ObzorZdrN 2001; 35: 29-35 29 POMEN STANDARDOV V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI THE SIGNIFICANCE OF STANDARDS IN MODERN NURSING CARE Angela Hajdinjak, Roža Meglič UDKlUDC 614-253.5:616-08)(18) DESKRIPTORJI: zdravstvena nega-standardi Izvleček - Članek opisuje zagotavljanee najpomembnejših elementov kakovosii zdravstvene nege ter temeljne usmeritve na mednarodni in nacionalni ravni na tem področju. V članku so podrobneje predstavljeni standardi v zdravstveni negi in prikaz primera oblikovanega standarda. DESCRIPTOR:: nursing care standard~ Abstract - The article describes the most important elements oj the process oj assurance oj the quality oj nursing, as well as basic directions in thisJield on national and internaiionaevevel. Standards in nursing care are presented in detail, as well as a case oj standard Jormaiion. Zagotavljanee kakovosii zdravstvene nege Poleg standardov in kriterijev so bistveni elementi za zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege naslednji: - filozofija, - teoretični modeli, - procesni pristop, - standardi in kriteriji, - dokumentacijsko-informacijski sistem, - uspešna komunikacija, - kontinuirana zdravstvena nega, - sodobna organiziranost, vodenje, - negovalne diagnoze, - lastna terminologija, - raziskovanje v zdravstveni negi, - normativna ureditev. Filozofija daje strokovnemu področju zdravstvene nege enotnost, kar pomeni enotno razumevanje vseh sodelujočih v zdravstveni negi glede tega, kaj zdravstvena nega je oziroma kaj je njen smisel in namen. Poleg enotnega razumevanja daje filozofija stroki zdravstvene nege pomen ter ogrodje za teorijo in prakso. Ogrodje omogoča enotna izhodišča za razmišljanje o zdravstveni negi, izobraževanje, delovanje v praksi in raziskovanje. Glede na izoblikovano in sprejeto filozofijo, v kateri so opisana tako pričakovanja, vrednote, stališča bolnikov/varovancev, kot izvajalcev zdravstvene nege, se odločamo in izberemo teoretične modele zdravstvene nege, ki se tej filozofiji vsebinsko prilegajo. Način delovanja narekuje in določa procesni metodološki pristop, proces zdravstvene nege. Proces zdravstvene nege je metoda dela, ki s svojimi lastnostmi in načeli zahteva sodoben način delovanja. Lastnosti omogočajo sistematičnost, dinamičnost in prožnost pri delu z bolniki/varovanc,, načela pa k bolnikom! varovancem usmerjeno zdravstveno nego, celovitost in individualnost pri njihovi obravnavi ter partnerski odnos. Omogoča torej prenos filozofije in teoretičnih modelov zdravstvene nege v prakso. Razvit dokumentacijsko-informacijski sistem omogoča vidnost bolnikov/varovancev zdravstvene nege. V dokumentih zdravstvene nege so zapisane tako težave in problemi, kot način in uspešnost njihovega reševanja. Na podlagi zapisanega lahko ugotavljamo uspešnost zdravstevne nege in njen prispevek k zdravju posameznikov, družine, skupine in prebivalstva nasploh. Uspešna komunikacija je pomemben element sodobne zdravstvene nege, saj so poleg dokumentiranja pomembne še druge oblike komuniciranja v zdravstveni negi. To so predvsem terapevtska komunikacija z bolnikom!varovancem, njihovimi svojci in komunikacija v monodisciplinarnih in multidisciplinar-nih tirnih. Kontinuirano zdravstveno nego omogočajo predvsem procesni način delovanja, učinkovita komunikacija ter sodoben dokumentacijsko inťormacijski sistem. Za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi potrebujemo sodobno organiziranost in vodenje, kar po- Angela Hajdinjak, vms, univ. dipl. soc, predavateljica, Univerza v Ljubljani.Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za zdravstveno nego Roža Meglic, vms, predavateljica, Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za zdravstveno nego 30 ObzorZdrN2001;35 meni vsaj timski model organizacije zdravstvene nege in avtonomno vodenje stroke. Oblikovane tipične negovalne diagnoze in druge podporne tehnike procesne metode dela (klinični protokoli, standardizirani načrti negovalnih intervencij...) bi olajša1e in omogočile hitrejši prenos sodobne zdravstvene nege v prakso. Razvita, dogovorjena in usvojena terminologija zdravstvene nege omogoča enotno razumevanje in uporabo pojmov v zdravstveni negi. Normativno urejeno strokovno področje zdravstvene nege in udejanjeno na konkretni - dejanski ravni bi prispevalo k avtonomnosti stroke, večji odgovornosti ter omogočalo večjo moč odločanja in vplivanja na različnih področjih in ravneh delovanja. Raziskovanje v zdravstveni negi omogoča dvig zdravstvene nege na profesionalno raven. Vse te elemente, ki opredeljujejo sodobno zdrav-steno nego, moramo upoštevati, ko govorimo o kakovosti zdravstvene nege. Vsi ti elemnti se med seboj pogojujejo in vplivajo tako na oceno kakovosti zdravstvene nege kot na zagotavljanje in dvig kakovosti. Poleg tega omogočajo še avtonomnost zdravstvene nege in jasno kažejo na njen smisel in namen. Z njimi postane zdravstvena nega transparentna - vidna, tako znotraj strokovnega področja kot navzven drugim zdravstvenim delavcem in še širše pripadnikom drugih strok. Predvsem paje pomembno, daje njen smisel, namen in prispevek jasen uporabnikom, bolnikom/ varovancem ter celotni družbi. Usmeritve za uveljavitev kakovostne zdravstvene nege Ustvarjanja pogojev za uveljavitev sodobne, kakovostne in učinkovite zdravstvene nege ne smemo razumeti le kot našo dobro voljo, da nekaj spremenimo na bolje. Ne gre le za prizadevanja nekaterih entuzi-astov, vizionarjev in teoretikov, ki razmišljajo samo na abstraktni ravni, pa tudi ne za prizadevanja posameznih prizadevnih strokovnjakov iz prakse. Da ustvarimo te pogoje, nas obvezujejo razmere, v katerih živimo in delujemo. Vemo, da se družbeno ekonomski odnosi in delovni pogoji spreminjajo, največkrat slabšajo. Tako v družbi kot znotraj zdravstvene dejavnosti ostaja zdravstvena nega brez posebnega, vidnega priznanja in njen prispevek v skrbi za zdravje ljudi ostaja neopažen. Zdravstvena nega se mora prilagoditi družbenim spremembam, zahtevam za večjo učinkovitost, predvsem pa potrebam bolnikov/varovancev. Bolniki/varovanci se vse bolj zavedajo svojih pravic in zahtevajo višjo kakovost zdravstevnih storitev in v okviru teh tudi višjo kakovost zdravstevne nege. Poleg navedenih razlogov, ki zahtevajo učinkovito in kakovostno zdravstveno nego nas obvezujejo tudi smernice in usmeritve, tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Usmeritve na mednarodni ravni MEDNARODNA RAVEN SZO-9777 ALMA ATA-9978 SZO-9984 EVR. URAD SZO-1988 SZO-9911 LJ. LISTINA- 1996 SZO-9988 Pomembnejše usmeritve na mednarodni ravni, ki se nanašajo na zahtevo po kakovosti zdravstvene nege, so naslednje: - Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1977 začela oblikovati strategijo »Zdravje za vse do leta 2000«, ker je ugotovila, daje razkorak med naraščajočimi stroški v zdravstvu in zdravjem ljudi vse večji. Predvsem sta pomembni dve resoluciji. Ena govori o tem, daje potrebno za vse prebivalce sveta do leta 2000 doseči raven zdravja, ki bi jim omogočila socialno in ekonomsko produktivno življenje. Druga pa govori o pomembni spremembi filozofije zdravstvenega varstva, in sicer o usmeritvi h krepitvi in ohranjanju zdravja, za razliko od dotedanje, kije poudarjala predvsem skrb za bolne inje bila torej usmerjena v bolezen. - Leta 1978 je bila v Alma Ati sprejeta deklaracija, ki je dala odgovor na smernice SZO, in sicer glede tega, s kakšnimi metodami in organizacijo je mogoče to doseči. - Leta 1984 je SZO sprejela 38 ciljev, s katerimi bi to strategijo uveljavili. Nove usmeritve SZO so obvezale tudi stroko zdravstvene nege in medicinske sestre, kar je bilo opredeljeno v 31. cilju: »zagotoviti kakovost v zdravstveni negi in pripraviti standarde zdravstvene nege«. Za dosego tega cilja je bilo potrebno prilagoditi izobraževalne programe, obenem pa so bile te smernice obvezujoče za vse pripadnike stroke, ne glede na to, na katerem področju zdravstvene nege delujejo. - Leta 1988 je Oddelek za zdravstveno nego pri Evropskemu uradu SZO na prvi evropski konferenci na Dunaju med drugim za udejanjanje nove strategije sprejel tudi naslednja priporočila, ki se nanašajo na kakovost zdravstvene nege. Zapisali so, da mora biti poudarek na kakovosti zdravstvene nege, da morajo mediciske sestre razvijati raziskovalne projekte, s katerimi bi izboljšale zdravstveno nego, da morajo biti pri organiziranju, vodenju in kadrovanju na področju zdravstvene nege avtonomne in da morajo razviti informacijske sisteme, ki omogočajo prenos informacij in raziskovalnih rezultatov. - Leta 1991 so na skupščini v Ženevi članice SZO ugotovile zamudo v doseganju ciljev »Zdravje za vse do leta 2000«, zato so realizacijo ciljev prenesle v 21. stoletje. Hajdinjak A, Meglič R. Pomen standardov v sodobni zdravstveni negi 31 - Tudi na konferenii ministrov za zdravstvo evropske regije 1eta 1996 v Ljub1jani so v Ljub1janski 1istini med drugimi nače1i za izvajanee zdravstvenih reform zapisa1i načelo, ki poudarja »kakovott zdravstvenega varstva in finančno-ekonomsko učinkovitost«. - V letu 1998 je SZO sprejela nov predlog evropske strategije pod geslom »Zdravee za vse za 21. stoletje« kot nadaljevanje prejšnjega. To je bilo opredeljeno v 21 ciljih. Kakovott je omenjena v 16. cilju, ki omenja »delovanee za kakovott zdravstvenega varstva«. Glavna usmeritev v tej novi strategiji je po eni strani več vlaganaa tako družbe kot posameznika v zdravje, po drugi strani pa racionalizacija v zdravstvu ob sočasnem zagotavljanju kakovosti. Usmeritve na nacionalni ravni NACIONALNA RAVEN Nacionalni program ZV RS do I. 2004 Usmeritve razvoja ZN v luči zdravstvenhh reform v R Sloveniji Razmejitev zdravstvene nege Kodeks etike Zakon o ZN Usmeritve na nacionalni ravni se odražajo v naslednjih dokumentih: - Nova strategija, ki se nanaša na kakovott v zdravstvu pri nas, je zapisana v dokumentih Ministrstva za zdravstvo v Planu zdravstvenega varstva v R Sloveniji do leta 2000 in v Nacionalnem programu zdravstvenega varstva R Slovenije do leta 2004, za področee zdravstvene nege pa v dokumentih Zbornice zdravstvene nege Slovenije in Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego. Ti dokumenti so: »Usmeritve razvoja zdravstvene nege v luči zdravstvenih reform v R Sloveniji« - ta dokument je bil sprejet na 5. skupščini Zbornice zdravstvene nege v novembuu 1996. »Razmejitev zdravstvene nege«, ki ga je sprejelo in potrdllo Ministrstvo za zdravstvo v novembuu 1997, v katerm so opisana temeljna določila o pristojnostih, nalogah in delitvi dela v zdravstveni negi. V fazi sprejemanja in potrjevanaa je »Zakon o zdravstveni negi«. V letu 1994 je bil sprejet prvi slovenski »Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.. Torej poleg mednarodnih usmeritev za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi imamo tudi lastne zapisane usmeritve, čeprav so žal nekateee še vedno le na normativni ravn.. Zagotavljanee kakovosti Kakovott je pojem, ki ga je na kratko težko opredeliti. Besedo pogosto uporabljamo, vendar je mne- nje o tem, kaj kakovott je, subjektivno. To je odvisno od osebnih pričakovanj, vrednot in ocene posamenika. Kakovott zdravstvene nege so že leta 1933 poskušale v ZDA definiraii Lee in Jones, ki sta zapisali, da je visokokakovostna zdravstvena nega tista, ki izrabi vsa razpoložljiva znanja in tehnike. Leta 1968 je definicijo kakovosti oblikovll ameriški zdravnik Avedis Donabedian, kije dejal, daje kakovost skladnott med cilji in dejansko opravljeno zdravstveno nego. Bilje tudi prvi, kije predstavll kakovost z vidika evalvacijskega procesa. Leta 1978 je Williamson opredelil kakovott kot stopnjo doseženhh uspehov v zdravstveni negi, kijih dosežemo z odgovorno uporabo vseh razpoložljihih sredstev in aktivnosti. Predvsem ti dve definiciji sta bili medicinskim sestram izhodišče za razvijanje kakovosti v zdravstveni negi, tako na lokaln,, nacionalni in mednarodni ravn.. ZAGOTAVLJANEE KAKOVOSTI ZN ZUNANJE NOTRANJE - centralno - decentralno Za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi 1ahko uporabljamo zunanje ali notranje metode. Bistvena razlika je v tem, daje pri zunanjem zagotavljanju kakovosti ta zagotovljena od zunaj (zunanii strokovnjaki, institucije). Zagotav1janee kakovosti znotraj zdravstvenih ustanov paje naloga izvajalcev zdravstvene nege, kijo samostojno načrtujeoo in izvajajo ter so zanjo tudi sami odgovorni. Interno zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege lahko izvedemo bodisi centralno ali decentralizirano. Značilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti so: - natančna analiza celotne aktivnosti zdravstvene nege; - uporaba inštrumenta, ki je znanstveno utemeljnn in uporaben za zdravstveno nego; - zagotavljanje kakovosti izpelje skupina za to usposobljenih strokovnjakov; - negovalni tirni, ki izvajajo zdravstveno nego, v to nimajo vpogled.. Značilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti so: - opazovanee izvajanaa zdravstvene nege; - inštrument opazovanja ni trdno določen, izbran je glede na to, katero intervencijo zdravstvene nege opazujejo; - izvajajo jo na ravni bolniške enote - oddelka; - izvajajo jo člani negovalnih timov, ki v enoti delujejo; 32 ObzorZdrN2001;35 - člani negovalnega tirna imajo neposrednn vpogled v zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege. Izkušnee evropskhh dežel, predvsem z Nizozemske, kažejo, daje za zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege zelo uporaben model Norme Lang. MODEL ZKZN PO NORMI LANG 7 korakov Avtorica je predstavila svoj model kot neprekinjen krog dejanj v sedmih korakih, ki so nameneeni opisovanju, merjenju in spreminjanju zdravstvene nege. Ti koraki so: 1. Identifikacija vrednot (družbene vrednote, strokovne vrednote, znanstvena spoznanja). 2. Določitev standardov in kriterijev. 3. Izdelava metod in primerjava standardov in kriterijev s prakso zdravstvene nege. 4. Analiza rezultatov. 5. Možne poti spreminjanja. 6. Izbrana pot spreminjanja. 7. Uvajanee spremem.. Standardi V zdravstveni negi 5tandardi so sprejete in veljavne norme, ki opredeljujejo aktivnosti zdravstvene nege in stopnjo kakovosti zdravstvene nege. So sredstvo oziroma orodje za merjenee kakovosti. Standardi morajo biti dinamični, da jih je možno prilagaaati in spreminjati. Značilnosii standardov Odražaii morajo vidike sodobne zdravstvene nege, najnovejše ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s praktičnimi izkušnaami, strokovno usposobljenost in pristojnosti članov negovannega tirna. Obenem pa morajo odražaii tudi specifičnost posameznega področaa zdravstvene nege. Standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanee zdravstvene nege in pričakovane rezultate. Standardi in kriteriji vsebujeoo merljive kriterije, ki omogočajo, da standard ovrednotimo. Značilnosti standarda temelji na filozofiji na ciljih vključuje kazalce kakovosii stopnjo kakovosii odraža vidike sodobne zdravstvene nege strokovnost negovalnega tirna najnovejše ugotovttve specifičnott področja raziskovalnega dela zdravstvene nege Kriteriji morajo biti merljiv,, specifičn,, primerni, razumljivi, jasni in sodobn.. Kriteriji so merilo za vrednotenje, primerjanje in presojanee standardo,, hkrati pa so tudi merilo za ocenjevanje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti zdravstvene nege. Vrste standardov Donabedian je razdelil standarde na standarde strukture, procesa in izida. E. Mason pa poleg teh omenja tudi standarde vsebine. Standardi in kriteriji STANDARD 1 KRITERIJI aktivnosti, ki morajo biti zagotovjjene I izvršene določajo: kaj potrebujemo kaj moramo narediti kateri so pričakovani rezultati dosežena stopnja kakovosii standarda omogočajo: merjenje vrednotenje primerjanje zdravstvene nege ~ uspešnos,, uČinkovitost, kakovost zdravstvene nege ~ Hajdinjak A, Meglic R. Pomen standardov v sodobni zdravstveni negi 33 V standardu strukture so opisani viri za kakovostno izvajanee zdravstvene nege, obenem pa se v oblikovanem standardu odraža kakovott menedžmenta v zdravstveni negi. Kriteriji standardov struktuee opisujejo, kaj moramo zagotovi,i, da dosežemo pričakovane rezultate. VRSTE STANDARDOV strukturni procesni 1 vsebinski standardi izida / rezultata V kriterijih standardov strukture opredelimo: izvajalce zdravstvene nege. Pri tem upoštevamo izobrazbo, usposobljenost in strokovna znanja, pristojnosti in odgovornosti ter določimo število; strokovnjake drugih področij, kadar sodelujejo pri izvedb;; prosto;; opremo in pripomočke; pomožne in podporne službe, npr: centralna kuhinja, pralnica...; zahtevano znanje izvajalcev literaturo, vire, kjer si izvajalci osvežijo ali poglobijo znanja; dokumentiranje: navedem,, kam dokumentiramo. Vsi ti kriteriji morajo biti zagotovljeni, da lahko bolnikom/varovancem zagotovimo varno zdravstveno nego. Torej v kriterijih standardov struktuee opišemo kdo, kje in s čim bo izvedel določeno aktivnost. V standardu procesa s kriteriji opišemo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opišemo vsebino - kaj povemo, kaj učimo, da rezultat dosežem,, ter opišemo oblike in metode dela. Standardi izida opredelijo pričakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapišem,, kakšen izid pričakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pričakovano sprememoo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezn,, zdravstvenem stanju, življenjskem slogu...). Standardi izida usmerjaoo medicinsko sestro oziroma ji določajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjueemo stopnjo kakovosii zdravstevne nege. Poti oblikovanja, sprejemanaa in uvajanja standardov Prepričanja večine strokovnjakov za zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege v svetuje, da naj bi razvijali in oblikovali standarde in kriterjje po naslednjih etapah: Primer oblikovanega standarda na podlagi negovalne diagnoze: NEGOVALNA DIAGNOAA (možni problem): Možnost nastanka razjede zaraii pritiska 1. STRUKTURA Izvajalci: Števllo izvajalcev: Prostor: Oprema in pripomočki: Zahtevano znanee izvajalcev: Literatura: Dokumentiranje: Priloge: Cilj:: dipI. medicinska sestra (MS), višja medicinska sestra (MS), zdravstveni tehnik (ZT) 1 MS in 1 ZT bolniška soba, kopalnica - bolnšška postelj,, mehka žimnica, rjuhe, odeja, vzglavnkk - pripomočki za razbremenitev: blazine (iz pene, polnjene z zrakom, vodo, gelom,, drugi antidekubitisni pripomočki (našte)) - sodobna ZN (filozofija, teoretični modeli, proces zdravstvene nege - negovalna diagnoza, znanje etike) - aktivnott ZN (vzdrževanje osebne higien,, prehranjevanje, gibanje, odvajanee...) - znanje o razjedhh zaradi pritisk,, rizičnih dejavnikih nastank,, najpogostejših in najbojj ogroženhh mestih nastanka in najnovejših raziskavah s tega področaa - sheme za določanee stopnje ogroženosti - sheme Waterlo,, Norton ali... učbeniki, članki v strokovnhh revijah, že oblikovani standardi, sheme... (točno navesii vir) negovalna dokumentacija, kontrolni list gibanaa in obračanaa shema Waterlow, Norton... - ohraniti bolnikovo kožo nepoškodovano - preprečiti razjede zaradi pritiska - ohraniti bolnikovo integriteto in samospoštovanje 34 ObzorZdrN2001;35 2. PROCES MS inZT - upoštevata individualnost in celovitost b/v - pri izvajanuu aktivnosti zagotavljata zasebnott b/v - upoštevata zmožnosti in sposobnosti aktivneaa sodelovnja b/v - zagotavljata varnott in dobro počujje b/v MS - ob prvem stiku z b/v oceni ogroženost za nastanek razjed po Waterloo/Norton shemi in določi stopnjo ogroženosti - v primeru ogroženosti nastavi kontrolni list gibanja in obračanja MS - pouči b/v o razjedah, najpogostejših mestih in vzrokih nastanka razjed - pouči ga opomenu preprečevanja in načinih ohranjanja nepoškodovane kože - seznani ga z začetnimi znaki razjede zaradi pritiska (rdečina na koži, bolečina) - motivira ga za sodelovanje ZT - v času hospitalizacije higiensko vzdržuee ležišče in skrbi, daje podlaga suha, ravna in brez gub - pri nepokretnem bolniku prestilja posteljo l-krat zjutraj in l-krat zvečer oziroma kadar je to potrebn.. Pri b/v z oviranim gibanjem postiljata in prestiljata postejjo dve osebi ZT - vseskoii skrbi za dobro počutje b/v v postelji (spanje, počitek, zaposlitev...) ZT - ves čas hospitalizacije vzdržuee osebno higieno in urejenost b/v - posebno pozornost namenaa inkontinentnemu b/v - ob vsaki higienizaciji oceni stanje kože, posebno na ogroženih delih MS - ob sprejemu oceni stanje prehranjenosti b/v in zagotovi zdravstvenemu stanju primerno prehrano (kalorično polnovredn,, beljakovine, minerale, vitamine...) - dnevno zagotavlja pribiižno 2 litra tekočine (glede na bilanco tekočin) MS - za 24 ur načrtuee menjavo lege in uporabo antidekubitus-nih pripomočkov. V času ogroženosti načrtuee menjavo lege na najmanj 2 uri (glede na bolnikov stopnjo ogroženost,, sposobnosti in zmožnosti gibanja in sodelovanja, ob upoštevanju terapevtskega programa oziroma omejtev) - če se stanje spremeni, ponovno oceni stopnjo ogroženosti in načrt spremeni. Načrt menjave lege in uporabe pripomočkov vpiše na kontrolni list gibanja in obračanja. Vsakih 24 ur ovrednoti uspešnott doseženhh rezultatov 3. IZID - PRIČAKOVANI REZULTAT - b/v bo ohranll samospoštovanje in integriteto - b/v bo zagotovljena integriteta - b/v bo sodelovll pri preprečevanju - b/v bo varen in se bo dobro počutil v času hospitalizacije - b/v je seznanjen z razjedo zaradi pritiska in poučen o mestih in vzrokih nastanka - b/v je poučen o načinih preprečevanja - b/v pozna začetne znake razjede zaradi pritiska - b/vje motiviran za sodelovanje - b/v bo ležal v čistem, suhem in varnem ležišču ves čas hospitalizacije - b/v se bo v času hospitalizacije v postelji dobro počutil - b/v bo v času hospitalizacije higiensko urejen (čist in suh) - b/v bo užival zdravstvenemu stanju primerno prehrano - b/v bo glede na potrebe zaužll zadostno količino tekočin - b/v bo glede na stopnjo ogroženoiti menjavll lego najmanj na 2 uri ob uporabi antidekubitusnih pripomočkov Hajdinjak A, Meglič R. Pomen standardov v sodobni zdravstveni negi 35 ZT po načrtu namešča bolnika v položaj z antidekubitusnimi pripomočki ali brez njih vsako spremembo položaja in uporabo pripomočka takoj zabeleži na kontrolni list gibanja in obračanja o morebitni spremembi na bolnikovi koži takoj poroča MS koža b/v bo intaktna; ne bo imel rdečin in ne bo čutil bolečine 1. etapa: Raven bolniškhh enot Standarde in kriterjje oblikujejo najprej delovne skupine na posameznih bolniških enotah ali oddelkih. Sestavljajo jih dva ali trije strokovnjaki iz prakse, vodi jih mento,, ki ima največ izkušen.. 2. etapa: Raven zdravstvene ustanove Za koordinacijo aktivnosti za zagotavljanje kakovosti med posameznimi oddelki na ravni zdravstvene ustanove (klinika, bolnišnca...), oblikuee standarde skupina strokovnjakov, katere naloga je spremljanje, svetovanje in usklajevanje dela. Skupina za koordinacijo je sestavljena iz članov delovnih skupin oddelkov in strokovnjaka, ki je usposobljen za raziskovanje v zdravstvene negi. 3. etapa: Nacionalna raven V delovno skupino za usklajevanje, presojo primernosti in uporabnosti standardov in kriterijev na nacionalnem nivoju so vključeni strokovnjaki od zunaj. Delovna skupina je sestavljena iz teoreiikov zdravstvene nege, strokovnjakov za organizacijo, vodenee in raziskovanje v zdravstveni negi ter strokovnjakov iz prakse. Pot oblikovanja, sprejemanja in uvajanaa standardov pa je seveda možna tudi v obratnem vrstnem redu. Osnova oziroma najpomembnejši element zagotavljanja in pospeševanja kakovosti zdravstvene nege so torej standardi in kriteriji, ki med drugim jasno opredeljujejo naloge, pristojnosti in odgovornosti zdravs-vene nege ter njen prispevkk k dobrim rezultatom ozi- roma uspehom zdravstvene nege in zdravstvenega varstva v celot.. Standardi in kriteriji zagotavljajo in pospešujejo kakovost zdravstvene nege. So koristen in nujen pripomoček za delo v praks.. Vendar je potrebno poudari,i, da moramo kljub oblikovanim standardom bolnike/varovance vedno obravnavati individualno in glede na njihovo stanje, probleme in potrebe ter v skladu s tem načrtovati in izvajaii zdravstveno nego. Literatura 1. Bohinc M. Zadovoljstvo bolnikov kot element menedžmenta v zdravstveni negi. ObzorZdrN 1999; 33: 159-63. 2. Filej B. Zdravje za vse za 21. stoletje. Obzor Zdr N 1999; 33: 165-70. 3. Forderung der medizinischen Qualitatssicherung. Bonn: Forschung im Dienste der Gesundheit, 1994. 4. Giebing H. Pflegerische Qualitatssicherung in kuzem Uberbiick. Krankenpflege. Pfleggezeitschrift 1995; 10: 608-13. 5. Hajdinjak A. Pomen teoretičnih modelov za sodobno zdravstveoo nego. ObzorZdrN 1991; I: 2-7. 6. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenhh tehnikov Slovenje. Ljubljan:: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1994. 7. Mason EJ. How to write meaningful standards of care. Columbia: Copyright by Delmar Publishess Inc., 1994. 8. Nacionalni program zdravstvenega varstva R Slovenjje do leta 2004. Uradni list št. 4912000. 9. Razmejitev zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege, Utrip december 1997. 10. Sale D. Quality Assurance. London: Published by Macmillan Press, 1996. 11. Sekavčnik T. Razvijanee standardov in kriterijev kakovosti zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1997. 12. Stosser A. Pflegestandards. Berlin: Springer-Verlag, 1994. 13. WendeJ,, Trampett S. Beeinflusttdie Ubergabequalitatdie Wirts-chaftlichkeit. 14. Zbornica zdravstvene nege Slovenije. Usmerttve razvoja zdravstvene nege v luči zdravstvenhh reform v R Sloveniji. Utrip 1998; 6: 23-6.