobodo. Seveda Sovjeti teh pravic ne priznajo in ne spoštujejo v svoji državi.
V Čilu je obsedno stanje. Policijska ura je od 1. do 5.30 zjutraj. To pa zato, da se zavaruje red in varnost v državi. Delo političnih strank je prepovedano in najboljši juristi pripravljajo novo državno ustavo. Prepovedana je rdeča propaganda in marksizem je proglašen za sovražnika chilske repuhhko. Res je, da je nekaj komunističnih voditeljev zaprtih. A veliko so jih že izpustili, drugim pa dali možnost, da gredo v druge države. Dejstvo pa je, da večina teh ljudi, ki so bili tako navdušeni za komunizem in ga propagirali, niso izbrali komunističnih dežel za svoje bodoče življenje. Le malo jih fe odšlo na Kubo, še manj pa v Rusijo. To je najboljši dokaz, da ti propagandisti sami ne verjamejo v rdeči raj, ki ga obljublja komunizem. Pa je še drugo dejstvo, ki ga je treba omeniti. Velika večina' teh rdečih mogotcev je imela zunaj po raznih bankah naloženih veliko dolarjev. Le kako so tja prišli? Tako je npr. vdova po predsedniku Allendeju, Hortensia Bussi, f kupila v Mehiki krasen grad za 300.000 dolarjev. Allende je nalagal denar na svoj bančni račun zunaj države, medtem
ko je preprosto ljudstvo stradalo in ni imelo niti koščka kruha. Lep dokaz kako se brigajo komunistični voditelji za revno ljudstvo v deželi.
Resnica je, da se je več tisoč ljudi zateklo na razna poslaništva in prosilo za azil. Velika večina teh ljudi je to storila ne iz političnih razlogov; ozir,-ma kar bi bilo njihovo življenje v nevarnosti, temveč iz gospodarskih razlogov. Po mednarodnih določbah mora tista država, kamor se ljudje zatečejo in prosijo za politični azil, zanje skrbeti, jim dati hrano in jih na državne stroške zastonj prepeljati kamor si želijo. Resnica je, da imamo v Čilu veliko gospodarsko krizo, posledica rdeče vlade, ki je spravila deželo na rob gospodarskega propada. Skozi tri leta je rastel državni dolg; niso plačali nobene zunanje obveznosti, le denar so trošili in uvažali orožje za rdečo revolucijo. Poleg tega nas vse tare petrolejska kriza, katere posledica je, da obrati zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo ljudi iz službe. Vsi ti brezposelni ljudje, ki so se zatekli' na razna poslaništva, poslujejo zastonj v druge dežele, ne pa tisto, kar trosi komunistična propaganda, da na tisoče ljudi beži iz čila, ker je v nevarnosti njihovo življenje.
Končno poudarjam: Ni res da je v Čilu tekla kri v potokih. Ni res, da so razna taborišča polna zapornikov. Ni res, da ljudje beže iz čila, ker bi bilo v nevarnosti njihovo življenje. Vse to so laži in nesramna obrekovanja, s katerimi skušajo komunisti umazati pred svetovno javnostjo čile in vojaško vlado, ki je izbrala edino možno pot in prevzela oblast v najtežji uri čilske zgodovine in s tem rešila narod iz žrela rdeče diktature.
,,Najlepše v hiši je velika skrinja oh peči. Kakor skrbna botra živi v svojem kotu in. pozna vse nadloge in radosti. Pogrnjena je z vezenim prtom.. . Stare matere so se sklanjale nad njo, svatovsko vriskanje še zveni iz njihovih stranic...“
•	EDINSTVENA TOMBOLA, ki se bo vršila v nedeljo, 16. marca, ob 15 na vrtu Slomškovega doma, bo manifestacija naše narodne zavesti.
•	Nad 100 TOMBOL V NARODNEM SLOGU, LESENA SKRINJA, DVE ZIBELKI, SLOVENSKA ZNAMENJA V MINIATURI; LESENI KROŽNIKI. Vse poslikano z narodnimi ornamenti.
•	VEČ KOT 300 DRUGIH DOBITKOV med katerimi bo na glavnem mestu KOMPLETNA SPALNICA
•	Obogatite svoje domove s slovenskimi narodnimi predmeti!
•	Nabavite si tablice v predprodaji. Opozorite na prireditev znance in prijatelje!
® Zagotovite si gotovo datum za to lepo slovensko prireditev na Slomškovi domačiji.
« Točila se bo prvovrstna mendoška kapljica.
•	Vsi rojaki od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO SRCE — BOG ŽIVI TE!
NEDELJA, 9. MARCA 1975, OB 16. ERI \ SLOVENSKI HIŠI, RAMON FALCON 4158,
CAPITAL
pričetek naših osnovnih šol
•	sv. maša na čast sv. Duhu,
•	sprehod po Sloveniji v sliki in glasbi
Šolske otroke, starše in Vse vabi učiteljski zbor!
VAŽNO!	ZELO VAŽNO OBVESTILO!
Od 1. januarja 1975 so uradne ure v pisarni
©
fc KREDITNE Z ADREGE „S. E. O. G. A.“ z o.

Rine. Mitre 97 — Ramos Mejia — 658 - 6574 OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH od 15 do 19
VAŽNO! ZELO VAŽNO! POVEJTE TO ŠE DRUGIM!
>
N<
©
Za dobra voljo
REŽIMSKE ŠALE *
Dolanc se pelje s svojim šoferjem. V neki vasi povozita kuro. Dolanc izstopi, gre v kmečko hišo, da bi stvar s povoženo kuro uredil in se opravičil. Iz hiše pridrvi ves potolčen in z modrim očesom. V naslednji vasi povozita prašiča. Dolanc reče šoferju, naj gre kar on k kmetu in uredi zadevo zaradi prašiča. Šofer se kmalu vrne držeč v roki polno steklenico slivovke in celo gnjat. Dolanc začuden vpraša šoferja: „Kako to, da so s teboj tako lepo ravnali?“ Šofer odgovori: „Ko sem vstopil v hišo, sena de-daj dober dan in povedal, da sem šofer tovariša Dolanca, da sem povozil prašiča in sedaj leži tam na cesti.“
Dva prijatelja se srečata in se pričneta pogovarjati o stanju v Jugoslaviji.
I
Prvi vpraša: „Kdaj se bo pri nas v Jugoslaviji obrnilo na bolje?“
Drugi odgovori: „Kdaj? Ko bo Djilas na Titovem grobu vprašal Kardeljevo vdovo, kdo je pravzaprav ustrelil Dolanca.“
Tovariš Marinko sprejema doktorat na univerzi.
Profesor: „Tovariš kandidat, ali ste razumeli vprašanje: Kateri ocean je največji?“
Tovariš Marinko: (je tiho).
Ker je profesor dobil nalog od partije, da mora tovariš Marinko dobiti doktorat, je zašel v zadrego, pa se je kmalu znašel in dejal: „Da, da, tovariš Marinko, popolnoma pravilno: Tihi
Vsem odgovornim tovarišem želimo v novem letu več rezultatov in manj referatov!
XXVIII. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DREŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni odbor društva „Zedinjena Slovenija“ sklicuje XXVIII. redni letni občni zbor društva za nedeljo 16. marca 1975 ob 9,30 v prostorih Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158,. Buenos Aires.’
DNEVNI RED :
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevateljev glasov;
2.	čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
3.	Poročilo upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje
o njih:	A
4.	Volitev novega odbora: upravni svet, nadzorni odbor, razsodišče;
5.	Predlogi;
6.	Slučajnosti.	-,
Po členu 16 društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi, eno uro pozneje kot sklican.
Z vsemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci, starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali službena zaposlitev. Pooblaščenci se morajo izkazati, s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi slovenske hiše sv. maša.
Zedinjena Slovenija
■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■»■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB»*i i«.,,
ES10IBM UBIS
Editor responsable: Miloš Star*-Director: Tone Mizerit
Redabción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. 'fine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577K
TARIFA REDUCID/ Concesión N’ 38z-*
Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual N9 1.233.341______
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1975 za Argentino $ 240.—- (24.000), pri pošiljanju po pošti $ 250.—	(25.000) ;
ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 18 USA dol.; za Evropo 21 USA dol. Evropa, ZDA in Kanada za. pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol, Talleres Graficois Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE (
ifiscrfbano Público Cangallo 1642 Buenos Air«*. Pta. baja, onc. z
T. E. 35-8827
\ Prof. dr. JEAN JESES REASNIK l
m
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
a
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja ;
Capital Federal Tel. #1413
■
a
Ordinira v torek in petek od 17 do 20. 5 Zahtevati določitev ure na privatni i telefon 628-4188.	[
■ aillkllllll|||MBBBB||BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB(BBBBB|BBBBB||B||

im
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JESTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novam velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo.
Ludvik Puš	(9i
NA DOLGO POT
Vendar oklic ni veliko zalegel. Dogajali so se med množico pretresu j oči prizori, ženske so v joku vile roke, Boga prosile pomoči, moški so gledali mrko predse.< Vrniti se? Padejo partizanom v roke, in če bi se jim tudi izmuznili, ali naj se preganjajo po ho-star, dokler jih komunisti končno ne polovijo? Vrniti se bi bilo noro. Kaj potem?
Tudi meni so podobne misli rojile po glavi. Z vrnitvijo se nisem pečal, zavrgel sem jo takoj in popolnoma. Tudi nisem dvomil, da bo partizanska zapora prehoda skozi Borovlje in na dravski mpist razbita tako ali drugače. Ali jo 'bodo odstranile angleške bojne enote, ki so zasedale Koroško (kakor je bilo tačas že znano) in po mednarodnem pravu o vojnih beguncih sprejele naše begunske ljudi v svoje varstvo (kakor smo pričakovali po vsej pravici); ali pa, če Angležev še ni tam, bo treba kak dan počakati na poti, da udarijo na partizane domobranci (kakor smo že vedel, so tudi domobranci planirali odstop cez Ljubelj), in jih poženejo v beg. Toda skrbelo me je, da bi čakanje povsem nezavarovanih množic na odprti cesti dalo partizanom priložnost z majhnimi oboroženimi edinicami napasti posamezne predele strmega klanca, kjer bi zaradi obupnih terenskih razmer malokdo mogel ubežati, tudi moški ne. Plen bi bil za komuniste lahek, z nastalo zmešnjavo in paniko bi igraje obvladali vso
cesto od Tržiča do Sv. Ane in vso begunsko karavano lahko zaobrnili nazaj. Tak konec poti v svobodo bi bil katastrofalen. Pa je tudi skozi to črno misel posijal svetel žarek upanja: domobranci.
Stali smo v talcih razmerah, s težkimi mislimi in grenkimi čustvi, sred klancev, v temni noči prepuščeni samim sebi. Kdor zaupa v Boga in njegovo pomoč, ni nikoli osramočen. To so množice instinktivno čutile — in od razora nih skalnatih kotanj ob cesti je od skupine do skupine glasno odmevala molitev rožnega venca, „ki je za nas krvavi pot potil...“ vlivajoč v zbegana srca tolažbe in okrepilo, da so se umirila z zaupanjem v božje varstvo. Kaj pomeni moč molitve, ko vse drugo odpove. sem do kraja sprevidel in izkusil tisto noč na ljubeljskih klancih.
Ko je v naši gruči molitev za nekaj časa prenehala, sva z Brodarjem situacijo skupno pretehtala in predebati-rala.
„Veš kaj se mi zdi, Janez, da bi bilo nama najbolj pametno napraviti?“ sem povzel, ko sva razmotrila glavne točke nastale stiske.
„Mislim, da bi kazalo vrniti se čez noč v Tržič in tamkaj kaj bolj točnega zvedeti,“ je odvrnil moj sobegunec.
„Besedo si mi vzel iz ust. Prav to sem hotel reči. Pojdiva v Tržič, ura še
ni pozna in bova lahko potrkala pri Tvojem bivšem volivcu in mojem študentovskem tovarišu. Tam se brez dvoma stekajo najnovejše vesti. Zjutraj zarana se spet; zaletiva v klance in dohitiva naše ljudi, če prej ne, pri barakah, kjer se bodo ustavili.“
Rečeno, storjeno. A ko sva svojo namero sporočila vfsak svoji ženi, ni šlo tako gladko.
„Kar same nas bosta pustila v tem stanju celo noč?“ je oporekala Brodarjeva Franja.
„Saj bosta vendar dva mlada moža ostala pri vas,“ je odvrnil mož, misleč pri tem na svoja dva zeta, ki sta tudi bila z nami.
Ko sva trdno zagotovila, ’ da bova drugo jutro rano nazaj, sva se vsedla vsak na svoje kolo in se počasi in previdno vozila navzdol. Na ostrih klancih sva stopila dol in pešačila zaradi zavor, ki bi lahko odpovedale.
Kolone ljudi in vozil so deloma mirovale, deloma se gibale. Kjer je v sicer strnjenem toku žive reke zaradi kakih težav nastal presledek, je bila sedaj prilika, da se vse špranje tesno stisnejo. V nevarnosti in zapuščenosti se člo-. vek boji osamljenosti in zatorej želi in išče čim večje in močnejše skupnosti. Lažje in bolje mu je tako.
Tema noči se je jela polagoma redčiti. Izza temnega obzorja se je prikazal mesec, sicer ne poln, vendar dovolj svetal, da je prinesel blagodejne svetlobe nad bedno ljudstvo. Vse se je pi-klancih v skalnatih žlebovih razveselilo blede luči, ki je iz temne noči naredila na pol dan. Tudi nama je luna
znatno olajšala riskantno vožnjo ob gručah ljudi in vozov v /temi. Tema je zmeraj huda, neprimerno hujša pa je v času stiske in nevarnosti. Tako nisem bil nikdar v življenju hvaležen za lunino svetlobo kot sem bil na Ljubelju, in če bi bil pesnik, in bi že ne bilo toliko cmerave sentimentalnosti okrog lune, bi ji bil v zahvalo naredil pesmico.
Najin skupni znanec in prijatelj,1 ugleden in premožen Tržičan, je nama zelo ljubeznivo odprl svojo hišo, ko sva potrkala na njegova vrata in mu v naglici razjasnila vzrok in namen najinega prihoda. Opravičevanje zaradi pozne ure je prijazno odklonil, češ, v takem položaju mora človek — kaj šele prijatelj — pomagati sočloveku tudi sred; noči. Potem smo sedli kot stari prijatelji h kozarcu vina in prigrizku in načeli razgovor o tekočih dogodkih. Beseda je tekla prosto in odkrito kot je to mogoče le med ljudmi, ki si med seboj popolnoma zaupajo. Sredi živahnega pomenka se gostitelj naglo obrne k nama:
„Nocoj bosta seveda prenočila pri meni. Dovolj imam prostora in postelj,-da se bosta lahko udobno odpočila za napore prihodnjih dni.“ Povabilo sva hvaležno sprejela. Če bi ga ne bilo, bi bila morala za prenočišče prositi.
Kot nekdanja študentovska drugova sva z gospodarjem obudila nekaj prijetnih spominov na dijaške dogodivščine, večidel pa se je pogovor sukal okrog težkih dnevnih problemov. Povedal je nama, da so po zadnjih vesteh domobranske kolone že na poti proti Ljubelju, ni pa vedel, kje natančno se glav-
nina nahaja. Dejal je, da ima dobre informacijske vire in da bo naslednje jutro skoraj gotovo imel za naju pomembne vesti. Kdo bi v najinem položaju take izjave ne bil od srca vesel! Saj sva baš zaradi tega riskirala nevarno vrnitev v Tržič.
Dolgo smo ostali pokonci in se pogovarjali, dokler ni gostitelj zaključil, češ;
„Vidva sta od težkega dneva zmuče-na in počitka potrebna. Ali bi ne bilo prav podati se v posteljo in nabrati moči za jutrišnji dan?“
Legel sem na mehko, belo posteljo, a spanca ni bilo. Dolgemu filmu podobno so se v mislih vrstili dogodki zadnjih let, se ustavil na klancu pod Sveto Ano ob zbeganih množicah, pa se je spet v obratnem redu ponovili, kakor da bi se bil film obrni. Šele proti jutru sam za kako uro zaspal, a spanec ni vrnil duhu in telesu svežine in moči. Z Brodarjem sva sklenila zarana vstati in se vrniti čimprej mogoče k svojim dragim ob visoko naloženem vozu n g klancu.
Tudi najin prijatelj je vstal zgodaj in povedal, da ni veliko spal. Najini pogovori so ga prevzeli. Vendar je nama prišel voščit dobro jutro nasmejan in dobre volje. Po svojih lastnih zvezah je pravkar zvedel za naju in za tisoče zbeganih beguncev na cesti pod Ljubeljem odrešilno novico. Domobranski udarni bataljon je ob poročilu o partizanski zapori pri Borovljah v hitrem pohodu preteklo noč vdrl čez Karavanke na Koroško, udaril v polni bojni opremi na partizanske edinice ob dravskem mostu in' jih popolnoma razbil. Pot je sedaj prosta in varna.
(Bo še)