142
Na maternem grobu.
Kak utrinjajo solzice                         Le počivaj zdaj v pokoji, Na zeleni griček se! —                   Mila mati, sladko spi!
Tu počivajo košcice                          Zemlja Tebi lahka bodi, Moje mile mamice.                             Duša rajsko naj živi!
O prezgodaj si zaperla                      Vse posvetno hitro mine. Svoje miljene oči;                              V prah, pepel se spremeni;
Si samotno me pustila.                     Truplo hladni grob zakrije, Se podala v grob noči.                      Duša večno le živi.
v
Ze cvetice glej cvetijo
Tam, kjer zlata mama spi5 Naj prijetno le dušijo,
Dokler angelj jo zbudi!
Kari Kalliger, učenik.