65. številka. V Ljubljani, i sredo, 20. marca 1912. XLV. IB10. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto ....... K 24'— pol leta........ 12-— četrt leta •*» + •« w 6-— aa mesec ...... . 2~— v tmravništvu prejemati: celo leto.......K pol leta . 11*— četrt k* ta na mesec 5'50 1-90 Dopisi naj se t ranki rajo. Rokopisi s>e we vračaj«. Uredništvo: Rnaflova nlica it. 5 iv nritUcjis levo V telefon it. 34. Iifea|a vsak dan miar Uvuartft aartolla ta praialke. fn^erati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 viru, za dvakrat po 12 vin., sa trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijeh po dogovoru. Upravništvu nuj se pošiljajo naročnine, reklamacije, in^erali itd. to ie administrativne stvari ~---Poaamasna številka velja 10 vinarje*. —-— Na pismena naročita lati istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. •Narodna tlakama" telefon at. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: *i Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25'— pol leta .•«•«•• a 13"-— četrt leta ...... . 650 na mesec ..... 2-30 za Nemčijo: celo leto . za Ameriko In vse druge dežele: celo leto......K 30- Vprasanjeru £lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnlAtvo- Kanilova nlica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Državni zbor. Brambna debata. — Klerikalci za hrambni provizorij. — Kornerjev predlog. — Odprava male loterije. — Deputacija za žensko volilno pravico. — Interpelacija dr. Ravnihar-& radi ormoškega sodnika. — Sejno poročilo. Dunaj, 19. marca. V siabo obiskani zbornici se danes nadaijuje prvo branje brambnih predlog. Pet govornikov se je ogla-silo k besedi, med njimi poslanca Biankini in Pogačnik. Izvajanja teh dveh zastopnikov obeh jugoslovanskih parlamentarnih organizacij so /zvenela popolnoma nasprotujoče. PosL Biankini je izjavil, da on in njegovi somišljeniki za brambne predloge ne morejo glasovati, ker vsebujejo prevelike krivice baš za Jugoslovane, ne le v narodnem, tudi v gospodarskem ožini hočejo novi hrambni zakoni naložiti baš nam ju- josiovanskirn državljanom posebno rezka bremena. Posl. Biankini je opozarjal, da 3 novi brambni predlogi jugoslovansko primorsko prebivalstvo od udobnosti 21etne službe skoraj popolnoma izključeno, ker bo moralo tudi v bodoče večinoma služiti pri mornarici — 4 leta! Pri tem pa so saj višja in zlasti častniška mesta rezervirana Nemcem in Madžarom. Jugoslovanski častnik je v armadi 06 spremenil in posvetil v kato-iško cerkev, imenovano S. Marta id martvres, — je danes v črnini. Mogočni vhod je prevlečen v žalno draperijo; zgoraj, pod kraljevo krono, je epigraf: »Umberto L — nefa- ščin, ki so mu očividno prav neglad-ko šle iz ust. Lepše bi bilo, da nam jc presodil brambno reformo s svojega individualnega, gotovo upoštevanja vrednega stališča, kakor pa da je moral biti oficijalni glasnik klerikalnih hvalospevov na vojnega ministra in proklamator suženjske nemške izjave. Kot prva stranka v parlamentu so se danes slovenski klerikalci ne le brezpogojno izjavili za brambne predloge, kakor iih je predložila vlada, temveč tudi za eventualni provizorij. To je jedro gostobesedne izjave, ki jo je prečita! danes posl. Pogačnik v imenu svojega kluba. Tldini cilj njihove patrijotične< politike je dopadenje in protekcija zgoraj, ljudski blagor se mora_ strankarskim interesom gospoda Šusteršiča vedno uklanjati. Jkoda, da je moral prevzeti baš eden izmed maloštevilnih resnih članov klerikalnega kluba to nalogo. V prvem dela svojega govora je mogel posl. Pogačnik svobodnejše in zato tudi interesantnejše in izvir-tiejše govoriti. Njegova izvajanja o resolučni politiki ogrskega parlamenta so vse pozornosti vredna. Zanimiv je bil tudi govor posl. Klofača. Pokazal je, kako grda so ona obrekovanja, ki trdijo, da je vse, kar je slovansko-naprednega, sovražno državi in njenim institucijam, zlasti tudi armadi. V imenu najradikalnejše slovanske stranke ie posl. Klofač priznal potrebo dobre j in temeljite reorganizacije armade, j in navzlic ostri kritiki današnjih razmer v avstrijski vojski, je kazal njegov govor, da ni sovražena pri naprednih Slovanih armada, temveč grdi sistem, vsiljen ji od odgovornih upraviteljev, ki še danes poznajo v svojem srcu le nemški in madžarski del avstrijske vojske. Vpeijite v armado enakopravnost, nehajte jo izrabljati politično, in vsi Slovani bodo radostno in požrtvovalno skrbeli za njen razvoj in procvit. Razprava o Kornerjevem predlogu se zavlačuje. Glasovanje se bo vršilo Šele prihodnji teden — že danes pa je gotovo, da se bodo Poljaki v najugodnejšem slučaju vzdržali, če že ne bodejo glasovali naravnost 4>roti nujnosti tega proti germanizač-nemu sistemu ministra Ho. henbur-gerta naperjenega predloga. Zelo zanimivo predlogo je vložil danes finančni minister Zaleski. Skorai pol stoletja že zahreva avstrijski parlament odpravo takzv. male loterije, v več kakor 25 resolucijah je zbornica že pozvala vlado naj končno vendar enkrat odpravi kulturni škandal te državne hazardne igre, ki je uničila že toliko tisoč eksistenc. Mala loterija obstoji pri nas od 1. 1751., že Jožef II. jo je hotel odpraviti, cesar Leopold jo je imenoval nemoralno, avstrijska vlada je že L 1S48. proglasia, da jo sv najkrajšem času i odpravi, skozi petindvajset let je avstrijski poslanec dr. Roser v parlamentu svaril in pred-našal katonski ceterum censeo, toda — milijoni, ki so se stekali vsako leto iz žepov najsiromašnejših v državne blagajne, so bili močnejši. Nad dvajset milijonov kron čistega dobička upa dobiti državna blagajna letos iz male loterije! Zbornica splošne in enake volilne pravice je v 1. 1909 zopet pozvala vlado, naj zruši ta nemoralni institut vsaj do konca tekočega desetletja. In če že ne more resignira-ti na prejemke, naj uvede pravičnejšo in moralnejso razredno loterijo. Finančni minister Zaleski se je končno odločil h kulturnemu činu. Njegova predloga določa, da ima polagoma prenehati mala loterija, na katere mesto stopi po pruskem in ogrskem vzorcu urejena razredna loterija. Oha instituta bodeta s početka obstojala vsporedno. vlada si hoče ohraniti 20 milijonski dobiček in zato bo odora vijak.* malo loterijo le v onem obsegu/kakor bodo to pripuščali dohodki razredne loterije. Cim dosežejo le-ti vsoto 20 milijonov, bo malo loterijo popolnoma odpravila. Pri razredni loteriji se bo vedno razdelilo 70r.c igralnega kapitala, med 10 srečkami bo torej vedno 7 dobitkov. Dobitki se bodo izplačevali brez odtrganja. vlada bo vedla loterijo v lastni režiji. Na nedeljskem zborovanju v prilog volilni pravici žensk je bilo sklenjeno, da se poda posebna deputacija ženskih organizacij v parlament ter pozove poslance, da se zavzamejo za moderne ženske zadeve in končno tudi tolmači poklicanim vladnim faktorjem aktualne politične zahteve naprednega ženskega gibanja. Ta deputacija, v kateri so se nahajale kot zastopnice slovenskega zenstva tudi gospe dr. Oregorinova in dr. Ferjančičeva se je dopoldne predstavila nekaterim poslancem, med drugim dr. Oregorinu, ki so obljubili, da izročijo ženske zahteve v obliki primernih peticij državnemu ne interempto — insigne omnium — virtutum exemplar — Itali deside-rantes — Justa solemnia persol-vimus.^ Veličasten katafalk se dviga sredi cerkve. Vonj stoterih vo-ščenic se spaja z vonjem cvetja mnogoštevilnih mrtvaških vencev, S katerimi je obloženo vznožje kata-ralka. Danes ob obletnici rojstva pokojnega kralja Humberta L. ki je bil umorjen 29. julija 1900, se ima brati maša-zadušnica na njegovem grobu v Pantheonu. Z resnimi obrazi se posta vi jajo veterani v špalir in pričakujejo prihoda kraljeve dvojice. Ali ta prihod zakasnjeva! Ne, čez par hipov se pojavi pred Pantheo-nom kraljeva kočija in spremstvo. Z naporom, prikrivajoč, duševni nemir, izstopi kralj Viktor Emanuel III. in poda roko smrtnobledi kraljici Heleni ter ji pomaga iz voza. Oba se podasta v cerkev, kjer ju že pričakuje tudi kraljica - mati. Kralj pozdravi in ji šepetaje nekaj pripoveduje. Ona se zdrzne, prebledi in z velikimi, ljubezni polnimi očmi ogleduje sina in ga objame. V tem hipu začenja maša-zadušnica. Tačas pa je kakor blisk hitela po mestu vest o atentatu na kralja, ki se je izvršil na poti iz Kvirinala do Pantheona. Preplašen je jel narod begati po ulicah. Trgovine so zapirali, šolski pouk zaključevali; tramvajski vozovi so utihnili, po mestu je šel le en glas, te en krik: Atentat na kralja! "Toda sreča! Kralj ni zadet, tudi kraljica ne. Ranjen je major kirasirjev kraljeve telesne straže, ki je jezdil ob strani kraljeve kočije. Pred očmi ; kralja ie padel s konja, zadet v glavo od kroglje, ki je bila namenjena njemu. Za hip se je kraljeva kočija ustavila. Kraljica Helena se je pre-padena sklonila proti soprogu, kakor da bi ga hotela s svojim telesom ščititi pred napadalcem. A kralj jo je nežno potolažil, naj se ne boji. — Čez trenotek je odhitel kraljevi voz dalje proti Pantheonu k maši. Po ulicah pa je zagomazelo naroda. Iz tisočerih grl se je vil nepretrgan vsklic: 2ivel kralj! Živela kraljica Helena! Smrt morilcu! Iz tisočerih oken so zavihrale zastave. Pred Kvirinalom. kamor se je kraljeva dvojica po končani maši vrnila med burnimi ovacijami naroda, je neprestano nešteta množica ljudstva. Kralj in kraljica se opetovano prikazujeta na balkonu navdušenemu narodu, obdana od malega princa in srčkanih princezinj, ki v svojih nežnih srcih komaj slutijo vso grozoto nesreče, kateri sta kraljeva roditelja ušla. Bnmih ovacij nima konca . . . Popoldne gredo poslanci, zastopniki naroda, njim na čelu pred- zboru ter končno spremili dame tudi k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Ta je deputacijo ljubeznivo sprejel, vzel izročeni memorandum na znanje ter odgovoril na prednešene želje, da se tudi vlada zaveda važnosti ženskega volilnega vprašanja! Priznal ie. da odgovarjajo zahteve naprednega ženstva duhu časa in da tudi v Avstriji počasi padajo reakcionarni pomisleki in predsodki proti javnemu političnemu delovanju ženstva. Opozarjal je, da se bodo v kratkem odpravile vsaj najneznosnejše krivice s tem, da bo ženi pripoznana politična enakopravnost vsaj v društvenem življenju. Na drugi strani pa si je min. predsednik svest velikih težkoč in globokosegajočih posledic, ki bi jih rodila uvedba ženske volilne pravice . . . Peticije ženskih organizacij, ki se zavzemajo za žensko volilno pravico podajo jutri v imenu slovenskih poslancev dr. Gregorin, v imenu poljskih dr. German in v imenu nemških dr. Neumann in se glasi: Visoka zbornica! Delegatke odbora za žensko volilno pravico, zbrane dne 17. marca na Dunaju protestirajo proti nadaljnemu izklju-čenju žene od političnega, administrativnega in legislativnega delovanja države. Zahtevajo predvsem odstranitev besede »ženska« v § 30. društvenega in zborovalnega zakona. Nadalje zahtevajo razširjenje aktivne in pasivne volilne pravice na ženske, ki hočejo kot sodržavljanke imeti in naj imajo vpliv na vladanje držav-e. njeno usodo in gospodarstvo. Ženske delujemo na vseh poljih in v vseh poklicih, v tovarni, v šoli, na polju, v hiši, nosimo vsa bremena vladanja, zahtevamo zato. da uživamo tudi njega privilegije. Apeluiemo na visoko vlado, da vloži v parlamentu skoraj primerno predlogo ter upamo, da se nam pri-stoieče državljanske pravice ne bodo več dolgo kratile. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani. Poljski ženski komite v Krakovu. Poljska Zveza za ravnopravnost žen. Krakovski komitet za politično žensko ravnopravnost. Nemški komitet za žensko vol. pravico na Dunaju, v Brnu, v Opavi. Posl. dr. Ravnihar je vložil danes interpelacijo na ministrskega predsednika radi imenovanja nemškega sodnika za popolnoma sloven- sednik zbornice in ministri, v slavnostnem sprevodu, obdani od tisoče v aklamujočega občinstva, v Kvi-rinal, pozdravljat, kakor legitimni glasniki naroda svojega kralja. Vse hiti h kralju in kraljici/ Vsak želi ljubljenemu vladarju vdano stisniti roko, ki je zbežal smrti, ki mu jo je hotela zadati se skoraj mladoletna roka anarhista. Nad vsemi ovacijami in navdušenimi vskliki leži v tem lepem spo-mladnem za italijansko dušo neizbrisnem dnevu, polnem solnca, črn, nepremakljiv oblak: zločinec je Italijan, in še več — Rimljan. Hladna noč je padla na Rim. Prijubljena kraljeva dvojica si nežno zre v oči. Molče ustnice, a v obeh srcih je globoka, skeleča bolečina, nemir in tiha skrb, katere leta in leta ne bodo zmanjšala.--- In kraljica - mati Margherita. Ko je že davno šum poslednjih vskli* kov, burnih manifestacij ljubezni in vdanosti naroda vtihnil, sloni sama, samcata ob oknu svoje prelestne vile. Živo ji je pred očmi vroči dan 29. julija 1900, ko ji je anarhistična roka umorila soproga, — še ji je njegovo osinelo, mrtvaško obličje pred očmi. In danes naj bi se bilo temu obličju pridružilo še ono ljubljenega sina, — umorjenega istotako od zaklete roke anarhista.---- ski okraj Ormož. Justični min. Ho-chenburger se ni oziral na izražene mu želje in zahteve 38 izmed 39 občin ormoškega okraja, ki so povdar-jale, da ie v interesu pravosodja i« prebivalstva, v interesu ugleda sod-nije, državne oblasti, če se tudi pri nastavljanju sodnikov upoštevajo najelementarnejši predpisi objektivnosti in pravičnosti. Vse je bilo zaman. Ormož je dobil nemškega sodnika, ki je nacijonalec in zagrizen sovražnik ljudstva, nad katerim mn je izročena pretorska oblast. Dr. Ravnihar je s fino ostrino adresiral svojo interpelacijo na šefa vlade, ta. naslov pravi jasno in očitno, da so apeli na dr. Hochenburgerja. naj vendar opusti svojo politiko narodnega zatiranja in vrne pravičnost pravičnosti zaman, bob v steno. Gluh za vse opomine resnice in pravice podira ta minister narodne enakopravnosti; interpelacija poživlja njegovega predstojnika, ministrskega predsednika, naj ščiti zakon pred zločini svojega ministra . . . V naslednjem kratko poročilo « seji: Loterija. Začetkom seje je finančni mi* nister Zaleski predložil zakonski načrt o odpravi sedanje male loterije in o uvedbi razredne loterije. V svojem govoru je minister poudarjal, da je sedanja loterija ljudskemu blagostanju nevarna. Mala loterija je bila ustanovljena L 1752., v državno režijo je bila sprejeta L 17SS., in svojo sedanjo organizacijo je dobila pred 99 leti. Odkar imamo ustavo, se ie parlament boril proti loteriji, a vlada se ni mogla udati, ker dohodkov- iz loterije ni mogla pogrešati. Igranje v loteriji narašča posebno v zadnjih štirih letih. Za leto 1912 je čisti do-biček države iz loterije proračunan na 17V-j milijonov kron, a po uspehu!. 1911. ga ie za prihodnje leto dosti višje proračunati. Država ne more pogrešati dobička iz loterije, hoče pa sedanjo loterijo polagoma nadomestiti z razredno loterijo, kakor jo imajo na Nemškem. V bistvu jc razredna loterija uredba, pri kateri se od igralcev plačani denar pri več vlečenjih razdeli tistim, ki zadenejo. Navadno je pet do šest vlečenj in so največji dobički določeni za zadnje vlečenje. Pri razredni loteriji ne igra država s tistimi, ki stavijo v loterijo, nego le urejuje celo stvar, pri sedanji loteriji pa gre pravzaprav Vse te muke, skrbi in nemiri ostanejo svetu skriti v ponosnih in pogumnih prsih vladarjev - mučeni-kov. Trnje, ki je vpleteno v bliščečo kraljevo krono, čuti le oni, ki jo nosi. Za mestom, v eni tistih tesnih mračnih in brezvolnčnih ulic Rima, v vlažnem pritličju revnega vratar-jevega stanovanja krvavi dvoje src, očeta in matere morilca. Sivolasa starka kleči pred sveto podobo, ne ihti in ne moli. Kakor otopela strmi v sveto podobo in lomi v onemeli prošnji koščene roke. Ena sama beseda, ena sama prošnja ji leži v izjokanih očeh: milost za sina. _ Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal EoVard Lytton - Bufoer. Četrti del. (Dalje.) II. Sreča je, imeti svetovalca, ki g* lastna korist in srce vezeta na nas. — Ce £r© slama v srak, pomeni to vihar. Pozneje kakor navadno so je tisti dan vrnil Rienui iz tribnnala v sobane svoje palače. Ko je korakal skozi sprejemno dvorano, je njegovo lire žarelo, zobje njeg-ovi so bili stisnjeni kakor pri možu, ki je storil za stavo med državo in igralcem. Dalje se pri razredni loteriji le dvakrat na leto stavi, pri sedanji pa vsak teden. Glavni nagib, da ljudje v sedanjo loterijo stavijo, je prazno-verstvo; pri razredni loteriji je izbira številk jako omejena in ne igra fantazija pri tej izbiri nobene vloge. Končno je tudi to dobro, da je vsled primeroma visoke cene srečk le ljudem, ki imajo nekaj denarja, mogoče igrati v razredni loteriji, sedaj je pa lahko staviti že 10 vinarjev, kar premore vsak dninar. V začetku bomo imeli dve loteriji, sedanjo in novo. Cim več bo razredna loterija »esla, toliko bolj se bo omejevala stara loterija na ta način, da se bo zviševal minimalni znesek, ki ga je mogoče staviti. Ko bo razredna loterija dala 20 milijonov dobička na leto, bo sedanja loterija sploh nehala. Brambni zakon. Prsi je govoril posl. B i a n k i -n I, opozarjajoč na krivico, ki se s tem zakonom zgodi Dalmatincem. Največja dobrota tega zakona bo dveletno službovanje, a Dalmatinci tega ne bodo deležni, ker jih vse silijo služiti V mornarici, za katero ostane štiriletno službovanje. Dolga vojaška služba je eden glavnih vzrokov izseljevanja in obubožanja Dalmacije. V Dalmaciji so okraji, kjer .sploh ne dobe nič rekrutov, ker vsi zbeže v Ameriko. Treba je aktivno službovanje v mornarici znižati vsaj na tri leta in da se jim za četrto leto ^službovanja pri vojni mornarici toliko plača, kolikor bi zaslužili pri trgovski mornarici. Pravično bi bilo, da se kontingent za vojno mornarico razdeli na vse kronovine. Pri mornarici Hrvatov ne morejo pogrebu za nižje službe, višje službe pa dobe samo Nemci in Madžari. Sploh se godi Hrvatom in Jugoslovanom slabo kar se tiče oficirjev pri armadi in domobrancih. Govornik se je bavi! potem z razmerami na Hrvatskem in zahteval naj se po novem hrambnem zakonu prepove uporaba vojaštva pri volitvah. Grajal je tudi, da po novem brambnem zakonu hrvatski domobranci popolnoma izginejo. Posl. Pogačnik se je izrekel /.oper dualizem. češ, čim dlje bo trajal . toliko nevarnejši bo za dinastijo in za državo. Govornik se je potem bavil z resolucijo, zaradi katere je padlo ogrsko ministrstvo in hvalil vojnega ministra Auffenberga, da se je tej resoluciji vprl. V imenu klerikalcev je govornik izjavil, da so za rešitev sedanjega brambnega zakona, a če bi bilo to iz kakršnikoli vzrok nemogoče, bodo glasovali tudi za vsak provizorij, a s pogojem, da se stvar ne spremeni v politikum in ne postane brambni zakon kupčij-ska stvar in se ne bo zamenjal za kake ministrske portfelje aii druge politične vrednote. Posl. K 1 o f a č je pred vsem po-»darjal. da bi ogrska vlada ne bila mogla predložiti znane resolucije, Če bi ji ne bila krona tega dovolila. Z razpravo o brambnem zakonu bi se bilo moralo počakati toliko časa. da bi bili na Ggrskem dobili zanjo večino. Govorila sta še kršč.-soc. G u g-genberg, ki je obsojal pomad-zarjenje armade in Čeh S u b e r t, rta kar se je razprava prekinila. Koncem seje je divjak B r e i -ter zahteval, naj predsednik izpo-rsluje, da bodo ministri posredovali pri članih cesarske hiše v zadevi evharističnega kongresa. Cesar in prestolonaslednik se nočeta tega kongresa udeležiti, nadvojvodinje to v odboru, a kongres bo politična prireditev. Prihodnja seja bo jutri. Boior državnega poslanca dr. Ravnikarja v seji poslanske zbornice 7. i. m. (Po stenogr. zapisniku). (Konec.) Dovolite mi, da sklepom svojih izvajanj omenjam še eno oblast, to je finančna prokuratura. (Posl. dr Rvbaf: ta je podrejena finančnemu ministrstvu!) Nič ne de, je pa v krogu mojih izvajanj. Pri tej je celo na Kranjskem vse nemško. Pri finančni prokuraturi v Ljubljani je samo eden konceptnih uradnikov Slovenec. (Čujte! čujte!) Vloge finančne pro-kurature so celo v slučajih, kadar zastopa slovensko stranko, samo nemške, na slovenske točke odgovor nemški, gospodje finančne pro-kurature pledirajo nemški celo v slučajih, kadar so na obel\ straneh slovenske stranke. Tudi pri tej oblasti torej deluje zloglasni sistem; ali je mogoče še zanikati, da se uradoma germanizuje? (Posl. dr. Rvbaf: To velja tudi za Trst!) Saj pravim, celo v Ljubljani, kjer je najmočnejše deblo Slovencev, se to dogaja. Kje ostaja tu objektivnost in v državnih osnovniih zakonih nam zajamčena pravica našega jezika v uradih? Za narod svoj zahtevamo slovenskih sodnikov, slovenskih državnih pravnikov, slovenskih uradnikov finančne prokurature. Od katerekoli strani bi se moglo prigovarjati, da uradniških mest vendar ne gre zasesti po kvalifikacijskem znaku narodnosti. Je vse prav! Načelo bi bilo prav zdravo. Vprašuje naj se samo po stvarnih sposobnostih, ampak tem je brez dvoma prišteti sposobnost, v besedi in pisavi obvladati jezik prebivalstva,ki naj v njem urari a i e uradnik. (Pritrjevanje.) In potem je to načelo uveljaviti povsodi: pri Nemcih na severu, kakor pri Slovanih na jugu. Usojam se pa vprašati : je li samo slučaj, da se n. pr. za koroško ne imenuje nobenega slovenskega sodnika več, je li slučaj, da prestavljafc>slovenske sodnike sistematično s Štajerskega na Kranjsko, je li slučaj, da nimamo na vrhovnem sodišču iz graškega okrožja nobenega in da imamo pri nadsodišču v Gradcu !e enega edinega svetnika, je li slučaj, da so danes vsa predsedniška in podpredsedniška mesta v Graškem okrožju zade-dena izključno le z Nemci, je li končno slučaj, da je tam na ministrski klopi večina ministrov Nemcev da ima v tem uradniškem ministrstvu sedež neuradnik, ki so ga oficijalno proglasili za zaupnika nemškega Nationalverbanda? Dvomim, da bi se mi moglo odgovoriti na vprašanje v pritrdilnem smislu. Ne, ni slučaj, je namen: je prejasno. da se vse vrši po gotovem načrtu. Povsodi hočejo pustiti veljati nadvlado, hegemonijo Nemcev. Tega pa m i nočemo, ne samo, ker nasprotuje smislu in besedilu naše ustave in naših državnih osnovnih zakonov, ampak ker je nenaravno, ker nasprotuje avstrijski državni misli, kakor jo je bil proslavil baron Gautsch v svoji labodji pesmi. (Živahna pohvala.) Jako izgledajo stvari pri nas. Na Češkem kličejo Nemci po popolni enakopravnosti in vlada jim cela ponuja, kar gre ravno za Nemce, na- eijonalnih sodnikov; pri nas Nemci o kaki ravnopravnosti nočejo nič vedeti in justična uprava, ne samo da perhorrescira sa Slovence slovenske sodnike, nastavlja med slovenskim prebivalstvom namenoma nemške sodnike. To Je zopet pred nekaj dnevi storila v Ljutomeru, Marenbergu in Ormožu, dočim je zopet premestila slovenskega sodnika s Štajerskega na Kranjsko, (čujte! čujte!) To je nevredna igra na dve strani tako vlade kakor Nemcev, igra, ki bi jo, Čehi pri sedanjih poravnalnih pogajanjih po popolni enakopravnosti hrepenečim Nemcem prav lahko kvitirali s sijajno parado. Lahko bi gospodom Nemcem na kratko dejali: pojte v enakopravnosti na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem z lepim izgledom naprej! Potem stoprav, ko bomo vašo ljubezen po poravnavi glede na odkritosrčnost preiskusili, se pogajamo dalje! Toda gospoda moja, nočem uplivati na vas v tej smeri; mirno hočemo počakati izida poravnalnih pogajanj, potem pa zahtevati tudi za nas vse to, kar bodo Nemci na Češkem za se dosegli kot skrajno pravičnost. Tej zahtevi se Nemci končno ne bodo mogli upirati, kajti kar zahtevajo za se kot pravično in pravo, ne sinejo odrekati drugim. Pri drugih strankah te visoke zbornice, zlasti pa pri slovanskih bratih brez razlike strank, pričakujemo v tem pogledi! najizdatnejše dejanska pomoči. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku čestitajo.) _ Ženska volilna pravica. Dunaj, 18. marca. V nedeljo se je vršil tu prvi avstrijski shod za žensko volilno pravico, ki so se ga udeležile za-stopniee ženskih društev v Brnu, Gorlioah, .Taszlu, Krakovu, T/j ubijan i, Lvovu. Novem Sandecu, Opavi in Dunaju. Za Slovensko žensko društvo sta se udeležili shoda prospe Ferjančičeva in Prijateljeva. Konferenca sastopnic, ki se je vršila dopoldne v restavraciji Riedhof, je sklenila zahtevati splošno, enako in direktno aktivno in pasivno volilno pravico za vse ?;asto-pc, vendar naj bo prepuščeno ženskim organizacijam posameznih de-ftel, da se potegnejo za volitve v deželni zbor in v občinski svet vsakokrat za tako obliko, ki se jim zdi primerna. Organizacije za žensko volilno pravico naj bo*} o neodvisne od političnih strank, vendar pa naj jim bo dovoljeno od slučaja do slučaja podpirati kako politično stranko. V tem zmislu je bil tudi izvoljen komite, ki naj bi pripravil vse potrebno za splošno avstrijsko žensko organizacijo. Zvečer se je vršit v slavnostni dvorani sađrnge pekov velik shod, ki se ga je udeležilo več sto žensk in med drugimi gosti tudi poslanec dr. Ofner in občinski svetnik dr. Dorn. Predsedovala je shodu gospa Herz-felder (Dunaj), referirale pa so pospe Bujwidova (Krakov^, Ferjančičeva (Ljubljana). Dulembianka (Lvov), Gerzabekova (Krakov), Sinaiberger (Brno), \Varniezekova (Opava), 8chwarzova in Urbanova (Dunaj). Končno je bila soglasno sprejeta resolucija: Zastopniki komiteja z« žensko volilno pravico raznih dežel in narodnosti Avstrije protestirajo proti nadaljni izključitvi žena od političnega, zakonodajnega in administrativnega delovanja države ter zahte- vajo za vse ženstvo aktivno in pasivno volilno pravieo za parlament. V Pragi be je vršil istočasno shod čeških Žen, kjer je bila tudi sprejeta resolucija enake vsebine s ozirom na češki deželni zbor. Stavkarsko gibanje. Avstrija. T e p 1 i e e, 18. marca. Shod delegatov Unije premogo-kopnih delavcev, ki se ga je udeležilo 200 delavcev, je sklenil izročiti do »rede 20. t. m. podjetnikom zopet svoje zahteve ter jih podkrepiti z grožnjo, da začno delavci stavkati 31. t. m., če podjetniki do 28. t. m. ne odgovore. Ceško-nacijonalni delavci so se izrekli na istočasno se vr-Šeoem shodu proti stavki, za katero čas sedaj ni ugoden, ker je pričakovati, da v kratkem preneha stavka v Nemčiji in na Angleškem. Nemčija. B e r o 1 i n, 18. marca. Iz ruhrskega okoliša poročajo, da tam stavka vedno bolj pojema. Število stavkajočih je padlo od 15. marca za 17.000. Vsega skupaj pa stavka vendar še nad 180.000 delavcev in delavke organizacije odločno dementu-jejo vesti, da bi hotele prenehati s stavko. V saarskem okolišu je priča-šlo do miru med delavci in delodajalci, zato pa je izbruhnila stavka ua Saksonskem, istotako tudi v Bleskih premogokopih. Iz Bochuna poročajo, da se je sestala tam konferenca delavcev, ki je sklenila resolucijo, da opusti nadaljno stavko, ker ni upati na uspeh vsled pomanjkanja denarja. Resolucija je bila sprejeta s 349 proti 215 glasovi. Amerika. London, 18. marca. Iz Novega Yorka poročajo, da so zastopniki delavcev predvčerajšnjem po večurni konferenci zapustili Novi York ter izdali izjavo, ki prevali vso odgovornost za stavko premogokopnih delavcev na podjetnike. Član kongresa Lee iz Pennsvl-vanije je predložil kongresu zakonsko predlogo, ki zahteva, da se razširi razsodišče, ki obstoja že pri železnicah, tudi na rudokope. V to razsodišče izvoljijo delavci in podjetniki po enega sodnika in ta dva izvolita tretjega. Proti razsodbi tega razsodišča ni ugovora. Predlog je bil takoj predložen justičnemu odseku, tako da je mogoča rešitev tega predloga še pred 1. aprilom. Anglija. Veliki boj med delavci in podjetniki traja sedaj že 14 dni in doslej še ni bilo videti konca tega gigantskega hoja. Sedaj pa se je odločila vlada ustvariti zakon, ki naj bi vstvaril z eno potezo popolnoma nov položaj. Kar se je zdelo še pred tedni popolnoma izključeno, naj se sedaj uresniči, z zakonom naj se uvede minimalna mezda. »Dailv Chroniele« da sledečo sliko vladne predloge: »Delavci v rovih naj dobe minimalno plačo. Noben delavec, ki je najmanj 80% mogočega tedenskega časa delal v rovu. naj ne zasluži manj, kakor znaša po* vprečni zaslužek v dotičnem rovu. Predloga zahteva nadalje tndi varstvo proti zlorabi minimalne mezde. Oba principa bodo izdelale posebne komisije po okrajih, ki bodo sestavljene iz enakega števila zastopnikov delavcev in podjetnikov ter bodo izvolile nevtralnega predsednika. Komisije bodo imele 4 tedne časa za posvetovanje, vendar pa imajo njih sklepi moč že od dneva, ko se vrnejo delavci na delo. Stari in nezmožni delavci so izključeni od minimalne mezde in nedotaknjena ostane tndi pravica podjetnikov, da odslove nezmožne delavce. Oni podjetniki, ki bi mogli dokazati, da imajo vsled sprejema minimalne mezde kako škodo, dobe od države primerno odškodnino. Premierminister Asquith je tozadevno predlogo predložil parlamentu ter povdarjal, da so je nerad odločil storiti ta korak, vendar pa ni mogel te zadeve odložiti, ker je nujna -zadeva cele Angleške. Glede zakona samega je dal pojasnilo, da imajo delavci pravico tožiti delodajalca za minimalno mezdo. mt;d tem ko zakon podjetnikov nikakor ne sili, da otvorijo svoje rove, ravno tako malo, kakor sili zakon delavce, da pridejo na delo. Poleg tega pa bo imel zakon veljavo tudi samo za tri leta. Zakonska predloga je bila v prvem branju sprejeta in je upati, da postane do sobote zakon. Italijansko - turška vojna. Akcija italijanske mornarice. Rim, 18. marca. V tukajšnjih poučenih krogih ne smatrajo za izključeno, da bodo Italijani, predno bodo zaceli z akcijo v Dardanelih, zasedli nekatere otoke v Arhipelju, Id jih bodo rabili kot operacijsko središče za napad na morsko ožino. Dunaj, 19. marca. Na Dunaj so došla poročila, o resničnosti katerih se ne more dvomiti, ki pravijo, da se nahaja močna italijanska eskadra, obstoječa iz več vojnih ladij, že v Arhipelju. Milan, 19. marca. »Avenire d" Italia« poroča iz Soluna, da križ«i italijanska eskadra. obstoječa iz enajstih večjih in manjših enot, ob zahodni obali polotoka Kalkidike \ solunskem zalivu. Prebivalstvo v mestu in ob celem obrežju je zelo razburjeno. Na Kalkidiki delajo z največjo hitrostjo utrdbe. Poprav ljajo tndi solunske utrdbe. Rim, 19. marca. Iz Massauah poročajo, da so italijanske vojne lad je zaplenile v Rdečem morju dva turška čolna, na katerih so bili turšk vojaki in častniki, ki so bili na patu v Tripolitanijo. Frankobrod, 18. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada: Več kapitanov trgovskih ladij, ki so došle v Dardanele. poroča^ jo, da so videli med Mitvlenami in Dandanelami trideset italijanskih vojnih ladij. Said Id ris. T n r i n, 18. marca. ^Stampa^ poroča iz Adena: Said Idris, ki ima baje več nego 100.000 pristašev, zrna guje. Pripravlja se na pohod proti Hodeidi, katere padec je neizogi ben. 30.000 pristašev je v taborišču Id risovem, ki se nahaja štiri dni od daljen od HodeioV. Revolucijonam«-čete so se čez Asvr zvezale s plemeni južno od Meke. Koncentracija čet na rusko-tnrški mejL Carigra d, 19. marca. Na porti izjavljajo, da Rusi neprenehoma koncentrirajo svoje vojaštvo ob kavkaski meji. V uradnih krogih menijo, da hoče Rusija na porto vplivati, da umakne svoje vojaštvo s perzijskega ozemlja. trden sklep, od katerega ne bo odnehal. Čelo njegovo je bilo mračno visled silnih gub, ki so jih popisovalci njegove zunanjosti omenjali kot zanesljive dokaze njegove jeze, ki je bife vedno pravična in zaradi tega smrtonosna. Tik za petama sta mu sledila orvietski škof in stari Štefan Colonna. »Saj vam pravim, gospoda,« je rekel Rienzi, -vda prosita zastonj. Rim ne pozna nobenega razločka med stanovi. Postava je slepa za storilca, a bistrooka za dejanje.« ^Premisli to stvar, tribnn,« je #*ejal Raimondo. »On je ne t jak dveh kardinalom in je bil sam enkrat senator.« Rienzi &e je naenkrat ustavit in pogledal svojima spremljevalcema eetro v obraz. >>Gospod skot",« je rekel, »ali ni -vsled tega storjeno hudodelstvo še >«anj opravičljivo? Glejte, stvar je taka: Na iztoku Tibere je ponesrečila ladja, vozeča iz Avignona v Neapelj dohodke Provenee, namenjene tisti kraljici Ivani, o katere zadevi imamo ravno zdaj tako slovesna posvetovanja. Ladjo je napadel Martino d i f*orto — plemič, kakor pravite — lastnik gradu, po katerem se imenuje ,__po plemeniti krvi in kot najbližji sosed dvojno dolžan nesrečnikom pomagati. S svojimi vojaki — kaj mu freba oborožencev, če ni puntar — je napadel ladjo in jo oplenil kakor navaden razbojnik. Prijet je bil — pri- peljan pred mojo sodno mizo — zaslišan in obsojen na smrt. Tako veleva postava -— kaj hočeta še vec?» »Milosti,« je rekel Colonna. Rienzi je prekrižal roki in se zaničljivo zasmejal. >>fie nikoli nisem gospoda Colonna slišal prositi za milost, če je kak kmet ukradel kaj kruha, da bi svoje lačne otroke nasitil.« -Med kmetom in knezom delam jaz, vsaj za svojo osebo, razloček. Plemenita kri kakega Orsiuija se ne sme pretakati kakor kri kakega podlega pl obe j ca.« »Ki ste jo vi prav nizko cenili,« je s tihim glasom rekel Rienzi, »ko je moj mlajši brat izdihnil vsled prešerne sulice vašega ponosnega sina. Ne vzbujajte mi teh spominov; svarim vas; pustite jih spati. O, fej, stari Colonna, fej! Tako blizu si grobu, v katerem narede črvi vse meso enako, in s temi sivimi lasmi oznanjaš brezsrčno razlikovanje med človekom in človekom. Ali ni razloček že tako doBti veliki Ali se ne oblači eden s skrlatom, drugi s cunjami? Ali ni ta deležen vseh udobnosti, drugi pa samo trpljenja T Ali ne uživa eden vse, kar je dobrega, drugI pa strada? Kaj gojim jaz mar blazni načrt, odpraviti stanove, ki so potrebno zlo človeške družbe? Ne! Ne prepiram se niti z bogatašem, niti z ubožnim Lazarjem. Ali pred sodnikom velja kakor pred Bogom revni Lazar ravno toliko kakor bogata*. Nič več o tem.« Colonna je z velikim ponosom vrgel plašč čez svojo ramo in se ugriznil v ustnico. Oglasil se je Raimondo. »To Je vse res, tribun, < je rekel in je Rienzija potegnil na stran. »Toda, saj veste, da moramo biti ne samo pravični, ampak tudi politični. Ne-tjak dveh kardinalov — ka*ko sovraštvo nam ho to nakopalo v Avig-nonu?« »Ne vznemirjajte se, sveti Raimondo; tudi pred papežem prevzamem odgovornost nase.« Ko sta še tako govorila, je zapel zvon težko in glasno. Colonna je zatrepetal. »Veliki tribun,« je rekel s pritajeno porogljivostjo. »Naj vam pride na misel odnehati, predno je prepozno. Ne spominjam se, da bi bil kdaj stopil kot prošnjik prod vas, a zdaj vas prosim, da pri za nesete mojemu lastnemu sovražniku. Štefan Colonna prosi Colo di Rienzija, naj enemu Orsinijev daVnje življenje.« »Razumem tvoje roganje, stari gospod,« je mirno rekel Rienzi, »a slutil ga nisem. Vi ste sovražnik Orsinijev, a vendar se zavaemate za enega izmed njih — to izgleda plemenito; a slušajte — vi ste bolj prijatelj svojega stana kakor sovražnik svojega tekmeca. Ne morete prenesti, da bi mož, ki je bi dovolj velik, da se je mogel z vami vojskovati, končal kakor navaden tat. Cenim po zaslnženjn tako plemenito odpuščanje. A jaz nisem plemič in ne čutim tako. Še eno besedo — če bi bilo to edino razbojniško nasilstvo tega bandi tskega barona, bi vaše prošnje zanj zalegle. Toda, ali ni njegovo življenje splošno znano 1 Ali ni bil od svojih deških let. strah in sramota Rima? Koliko onečaščenih žena, oropan i h kupcev in pri belem dnevu umorjenih mirnih mož priča proti jetniku! In za takega človeka prosita milosti prileten knez in papežev namestnik? Fej, fej! Toda pobotati se hočem z vama. Zaradi vaju bom pomilostil prvega reveža, ki ga bo postava obsodila na smrt.« Zopet je Raimondo potegnil tribuna na stran, dočim je Colonna s težavo premagoval svojo besnost. »Prijatelj,« je rekel škof, »plemiči bodo to smatrali kot sramoto, storjeno celemu njihovemu stanu. Prav to jih bo prepričalo, da so se za Orsinija zavzemali njegovi najhujši sovražniki. Martinova kri jih bo med seboj sprijaznila in kakor en mož se bodo dvignili proti tebi.« »Bodi! Boga in ljudstvo imam na svoji strani in hočem poskusiti, čeprav sem Rimljan, biti pravičen. Zvon je utihnil. Prepozno je!« Pri teh besedah je Rienzi odprl okno: poleg stopnic so stala vešala, na kaierih ae je še v zadnjih sunkih gibalo v slavnostno obleko patricijev oblečeno truplo Martina di Porto. »Poglejta,« je rekel tribun resno, »tako nmirajo razbojniki. Za izdajalec ima postava sekiro.« Raimondo je prebledel in se je obrnil na stran. Ne tako stari plemič. Solze ranjenega ponosa so mn tekle čez velo lice. Opirajoč se ob svojo palico, se je približal Rienzijn in ga prijel za ramo. »Tribun,« je rekel, »tudi brez izdajstva je že marsikak sodnik zavidal svojo žrtev.« Rienzi so je z enako velikim ponosom obrnil do barona. »Starosti odpuščam prazne besede. Gospod -— ali ste končali? Želim biti sam.« »Daj mi svojo roko, Raimondo,^ je rekel Štefan. »Tribun — zdrav-stvujte, pozabite, da vas jeColonna za nekaj prosil — za stvar, ki se mi zdi lahka za modrega moža, kakršen st< vi, ki pozabljate, česar bi se vsak drugi spominjal.« »Kaj je to, gospod?« »Pokoljenje, tribnn, pokoljenje, nič drugega« »Gospod Colonna se je lotil prejšnjega mojega posla in zbija šale,« ji' odgovoril Rienzi ravnodušno. Sledil je Raimondu in Štefanu ■ očmi, dokler se niso vrata za njima zaprla. »Ošabnež,« je potem mrmral, »re bi ne bilo zaradi Adriana, bi te tndi tvoja siva brada ne varovala. Pokoljenje! Kateri Colonna bi se ne ponašal, če bi mogel da je vnuk cesarja. Stari mož — v tebi preži nevarnost, ki jo je treba upoštevati.« (Daljo prihodnjič.) Carigrad, 18. marca. Rusko mornarico so videli 10 milj od obali Bospora. Ta vest je vzbudila v turskih krogih veliko vznemirjenje. Vprašanje miru. London, 19. marca. »Reuterjev biro« poroča iz dobro poučenih italijanskih krogov, da se glasi odgovor italijanske vlade na korake, ki so jih povzele velevlasti s posredovanjem svojih zastopnikov glede miru. v mirovnem zmislu. Upajo, da bo ta odgovor omogočil velevlast im, da bodo nadaljevale svoje korake v svrho miru. Skoraj gotovo sc bodo nadaljevala pogajanja med velevlastmi in Italijo, predno bodo velevlasti se odločevale o formli, ki naj se predloži v Carigradu. Štajersko. Sokol v Hrastniku nujno rabi Sokolski dom. Rodoljubi, kateri bi morda lahko pogrešali kakšno krono, pošljite jo! Ali je kje vneta Slovenka, ki bi hotela koristiti narodni -tvari ter prevzeti nabiralno polo za naš dom? Hvaležni bi bili, ce se .javi 2 dopisnico. Mnogo sešitkov listkov po 10 vinarjev še nismo dobili vrnje- ih ter tudi ne plačanih. Vljudno nrosimo tudi za te doneske. Sokol v Hrastniku. — 17. izkaz darov zn Sokolski dom v Hrastniku, ki so došli 5. marca t. L: polovica čistoča do-hička sokolske plesne veselice, K 3 vin., člani hrastniškega Sokola v lesečnih doneskih. 21 K. gosp. Dol--ićar. nabral pri Rošu 12 K. (5 K daroval gosp. Ludvik), gospa \Vudler v Grižah za prodane bloke 1*2 K, gramofon 14 K 42 v, gosp. Sehmoran- Mariboru 10 K, posojilnica i>ol 10 K. cdčni. Gnusovi nabrali pri Peklarjn 11 K, gosp. J. Ccriijavič v ^žani 5 K. go?p. Znane, Stari trg nri Kočevju, 2 K 40 v, g. Dolničar po '„'dčni. Roševi 2 K ter g. R. Murni k, h, skupaj v tem izkazu 136 K 14 v. Vsem blagim darovalcem prisrčna zahvala, združena s prošnjo, da nas . \ bodoče podpirajo. — Vsi dosedanji dohodki so naloženi v hranilnici na Dolu pri Hrastniku. Hrastniški Sokol. Tz Gornjega grada nam piše na-^jak: Malokdaj me zadene nesreča, čn berem »Slov. Gosp.^ in »Stražo Mislim si časih potem, zakaj se aplob klerikalni časniki izdajajo? Prvič zato, da bi ljudje ostali v temi vn nevednosti; drugič, da duhovščina i' ko mirno obrekujo svoje politične nasprotnike in tretjič, da imajo duhovniki s pisanjem raznih umazanih dopisov ter s politiziranjem vsaj ne-Laj opravila. Ako to človek premisli, se čudi, kako se more kak pameten državljan razburjati nad dopisi v klerikalnih listih? Je pod uašo častjo in dostojnostjo, da bi sc resno ukvarjali z ljudmi, ki nimajo nobenega čuta za poštenje, ki so somišljeniki in du--.vni bratje Šornovi. Bog je rekel, kor se čita v sv. pismu, 6 dni delaj, - dmega pa počivaj. Naša duhovščina na dela ravno narobe: šest dni lenobo pase in se na stroške neumnih };udi dobro redi, sedmi dan pa hujska T>o cerkvah in na shodih. Naša du-• -čina je čisto zagrešila svoj cilj in poklic, treba bo zopet enkrat sklicati cerkveni zbor, da bode znova v d spravil to čredo postopacev, hnj-skačev in oznanjovalcev sovraštva reed rodnimi brati. Zal, da so naši budje še tako zelo neizobraženi, da ne \idijo, da vlečejo Nemci, vlada in duhovščina skupaj. Saj vidimo, da podpirajo vladajoči krogi Nemce in duhovnike kot svojo najboljše zaveznike. Naši duhovniški poslanci si zato proti vladi in Nemcem nikoli ne upa-jo kaj hudegra storiti, temveč jim pomagajo vedno, pa naj so že potem rudi na zunaj v vladnonemŠkem taboru ali ne. Zato pravimo: čuvaj nas bog klerikalnih voditeljev in prijateljev, potem se bomo proti Nemcem vladi že branili sami. — Op. ur. Te » rstiee je napisal priprost posestnik. Kaže se jasno, da se je začelo širiti pravo spoznanje o klerikalizmu tudi k med priprostim ljudstvom. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišo-jo: Z veseljem smo pozdravili naš no- vi krajni šolski svet, ker smo upali, •in izgubi v njem prvo besedo nas ravnatelj« Jurkovič. Ali bi naj zno-r.i spominjali na vse nedostatke zadnjih šestih let, kar je gospodoval v k rajnem šolskem svetu Jurkovič? šolska poslopja so zanemarjena, stavba prepotrebne nove dekliške šole preprečena, en učitelj je izgubil sobo, obrtnonadaljevalna šola si je morala najeti prostore — izven ljudske šole (!), koliko pa so se pritoževali starši in učitelji, ki so imeli opraviti s tem prečudnim možakarjem! Ali z znano božjo mastjo je mož tako namazan, da vse prenaša kot m u tasta žival. Kakor rečeno, upali "mo, da se bodo razmere tako spremenile, da bodemo vsi rešeni more. Toda varali smo se. Jurkovič, gospodje naprej. Krajni šol. svet da >edaj popravljati polke na deški šoli. Ravnatelj je naročil barvo in firnež od drugod — kakor da bi nc imeli v Šmarju trgovcev, ki so davkoplačevalci in plačujejo z drugimi vred občinske doklade. Gospon Jurkovič, vi ne plačate niti vinarja za šolske potrebe in ne vesta, kako težko se da dandanes krona za krono v davčne blagajne. Prav bi bilo torej, da hi se domačinom kaj vrnilo v obliki zaslužka. Ce smo takrat dobri, kadar je treba šolarsko kuhinjo in šolo sploh podpirati —- bi nas moral ta fini ravnatelj Jurkovič poznati tudi takrat, ko bi dobili nekaj mi. Sedaj pa nam še povejte, gosp. ravnatelj, zakaj ni bilo zadnji četrtek predpol-dne na dekl. šoli pouka.Cuki in Marijine device sinejo vsakčas, po dnevi in po noči v svoje društvene prostore v — dekliški šoli (!). (Te prostore so dobili brezplačno, plačujoča stranka jim je morala dati prostora. Jurkovič si menda predstavlja, da imamo mi, občinski davkoplačevalci, preveč denarja!) Tisti četrtek, ko je poduk do-poldne odpadel, ni bilo niti »ravnatelja«, niti sluge, niti hišnega ključa — in učiteljica, ki je z učenkami čakala na cesti, je odšla. Ali je bilo to pravilno 1 Ko sta bili šoli zaradi blokov zaprti, ste ju teden dni kasneje, ko je glavarstvo ukazalo, odprli. Obrtno šolo ste nam celo proti postavno zaprli. Kaj vas briga ta zavod? Do njega nimate trohice pravico in oblasti. Vodja njegov je gosp. Šumer in ne \ i. Zakaj ste proti nam obrtnikom? Pa nič se ne bojte: obračun pride preje ali pozneje. Znana šmar-ska tržana imata že pripravljene svoje tovorne vozove za vašo selitev. Bog z vami! Iz Ljubnega v Savlnski dolini se nam pritožujejo, da se na tamošnji pošti ne varuje dovolj uradne tajno- - . Kako bi se mo svojimi zaslugami za povzdigo živinoreje ka. ^n profesor Verstovšek talentov, ki ne razločuje bika od vola? Za povzdigo živinoreje v Verst0 vin. podpore. Ta; rat, ko se je vložila ta prošnja za podpore, še profesor Kari niti vedel ni. kaj so planinski pašniki, začel je Sele svojo politično karijero s kilnciranjem pri taroku v farški izbi mariborskega Narodnega doma. In ne dvomimo tudi. da tačas kaplan Korošec tudi še nikoli ni videl naših planin. Za druge posestnike je vložila šmihels-ka kmetijska podružnica prošnjo dne 29. avgusta 1910 in vsi cd te prošnje se je nakazalo — šmihelskim posestnikom planin 54.500 K podpore za zboljšanje pašnikov. Oboji prošnji je podpirala štajerska kmetijska družba in le po njej smo prišli do denarja. Seveda —-Verstovšek bi se rad hvalil sedaj s pavov i m perjem. Iz Maribora. (Novo uradno poslopje okrajnega glavarstva) ob starem mestnem vrtu bo v kratkem dogotovljeno. Poslopje bo eno največjih, kar jih je sploh v Mariboru. Šteje v treh nadstropjih do 300 oken in je sezidano v lepem, ne tistem odurnem uradno-kasarnskem slogu. Na strehi je več stolpičev s železnimi avstrijskimi orli na vrhu. Upamo, da se bode pri zunanjih iu notranjih napisih upoštevalo dvojezičnost mariborskega okrajnega glavarstva. Mariborska moška Ciril-Metodo-va podružnica je poslala za pretekli mesec v Ljubljano slenieče prispevke: Članarino 200 K, darilo mariborske Posojilnice 200 K, darilo prirediteljev pustnega plesa (prebitek) 50 K, prispevki nabiralnikov v Narodnem domu 16 K, v Medenovi gostilni 11K, v Amrovi gostilni pri Sv. Martinu 3 K, v Novakovi gostilni v Podovi 1 K, v Golubovi gostilni pri Sv. Marjeti 3 K 20 v, v Lašičevi gostilni v Račjem 1 K, dijaški nabiralnik 2 K in oni gospioe Vostnikove 2 K, skupaj 489 K 20 vin. Iz Maribora. Opozarjamo Še enkrat na občni zbor tukajšnjih Ciril-Metodovih podružnic, ki se vrši v četrtek dne 21. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Po občnem zboru se vrši ustanovni »bor podružnice »Branibora«. Podružnica društva »Branibor« v Mariboru. Ustanovni občni zbor podružnice društva »Branibor« v Mariboru bo jutri, v četrtek 21. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Mariborski Slovenci in Slovenko, udeležite se tega zborovanja v čim največjem številu in pristopite k temu, za narodno obrambo velevaž-nemu društvu! Iz Gradca. Po poročilih včerajšnjih jutranjih listov se bode ob-struketja socijalnih demokratov v graškem občinskem svetu nadaljevala. Soi-ijalni demokrat je izjavljajo, da ne pripuste pod nobenim pogojem zvišanja najemninskih vinarjev. Proračunska razprava se bode 27. t. rn. nadaljevala in trajala menda tri dni. Nemško-nacijonalna večina bo bržkone poskusila zlomiti obstnikcijo soeijalističnih občinskih svetnikov. Finančni položaj mesta Gradca se slabša od leta do leta; k dosedanjemu primankljaju, znašajočemu en milijon kron, se bo letos pridružil Se novi znesek pol milijona kron, za katerega navzlic eventualnemu zvišanju najemninskega vinarja no bodo pokritja. Ni Čuda, da so graški nemški naoijonalci tako zelo interesiram na dolazinožnosti štajerskega deželnega zbora, kajti ta bi moral dovoliti mestu Gradcu najetja novega posojila in dovoliti razne komunalno davke. Drobne novice. Razpisano je pri e, kr. okrožnem sodišču v Celju mesto svetnika deželnega sodišča. Prošnje do 28. marca. — V Zgornji Bistrici se je ustanovila s pomočjo slovonjobistriških nomšku-tarjev podružnica nemškega Schul-vereina. Oglasilo se je po nemških časniških poročilih 52 članov. Baje je ta kraj »hartbedrangt«. Za načelnika je izvoljen pranernec Verhovšek. za blagajnika trgovec Plihcršek. Od slovenske strani se bo težko kaj ukrenilo za obrambo res — pa s stališča Slovencev hudo ogrožene Zg. Bistrice. Kajti kar ni nemškutarskega, jo klerikalno in duhovščina slovonjebi-striška je zaradi svojo narodne »odločnosti« na jako slabem glasu po celem Sp. Štajerskem. -— Politično društvo nemškega učitelj-stva na Štajerskem sc bo ustanovilo po Veliki noči. Plavila je namestnija že odobrila. — Utonil je v Torlskem potoku pri Kapfenber-gu 431etni tovarniški delavec Jože Gumzej iz Zgor. Laž v konjiškem okraju. — Zaprli so v Zagrebu 21-letnega Čevljarskega pomočnika Pšeničnika iz Kapel pri Brežicah. Graške deželno sodišče ga zasleduje s tiralico, ker je hotel neko žensko oropati in posiliti. — Iz Konjic poročajo, da je prišel župan občine Brezno v kazensko preiskavo. Očitajo mu, da si je prisvojil kakih 700 K občin- skega denarja. Hmelj sta kradla posestniku Francu Kolsku na Polzeli delavca Žiekar iz Pod-hrega. Bila sta svoj Čas pri Kolšku na delu in sta dobro poznala hišne razmere. Napravila sta s tatvino ško-d^ do 400 K. Oba iizraoviča so orožniki izročili celjskemu okrožnemu sodišču. — Iz Celja V ponedeljek zvečer jo priredilo slovensko delavsko r»odporno društvo v »Sokolskom domu« odhodnico svojemu dolgoletnemu odborniku in pevovodji gosp. Val. Jugu, ki se preseli v Gornji grad. Razni govorniki so naglašali njegove vrline kot odvetnika, družabnika in vztrajnega narodnega delavca. Gospa M. Bevčeva je ob tej priliki nabrala za Ciril - Metodovo družbo S K. vsled zadobljene poškodbe umrl. Porotniki so pritrdili \T>rasanje glede uboja, obenem pa tudi dodatno vprašanje, da je bil Oster man do nes vesti pijan. Primorsko. Koroško. Na cestni železnici v Celovcu. Pri izogibalnici na Kolodvorskem trgu v Celovcu sta trčila včeraj z vso silo dva voza električne cestne železnice. Oba voza sta padla s tira K sreči ni bilo v obeh vozovih nobenega potnika- Vozova sta težko poškodovana, osobje se je rešilo z malimi poškodbami. Na Sentvidski cesti so je onesvestila 601etna služkinja Katarina Šurija in je padla na progi tik pred prihodom električnega voza Voza ni mogel voznik več ustaviti in je povozil ponesrečenko, pri čemer je dobila tako težke poškodbe, da je kmalu nato umrla. Porotno sodišče v Celovcu. Pred porotnim sodiščem v Celovcu se je zagovarjal pri zadnji obravnavi delavec J os. Hlupčič iz Zagreba zaradi zažiga, katerega je baje izvršil v okolici St. Vida. Ker se Hlupčiču ni mogla dokazati krivda, je bil Hlupčič oproščen. — Pri drugi obravnavi je bil obsojen zaradi uboja 341etni delavec Ivan Osterman iz Trbiža na tri mesece težke ječe, ker je povodom nekega gostilniškega prepira tako udaril delavca Pueherja, da je ta Tržaško porotno vprašanje. Na predlog generalne prokuratnre je najvišji sodni dvor ar.nliral sklep vlijega deželnega sodišča v Trsto, s katerim je ta razveljavil porotno listo, ki jo je sestavila komisija deželnega sodišča na podlagi prvotne magistratne liste. Tržaški magistrat mora sestaviti nov zaznam porotnikov, pri čemer mora upoštevati opravičene zahteve slovenskih prebivalcev in na podlagi tega seznama mora »sestaviti deželna sodna komisija novo letno in službeno porotno listo. V svrho tega so tržaško porotno zasedanje za primerno dobo odgodi. Trgovska in obrana zbornica v Trstu je imela v ponedeljek zvečer pod predsedstvom gosp. E. R. pl. Terralbe javno sejo, katere se je udeležilo 2S zborničnih svetnikov. Med drugim je zbornica sklenila, podeliti društvu za povzdigo tujskega prometa v Trstu in Istri 2000 K podpore in društvu ra pospeševanje malo obrti zn Trst in Istro 7000 K. Na predlog svetnika pl. Alborija je sklenila zbornica, da borzna deputacija s primernimi koraki čim preje omogoči rešitev vprašanja parobrodne zveze z Albanijo. V nato sledeči tajni seji so določili, da se pridoli ravnatelju pomožnih uradov personalni ad-junkt, imenovali so 4 adjunkte in 5 oficijalov za Matistične oddelke in razdelili razne ustanove. Iz železniške službe. Za uradniška aspiranta sta imenovana Adolf pl. Hillmave.r v Trstu. Premeščeni so: rovident Vaclav Milost iz Trsta v Split, kjer dobi vodstvo skladišča, asistent Stanislav Legat iz Gorice v Podnart, oficijal in postajenačelnik v Ajdovščini Henrik Rebolj v Ljubljano kot blagajnik v blagovnem oddelku, na njegovo mesto pa pride asistent in postajenačelnik v Kanfana-m Josip Obos in asistent Franc Ambrož iz Gorice v Trst. Na novo so vstopili kot volonterji: Bogomir Mozetič v Podbrdu, Emil Kosiček v Hrpe! jn h in Marcel Hočevar v Pulju. Detomnrilka, Pred kratkim smo poročali, da so potegnili v Barkov-Ijah utopljenega novorojenčka. Včeraj so prijeli v Prošeku mater novorojenčka, neko Frančiške Štore. Nezgode. Zastrupila se je v Trstu z oetovo kislino 241otna zasebni* ca Marija Petelin. Vzrok nesrečna ljubezen. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Pod težko obložen tovorni voz je padel v Trstu 281etni voznik Anton Virk. Dobil je težke poškodbe na glavi in na desni roki. Odpeljali so ga v bolnišnico. — V odsotnosti prebivalcev je nastal v stanovanju uradnika Markusa v Trstu na cesti Conti požar, ki jp uničil skoro vso opravo. Poleg te ,ie pogorelo tnfrli 800 K denarja v bankovcih, katere je spravil Markus iz previdnosti v žimnico svoje postelje. — Ustrelil se jo pri Mariji Magdaleni spodnji 201etni brezposelni delavec Ivan Artik. Cev samokresa j(» vtaknil v usta Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Vzrok samomora je neznan. Občinski posli mesta Pulj. Glede začasnega upravljanja občinskih poslov mesta Pulja je prišlo med namestil ištvom in istrskim deželnim odborom do sporazuma, in sicer na ta način, da dobi okrajni glavar baron Gor isu t ti, ki vodi občinske posle, kot občinski gerent osemčlenski odbor s posvetovalno pravico, ki bo obstojal iz 3 članov italijanske nacijonalno-liberalne stranke, enega državnega uradnika, dveh zastopnikov mornarice, enega Hrvata in cnocra socijalista. Trčenje dveh pamikov. V pristanišču v Pulju je trčil včeraj brzo-parnik tržaško - istrske družbe v par-nik »Šibenika. »Šibenik« je dobil tako težke poškodbe, da so ga komaj spravili v ladjedelnico. Vzrok trčenja gosta megla. Dnevne vesti. -f Klerikalno koritarstvo. Ker nekateri čitatelji le še niso popolnoma prepričani o tem, da bi bil neiz-prašani profesor kandidat K. Derma-stija nastavljen kot pravi učitelj na klerikalni deželni trgovski šoli, jih opozarjamo na »Jahrbuch des hohe-ren Unterrichtsvresens in Oesterreich 1912«. Ondi stoji na strani 296, da je K. Dermastija pravi učitelj na omenjenem zavodu, da je samo delno izprašan iz zemljepisa in učnih jezikov (manjka mu izpit iz zgodovine) in, da je bil imenovan 1. septembra 1911. Klerikalci se vedno na vse kriplje branijo proti očitanju zlate sklede in korupcije. Kaj ni to višek demoralizacije in korupcije, ako nastavi klerikalni deželni odbor svojega političnega somišljenika, ki nima izvršenih potrebnih izpitov, kar pod roko in brez razpisa službe, čeprav je v deželi sedem dobro kvalificiranih su* plentov iz to stroke, ki imajo že vse, let po polen izpit. Kaj porečejo strokovne organizacije, kaj učna uprava, in ministrstvo k temu, da se daje ne-izprašanim kandidatom prednost pred izprašanimi; kaj k temu, da se neizprašana moči definitivno nastavlja kar pod roko in brez razpisa? + Klerikalna pravnljubnost. Vsem čitateljem je šo dobro v spominu, kako so skušali klerikalci na vsak način preprečiti Ribnikarjevo kandidaturo v deželni zbor, češ, da to ne gre, da bi mestni uradnik, ki je tukaj za vse, agitiral in celo kandidiral na program kake stranke. Skušali so preprečiti njegovo kandidaturo z raznimi zlobnimi spletkami; da, celo disciplinarno preiskavo so zahtevali za deželnozborskega kandidata Rihnikarja, ker si jo upal ta agitirati in kandidirati kot mostni uradnik, kljub temu, da jo vestno opravljal svojo službo in ni imel za agitacijo nobenega dopusta. Seveda se je šlo v tem slučaju za narodno-na-prodnega kandidata, in proti takemu, da je klerikalcem vsako sredstvo dobrodošlo. Vse drugače pa jo bilo pri zadnji deželnozborski voli t vi, ko je kandidiral klerikalni deželni uradnik, ki je tudi nastavljen za vse de-želano in bi se po zgoraj omenjenem mnenju klerikalcev ne smel vmešavati v polit. boj. Toda to pot klerikalci niso imeli nič takšnih pomislekov kakor pri uradniku Ribnikarju. Seveda, ker je Alo za klerikalnega kandidata-uradnika. Ta je lahko nemoteno agitiral in kandidiral, da, celo svojo služhene dolžnosti pri tem zanemarjal (kajti zadnjo dni agitacije ga sploh ni bilo v šoli!) in za njega se je celo eksponiral deželni glavar, ki je kot cesarjev zaupnik za vs** deželano tukaj, in \Tes deželni aparat je bil za strankarskega kandidata na delu — tu je bilo seveda vse v redu. Prav je, da so da uradniku - kandidatu primeren dopust neposredno pred volilnim dnevom, toda to mor* biti veljavno za pristaše vseh strank. Iz zgoraj omenjenih vrstic pa je lo razvidno, kako razumevajo »pravico-ljubni« klerikalci pravoljubnost! -f Odpravljeni prazniki. Ljubljanski škof je včeraj na praznik sv. Jožefa spoznal, koliko se praktično življenje zmeni za njegovo odredbe. Škof je odpravil praznike in med njimi tudi praznik deželnega patrona kranjskega, sv. Jožefa. A ta praznik so včeraj po celi kranjski deželi praznovali ravno tako, kakor druga leta. Noben človek se ni oziral na škofovo naredbo, celo najhujši klerikalci ne. Škof je odpravil praznik, a celo njegovo lastno glasilo »Slovc-necev se ni oziral na škofov ukaz in ta dan ni izšel. Vse je ostalo pri starem. To se pravi: nekaj so je le spremenilo. Če prej ta dan nisi šel k maši, si imel greh, zdaj pa ne več. To je pa vsekako napredek! -f- Deželna bolnica. Po zaslugi dr. Zajca je deželni odbor okroglo stotisoč kron skozi okno vrgel. Storil je to pri prezidavah v deželni bolnici. Dr. Zajca je menda naše razkritje hudo zabolelo, ker tako besno grize okrog sebe. Stotisoč kron ie dežela zapravila povsem po nepotrebnem, samo ker dr. Zajec ni hotel poslušati primarijev dež. bolnice. Zdaj se dr. Zajec izgovarja na svoje človekoljubje. To je pravzaprav žaljenje vseh primarijev, kajti prima-riji deželne bolnice so gotovo vsaj tako človekoljubni, kakor dr. Zajec, a primariji so bili vsi proti načrtom dr. Zajca za prezidave v bolnici, ker so kot izkušeni zdravniki spoznali, da bo za bolnike slabo preskrbljeno in po nepotrebnem denar proč vržen. Toda dr. Zajec ne mara primarijev, — menda ga kot strokovnjaka premalo uvažujejo — in zato dež. odbor ni poslušal primarijev, ampak samo dr. Zajca. In tako se je zgodilo, da so prezidave v bolnici slabo izvedene in da je pri tem dežela zapravila okroglo stotisoč kron. Kaj bi se bilo lahko koristnega, dobrega in pametnega storilo s temi stotisoč kronami, ki jih je dež. od~ bor tako lahkomiselno zapravil! Zdaj pa pride dr. Zajec in opravičuje tako početje s svojim — človekoljubjem. Kadar se bo zopet sešel dež. zbor, bo dr. Zajec že dobil priliko, da to svoje iz človekoljubnosti izvirajoče zapravljanje deželnega denarja temeljito pojasni! + Častniki in nemško planinsko društvo. Kakor poročajo nemški listi, se je udeležilo zadnjega občnega zbora kranjske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva več častnikov tukajšnjega 27. domobranskega polka, na čelu jim major Koloman pl. \Vojnovich. V »Grazer Tagblattu« čitamo o tem zborovanju med drugim tudi to-le: »G. major Koloman pl. VVojnovich se je predsedniku v imenu navzočih častnikov zahvalil za njegov prijazni pozdrav ter z vsemi oficirji prijavil svoj pristop k sekciji. Nemško planinsko društvo in cesarski lovci so navezani na protistransko podporo in pomoč in on prosi društvenike, naj ce- sirske lovce obiščejo v njihovih bodočih garnizijah, da se prepričajo, da so le-ti vsikdar nevstrašni zaščitniki državnih meja. Zaključil je svoja izvajanja z navdušeno sprejetim klicem: Planinski na zdarU — Prav je, ako so častniki, zlasti oni planinskih polkov člani planinskih društev, zato smo radovedni, ako se bo tudi občnega zbora »Slovenskega planinskega društva« udeležila častniška deputacija 27, domobranskega polka in če bodo ti častniki prijavili svoj pristop tudi k >Slovenskemu planinskemu društvu«, ki je za dostop in otvoritev slovenskih gora storilo pač najmanj toliko, kakor kranjska sekcija nemškega planinskega društva. Bomo videli, ako se častniki 27. domobranskega polka navdušujejo za planinstvo sploh, ali so prijatelji samo nemškega planinskega društva. + Strah pred Slovenci. Kakor čitamo v »Grazer Tagblattu^, so bili te dni v Mariboru razširjeni letaki te-le vsebine: »Miha, vzbudi se! Pred vratmi Maribora stoji tvoj sovražnik. Usoda Ljubljane grozi tudi tvojemu zidovju! In ti spiš! Ne vidiš, kaj se v Studencih godi. Tiho in tajno se pripravlja težak udarec proti našemu nemštvu: Še nekaj mesecev in slovenska šola bo kljubovalno zrla semkaj preko Drave. Krt rije! V kraju, ki se bori z zgledno nemško zvestobo in požrtvovalnostjo za svoj narodni obstanek, ki vzgojuje s težkimi žrtvami v dveh izborno upravljanih šolah nemško mladino k ljubezni za rodni narod, se drznejo smrtni sovražniki nemške stvari in nemškega jezika graditi nepotrebno slovensko kljubovalno trdnjavo! In ti spiš!« — Zelo slabo mora biti z nemštvom mariborskega mesta, ako grozi Mariboru že usoda Ljubljane za to. ker gradi v mariborskem predmestju Studencih »Družba sv. Cirila in Metoda^ — slovensko šolo! Nemški Miha, ta orjak, se trese pred skromno slovensko šolo! Smešno, prizor za bogove! + Dr. Bogumil Vošnjak docent aa hrvatskem vseučilišču. »Narodne Novine«, uradni list hrvatske vlade, 'javljajo med uradnimi vestmi, da je ban Slavko pl. Čuvaj na predlog profesorskega zbora pravoslavne fakultete kr. hrvatkega vseučilišča v Zagrebu podelil dr. Bogumilu Voš-njaku dpvoljenje predavanja (veni-am legendi) iz občnega državnega prava na isti fakulteti. — K tej vesti pripominja včerajšnji »Obzor«: ^Gospodin dr. Bogumil Vošnjak je Slovenac i jedan od predstavnika mlade slovenske učenjaške generacije, koja se kupi oko revije »Veda«, kojoj je i suradnikom. U doba kad slovenski narod sprema na stranim sveučilištima mlade svoje sveučilište, koje se mora otvoriti već u doglednoj budućnoti. mi smo radosni što i naše sveučilište može jednom vried-nom sinu bratskog slovenskog naroda, da pruži prilike u pripremi za veliki njegov poziv. + Ženski shod na Dunaju. V nedeljo je bil na Dunaju shod delega-tinj ženskih organizacij. Ta shod se je bavil z vprašanjem o ženski volilni pravici. V imenu organiziranega slovenskega naprednega ženstva je poročala gopa Julija Ferjanči-č e va. soproga dvornega svetnika in bivšega drž. poslanca dr. Ferjan-čiča. Občinski volilni imeniki v iSiosiah. Končno je vendarle okrajno glavarstvo gerentu Oražmu, ukazalo, naj da sestaviti občinske volilne knenike. Kako se bo Oražem odzval temu ukazu, ne vemo, samo to vemo, da gerent javno govori okrog, da bo v volilne imenike sprejel samo tiste delavce, ki so pri županstvu priglašeni, in da bo tudi eventuvalne reklamacije s strani teh izpuščenih volilcev brezpogojno odbil ter s tem dosegel, da bo pri občinskih volitvah volila samo ena tretjina vseh volilcev. Ker menimo, da je v javnem interesu, da se sestavijo v Mostah vendar že enkrat pravilni volilni Imeniki, opozarjamo pravočasno deželno vlado na to Oražmovo nakano ter jo pozivamo, da že vendar enkrat poskrbi za pravilno sestavo vo-Iflnega imenika. H- Gerent Oražem v Mostah nadaljuje svoje »blagru prebivalstva in koristi občine posvečeno delovanje-. Naprednjaku Hambergerju, ki je dal popraviti staro ograjo ob svojem zemljišču, je ukazal ograjo podreti, ker ni naznanil občini, da bo popravil plot, sam Oražem pa je na svojem svetu brez vsake občinske stavbne komisije napravil novo ograjo in si zgradil novo drvarnico — seveda brez potrebnega stavbnega dovoljenja. Da v občinsko blagajno tudi do danes še ni plačal predpisane stavbne takse, se pri Oražmu razume samo ob sebi. Kakor čujemo, so naprednjaki stvar naznanili deželni vladi ter jo vprašali, ako so zakoniti predpisi v Mostah samo za to, da jih krši občinski gerent Joža Oražem. + Iz državnoželezniške službe. Imenovan Je volontar Ivan Janežič v Kranju za aspirata, premeščeni pa so asistent Stanislav Legat v Gorici v Pocjnart - Kropo, oficijal Henrik Rebolj iz Ajdovščine v Ljubljano, višji stavbni komisar Oton Korak in stavbni adjunkt v Zadru Alfred Hausner v Novo mesto. + Na dunajski živinozdravniški visoki šoli so bili dne 16. marca promovirani za žtvinozdravnike Josip Kodre, Nace Šlajpah in Peter Ško-fič, starejšine >-Akad. društva slov. veterinarjev«. Čestitamo! — Naprava pešpoti čem zatvorni-io v Gruberjevem kanala pri domobranski vojašniei. Mestni magistrat ljubljanski je poslal »Gospxlarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj« naslednji dopis z dne 0. marca 1912: Pozivno na prošnjo z dne 10. oktobra 1911, katero je cenjeno društvo v imenu posestnikov v Hradee-kega vasi tuuradno vložilo, se naznanja, da je e. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trst ti z dopisom z dne 22. februarja 1912 št. 14.151 podpisanemu mestnemu magistratu, ki je to prošnjo motivirano in toplo priporočal v ugoditev, naznanilo, da glede naprave pešpoti čez zatvornioo v Gruberjevem kanalu pri kilometru 3*3 proge Ljubljana - Novo mesto napravi tega prehoda iz principi jalnih vzrokov ne more privoliti. Za župana: Šešek I. r. — Iz tega dopisa je razvidno, da se je gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj zavzelo za prebivalce iz Hra-deckega vasi, da bi dobili prepotreb-ik> pot čez zatvornico pri domobranski vojašnici, da pa je železnica zopet tista, ki se upira tej poti, ker ji ni mar, da bi ljudstvu storila majhno uslugo, od katere bi imelo to velikansko gmotno korist, ker bi mu ne bilo treba hoditi v mostu po velikem ovinku čez Karlovski ali Poljanski most. — Malo več narodne zavednosti. Iz delavskih krogov v tobačni tovarni smo dobili pritožbo, da se poslužujejo slovenski in Češki uradniki v občevanju s slovenskimi delavci skoro izključno nemškega jezika, dasi vedo, da delavci in delavke po pretežni večini niso vešči nemškega jezika. Ali je celo v tobačni tovarni že notranji poe*o\ni jezik nemški? Menimo, da bo ta opomin zadostoval, da bodo uradniki ustregli zahtevi slovenskega delavstva, da se občuje z njimi v rodnem slovenskem jeziku. Iz Mirne se nam piše: Dne 17. februarja je bila tu kmečka poroka. Za priči sta bila naprošena Franc Golob in Ivan Bule. Sove morajo iti priče najprej v župnišče. To so je tudi zgodilo. Pri vpisovanju prič je faj-mošter vprašal priči, kako se zoveta. Oba moža sta povedala svoji imeni. Fajmošter Tone Kocijančič je pa to kar prezrl. Vpisal je pač Goloba kot pričo, namesto Bulca je pa vpisal svojega hlapca Alojzija Habinca, kajžarja za posestnika, ki ga še zraven ni bilo. Vprašamo: ali sme biti kdo za pričo pri poroki zapisan, če ga ni nikdo poklical ? Ali poročna matica ni javna knjiga? Čudno se nam tudi to - le zdi: Mežnar je vzel vstopnino pri vratih, župnik pa ofer pred oltarjem; če ni veljavna priča-, bi tudi mežnar in župnik ne bila smela vzeti denarja. Župnik Kocijančič ima čudne pojme o cerkvenih in državnih postavah. Bulca ni hotel za pričo, ker je Bule naprednjak. Ni čuda, če vsled takega postopanja vera peša. — M i r e n s k i naprednjak. Prvega slavčka so čuli peti radnji ponedeljek v Št. Jerneju na Dolenjskem. Tudi drugi krilati pevci so začeli poskušati svoje prve pomladne melodije. Kinematograf »Ideal«. Spored za dane* sredo in jutri četrtek: 1. Prekoračenje neke reke. (Naravni posnetek.) 2. Lemke, igralec, klavirja. (Velekomično.) 3. Gospodična odvetnica. (Amerikanska veseloigra.) 4. Gerhard in baletna pleealka. (Amerikanska drama. — Samo popoldne.) 5. Jtomeo in Julija. (Krasna drama po znameniti tragediji Shakespearja. Igrana od prvih italijanskih umetni-nikov. Dolgost filma 800 m. — Samo zvečer. — Komur so znana krasna dela Shakespearja, gotovo ne zamudi prilike, ogledati si to zanimivo sliko.) 0. Maks in njegov pes. (Velekomično, igra Maks Linder.) Cirkus Kludskv. Včerajšnja in predvčerajšnja predstava sta pokazali, da zasluži cirkus Klnrlskv res priznanje, ker nima samo lepih in redkih divjih živali, ki so dobro dresirane, marveč izvaja tudi razne dovršene umntniško cirkuške točke kakor telovadbo, akrobatiko in razne proste vaje in plese na žici. Dobri so tudi komični prizori klovna in avgusta. Zanimiva je dresura bod naslovom boj s tigrom »Bnitusom«, ki je res krasen oksemplar. Prikupila se je občinstvu tudi dresurna točka, ki jo izvaja ravnateljeva gospa Klud-ska, z dvema tigroma Neronom, El-zo in z bernardincem Barijem. — Posebno zanimiv je nastop orjaškega slona Jenny, ki jo 100 let star in tehta 3500 kg, ter je jako dobro dresiran. To točko proizvaja ravnatelj g;. Kludskv. Spored ima vsak dan nekaj novih točk in je obisk tega podjetja, posebno pri teh razmer no nizkih cenah, priporočljiv. Bfiea Kovačeva se je bila v ponedeljek zvečer zopet pojavila v neki tukajšnji gostilni v osebi nekega 26-letnega ključavničarja. Ko se je poštenjak dobro pokrepčal, je hotel oditi, ne da bi bil poravnal svoj dolg. Ko ga je natakarica na to opozorila, jo je dobro oštel, naposled se je pa Še dejansko lotil in ji pri tem raztrgal obleko.Poklicali so stražnika,ki je nepoklicanega pogoščenca aretiral. Nesreča. Ko je šel včeraj opoldne posestnik na Karolinški zemlji št. 4 Jakob Zalaznik na hlev po mrvo, je nazaj i doc izgrešil pri lestvi klin, vsled Česar je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil rebra in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. S ceste. Ko je snoči na prelazu na Dolenjski cesti čuvaj zaprl preč-nico, je v istem času z vpreženira vozom pripodil neki mesar s tako silo, da je konj skočil čez prečnico in padel. Pri tem se je poškodoval konj, pri vozičku se je zlomilo oje in tudi preČniea se je zlomila. Železniška oprava ima pri tem 70 K škode. Siromaki. V Heb je prišlo pred kratkim 32 Bosancev. Ker niso tam dobili dela, denarnih sredstev za nazaj pa tudi niso imeli, "so jih varnostne oblasti z blagotvorno vožnjo poslale na poziv in račun bosanske deželne vlade v njihovo domovino. Siromakom se je kar z obraza brala srčna bol in pomanjkanja. Poziv! Ona dva znana gospoda, ki sta sedela v soboto zvečer v slovenskem gledališču pri igri »Tovarnar« na levi strani balkona I. vrsta, 9. in 10 sedež in si izposodila od bilje terja kukalo, se tem potom opozarjata, da isto takoj vrneta ter se tako izogneta vsakim nadaljnim neprijetnostim. Zaradi prepovedanega povratka je bil v ponedeljek aretiran 1869. leta v Ribnici rojeni slaboglasni Karel Vesel, katerega so izročili sodišču, po prestani kazni ga pa odpošljejo z od-gonskim potom v njegovo domovno občino. Nepreviden izvošček. V ponedeljek popoldne je pri glavni pošti neki izvošček tako neprevidno vozil, da je zadel in na tla podrl hišnika Tomaža Pemuša, ki je z**dobil pri padcu lahke telesne poškodbe. Bobalinstvo. V nedeljo ponoči je neki zlikovec s črnilom poškropil napis izdelovatelja tambnrie Ivana Peržiča v Florijanski ulici št. 24 ter um s tem napravil 15 K škode. V Ameriko sta jo hotela v ponedeljek popihati Jakob Pasič iz Štkav-ca pri Semiču in Janez Malenšek iz Goliš, občiua Semič, v črnomaljskem okraju, še predno sta pokusila vojaški kruh. Namero jima je pa tik pred odhodom na južnem kolodvoru preprečil stražnik Večerin s tem, da ju je aretiral. Oba so izročili sodišču. Delavsko gibanje je jelo postajati od dne do dne živahnejše — znamenje bližajoče se spomladi. Tako se je v ponedeljek odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev. 200 Makedancev in 122 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 25 Makedoncev in Hrvatov. V Solnograd se je odpeljalo 50 Makedoncev, 32 Hrvatov je šlo v Prago, 80 v Monakovo, 23 pa v Inomost. 195 Lahov je slo v Budimpešto, 105 v Gradec, 200 na Dunaj, 100 v Zagreb, 42 pa v Rudol-fovo. — Včeraj je šlo v Ameriko 38 Slovencev, 32 Hrvatov in 40 Makedoncev. V Buhs je šlo 70, v Inomost 40, v Heb 105, na Dolenjsko pa 90 Hrvatov. V Budimpešto se je odpeljalo 182 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Šivilja Terezija Snojeva je izgubila bankovec za 10 K. — Mesarski pomočnik Jakob Gregorin je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 9 K denarja. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela tri znamke, dve poštni potrdili, nekaj kolajn in čez S7 K denarja. — Ljudmila Schiffrer je izgubila obesek v podobi zvezde. — Franc Vokač je našel listnico s koledarčkom. — Vrtnar Matija Kešo je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Hopodno obramba. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice „Branlbora" št. 2 bode vanes v sredo 20. t. m. ob 6. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Člani in članice, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za narodno o-brambo, so vljudno vabljeni, da se udeleže tega občnega zbora. Ka ie s podružnico „D. s'. G. in M." za Possvje na Jezici? Ta podružnica že dlje časa spi. Ali ni nikogar, ki bi jo poživil? Po gostilnah se nahajajo nabiralniki, v katerih je tudi nekaj denarja. Naj bi se vsaj ta drobiž pobral, da se ga ne polaste kaki nepoklicanci. Narodnjak« Društvena naznanila. Za „Domovino" priredi 13. aprila t« 1. v ljubljen. »Narod, domu« akad. fer. društvo »Sava« s sodelovanjem narodnih dam veliko dobrodelno prireditev, ki bo obsegala kabaretni večer a la Ronacher in ples. Vestibul v prvem nadstropju bo izpremenjen v poletni vrt. Ta kot pomladna veselica mišljena prireditev bo vsem splošno pristopna in se zato ne bodo nikomur pošiljala vabila. Da se uredi spored kabaretnega večera in se izvoli še damski pripravljalni odbor, bo v petek, 2 2. t. m. ob 4. pop. v posebni sobi Narodne kavarne damski sestanek, pri katerem nujno prosimo polnoštevilne udeležbe vseh povabljenk. „Domovini" je daroval g, c. kr. višje sod. svetnik Hren Jakob vsoto 12 K na mesto cvetlic na krsto pok. ge. Amalije Podboj v II. Bistrici. — Ga. Podkrajšekova je izročila vsoto 3 K 17 vin, katero so zbrali pevci pri g. Matjanu v Šiški. Iskrena hvala ! Slovenski lovci. Včeraj popoldne se je vršil peti občni zbor v steklenem salonu pri Schreyu. Zborovanje je bilo jako živahno. Poročilo priobčimo jutri. Napredno politično društvo za kolizejski okraj. V nedeljo dopoldne je iinelo napredno politično društvo za kolizejski okraj svoj občni zbor, H ga je otvori! predsednik g. prof. Reisner ter poročal o splošnem delovanju društva zlasti z ozirom na številne lanskoletne volitve, pri katerih je doseglo društvo zelo lepe uspehe ter relativno, t. j. odstotno največje število glasov pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico. Gospodom, ki so se za to delo žrtvovali izreka svojo iskreno zahvalo. Tajnik g. Pavlin poroča nato podrobneje u društvenem delovanju, nakar se spomni predseduj umrlega člana g. Cirmaniia v Št. Vidu ter se člani v znak časti njegovemu spominu dvignejo s sedežev. Blagajnik g. Flon-janeič poroča, da je imelo drnštvo v preteklem letu 658 K 28 v dohodkov in 523 K 41 v stroškov tedaj 134 K 87 v prebitka. V hranilnici je naloženih 644 K 06 v, skupno premoženje društva pa znaša 778 K 93 v. Ne predlog pregledovalca g. Rusa se podeli blagajniku absolutorij. Glede mesečnega prispevka članov se določi nato, da naj ostane stari in sicer 30 v, nakar se vrše volitve ter so bili izvoljeni g. prof. Reisner za predsednika in za odbornike gg. B a j -želj (podpredsednik), Pavlin (tajnik). Kosec (blagajnik), Sever, Kelbajn in Rus (knjižničar) , za namestnika gg. F o r t u n n in Simončič, za preglednika gg. V o g e 1 j in K r i ž a j ter za namestnika g. F 1 o r i j a n č i č. Na predlog g. prof. Reisnerja je bil nato sprejet predlog, da naj se odkaže za društveno knjižnico 300 K kot najvišji znesek, ki ga more sedaj društvo v ta namen prispevati. (Sprejeto) Končno zaključi predsednik g. prof. Reisner občni zbor poživljajoč člane, da naj neprenehoma delujejo za okrepitev društva ter za povadigo zavednosti. Treba je povzdigniti zaupanje prebivalcev7 potom organiz.i-ei.i. Ne zadostuje, da si trka kdo na prsi in zatrjuje, da je naprednjak, treba je, da se oklene tudi svoje napredno organizacije. Spominja pri tem na razne volitve.zlasti na volitev v trgovsko iu obrtniško zbornico. Organizacija mora poznati število svojih zanesljivih mož, to pa je mogoča le, če ti možje dejansko pokažejo svoje članstvo tako da organizacija že v naprej lahko pove, koliko mož stoji v posameznih slučajih za njo. Poieg tega pa tudi n? sme izostati iz naših vrst nobeden, komur je za zmago napredne ideje, zato je dolžnost vsakega napredno mislečega človeka, da je tudi v imeniku kakega naprednega političnega društva, ne da bi b:I zaradi tega primoran se politično izpostavljati. Če to ni v njegovi naravi ali pa bi mu škodovalo. Zato jc treba razviti sedaj že prav živahno agitacijo, da bodo prihodnje volitve šo bolj častne. „ Slavec«. V soboto zvečer so se sešli Slavci v restavraciji v „Narodnem domu" h letošnjemu občnemu zboru. Udeležba je bila kot običajno živahna, kakor tudi zborovanje. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. Dražil. Zborovanja se je udeležil kot zastopnik ljubljanske pevske župe g. profesor Kozina. Za overovatelja zapisnika je imenoval predsednik g. Tekavca in Ko bal a. O društvenem delovanju in napredku v minolem letu je omenil za slovensko pesem velepomemben izlet Slavca v Prago, k slavnostim praškega Hlahola in obisk Hlahola Vinohradskega. V minolem letu je zapustil Slavca pevovodja Sajovic na katerega mesto je stopil g. Pahor, kar znači za društvo veliko pridobitev. Zborovalci so pri tej priliki izrekli svojemu pevovodji javno pohvalo in zadovoljnost, in mu pokazali svojo hvaležnost z burnim živijo klici. Omeni! je nadalje predsednik, da se opaža v Slavčevem zboru vedno več mladih novih pevcev, kar zagotavlja društva lepo prihodnjost obenem pa znači pristop mladih pevcev splošno zaupanje v društvo. Med letom je umrlo več članov. Podporni član Ignac Carecrnik, ki je volil društvu 100 kron, dalje so umrli člani Franc Kovačič, Arnošt Windischer, Andrej Trškan, Lud. Stricelj mlajši in Vehovec Marija. Pri spominu na umrle zborovaci vstanejo. V imenu pevske župe ljubljanske je pozdravil zborovalce g. prof. Kozina. Kozina. Izvajal je dalje, da se je pred leti ustanovila na inicijativo predsednika „Slava" »Zveza slov. pevskih društev", ki si je stavila težko nalogo združiti vsa pevska društva za nastope v velikih skupinah. Toda pokazalo se je, da je ta načrt v tem smislu neizvedljiv. Prvi poskus nastopiti z velikim Številom pevcev v veliki skupini se je ponesrečil. — Temu je sledila stagnacija. Nato se je začela oživljati ideja ustanoviti pevske župe. To je zveza pevskih društev, ki prireja skupne nastope vendar pa nastopa vsako društvo zase. Prvi tak nastop župe je imel izboren uspeh. Do sedaj imamo ljubljansko pevsko župo, in v kratkem bo osnovana kot druga tržaška pevska župa. — Govornik poudarja nato napredek »Slavca* in njegovo priznanje med Hrvati in Cehi. Da, niti doma nima »Slavec" toliko priznanja. Društvo je pozdravil tudi v imenu predsednika zveze slov. pevskih društev g. dr. Ži-rovnika, kar Iso zborovalci z živahnim veseljem pozdravljali. Nato je podal društveni tainik g. T r a t i n a skrbno in pregledno sestavljeno tajniško poročilo iz katerega je razvidno živahno delovanje v minolem društvenem letu. Orisal je natanko izlet „Slavca v Prago, omenil je razna sodelovanja društva pri izletih, maškarade, podoknice, žalostinke in razne nastope, katerih število je naraslo v minolem letu na 35. Družtvo „Slavec" ima 63 izvršujo-čih članov pevcev, in 354 članov, „Slavec" sam je član več pevskih in drugih društev. Poročilo je bilo s splošnim odobravanjem sprejeto. Blagajnik L. Čer ne poroča, da je imelo društvo v tekočem letu 5534 K 67 vin. dohodkov in 5S80 K 78 vin. stroškov, torej 345 K 78 vin. priman-kljaja. Ta primankljaj je povzročil velik izlet Slavcev v Prago, ki pa je donesel .Slavcu" toliko priznanja in moraličnega uspeha, da je bogato poplačan ta primankljaj. Računski preglednik g. Tekavc je predlagal absolutorij, ki se je podelil s posebno pohvalo požrtvovalnemu in vestnemu blagajniku. Nato se je vršila volitev odbora. Za skrutinatorja je imenoval predsednik gg. Hirsch man a in Roža n c a. Voljeni so bili sledeči gospodje: predsednik Iv. Dražil, podpredsednik Matej Oblak, tajnik Ludvik Tratina, blagajnik Ludvik Cerne, odborniki; Seljak, Bogataj, Puc, Magister, Krneč, Rožanc in Engelman. Zastavonoša ostane g. Ignacij Ve h ar njegov namestnik pa Za ml j en Ivan. Med raznoterostmi je dovolil občni zbor po daljši debati, da se dovoli odboru, da razpolaga v svrho nagrad za pevska dela s 120 kronami in sicer določa tudi sam glede razpisa in podelitve nagrade. — Občni zbor je sklenil dalje, da se definitivno opuste čepice, kar se je sklenilo lansko leto provizorično le za eno leto, in da nastopa društvo v črnih mehkih klobukih. Na predlog predsednika sc izreče vsem odstopi vsi m članom zahvala. Svojemu zaslužnemu bivšemu 10 letnemu podpredsedniku, gospodu Valentinu Kopitarju, kije žrtvoval veliko časa, dela in truda za društvo, pa se izreče posebna zahvala pismenim potom. Nato je predsednik pozval člane še enkrat k resnemu in pridnemu delu, zahvalil se jim je za njihovo požrtvovalnost in je zaključil zborovanje z geslom — »Slavcu napredek.* ProsMta. fz pisarne slovenskega gledališča. Danes v sredo se poje za 25-letnico ge. A. CeŠarkove opereta „Neto pir" izven abonnementa, pa lože par. V veliki vlogi Rozalinde gostuje ga. operna in operetna pevka Poiakova iz Zagreba. Začetek predstave jc ob pol 8. konec ob 10. — Jutri, v petek se ponavlja opereta „Netopir* j z go. Polakovo izven abonnementa, 1 za lože nepar. Gospa Irrrva Poiakova, naša rojakinja je najodličnejša operetna pev-kinja in obenem izborna operna pevka v Zagrebu. Zato je njeno gostovanje za Ljubljano vedno umetniški dogodek. Njen blesteči, vedno sveži organ in njena fina premišljena igra nudita vsakomur izredni užitek. V .Netopirju*, ki je pravzaprav komična opera poje ga. Poiakova prvič na slovenskem odru veliko in težko vlogo Rozalinde Izprememb* repertoira. Ker jc v Zagrebu zbolela ga. Maja de Stozzi, se je moral zagrebški repertoar spremeniti ter je morala ga. Poiakova v ponedeljek zvečer peti v „Evi". Zato jc bila včeraj generalna skušnja za »Netopirja* nemogoča, ter se je moralo sinoči peti mesto »Netopirja* opereta »Dijak prosjak*. Ga. Poiakova gostuje torej mesto v torek in sredo, danes in v petek zvečer. Baletna plesalka Hana Vojačkova je zaradi repertoarnih sprememb v Zagrebu za- držana, ter zato v wNetopirju" ne more sodelovati. Glavno skupščino „Matica Slovenske1' je pozdravil njen častni član, .nameniti romancier Ljubomir Babic C-jalski s sledečo brzojavko: Pozdravljam skupščino slovenskih matičarjev ^eleč obile žetve slovenski knjigi v korist narodnega ujedinjenja Jugoslovanov. Razne stuari. * Aviatika. Solun, 17. marca, furški sultan in drugi turški domoljubi bodo dali večje prispevke, da se ustanovi v Soiunu vojaška aviatična šola * Bivši portugalski kralj. Be- rolin, 18. marca »Morgenpost« pojoča, da bo bivši portugalski kralj Manuel zapustil London ter se preselil f Seebenstein na Nižjeavstrijskem, da spozna princezinjo Elizabeto braganŠko, ki mu ie baje namenjena kot žena. * Težka avtomobilska nesreča. London, 17. marca. V vojaškem taborišču v Aldershotu se je dogodila tčeraj težka avtomobilska nesreča. Avtomobil lorda Cochrane je za vozil v vojaški oddelek, ki je bil ravno na nočni vaji. Nastala je grozna panika Sedem vojakov in en poročnik so bili smrt n one varno ranjeni. Deset vojakov je bilo povoženih in so jih težko ra-nene prepeljali v bolnišnico. * Nesgode na morju. London, 17. marca. Iz Cente poročajo : Kapitan ; .nika »Rosmarin«, ki je včeraj sem priplul, poroča, da se je v aimanžar-skem zalivu ponesrečil nek velik italijanski trgovski parnik. Moštvo je spustilo v morje več čolnov, ki so se pa vsi potopili. Moštvo je utonilo, p sažirji so še na krovu ladje, vendar je pa nemogoče jih rešiti Ime ponesrečene ladje še ni znano, vendar pa menijo, da je ponesrečena ledja >0-smeida«. Madrid, 17. marca. »Imparzial« poroča, da ponesrečena ladja ni itali-i, temveč nemška. En častnik in en mornar sta utonila. Pozneje se je - revrni! tudi čoln in ž njim več oseb. Ostali del moštva se je rešil. Velika nesreča v premogoko-pu. Taganrog, 17. marca. Grozna ca se je dogodila v tukajšnem oremogckopu. Vsled eksplozije plina je bilo usmrćenih več nego petdeset rudarjev. Triindvajset težko ranjenih so do zdaj spravili iz premogokopa. Čez oseb je baje še v premogokopu. Taganrog, 17. marca. Dozdaj pravili iz premogokopa triinpet-mrtvih, ki so deloma grozno nesarjeni. Reševalnemu moštvu se je posrečilo spraviti tudi triindvajset 3 ranjenih iz premogokopa. En del ponesrečencev je pa tako ožganih, odo le težko ozdravili. Po zaznamku delavcev je v rovih več nego sto oseb, 0 usodi katerih se prav nič ne ve. Med delavci tukajšnjega revirja je ve- razburjenje. Delavci nočejo iti v ker pravijo, da ni niti najmanjših venih priprav. To je bilo vzrok, da se je v poslednjih treh letih zgo-iSo več nesreč, pri katerih se je podlo več sto oseb. Višji državni M-avdnik Satvejev je prišel na mesto nesreče, da preiskuje zadevo. Aretirali ) ravnatelja ter ga z močno eskorto ali v zapor, ker so se bali na-od strani delavcev. Zadnja poro-la pravijo, da bo le težko rešiti one ce, ki se nahajajo Še v rovih, sevalna akcija je zelo otežkočena, " nedostaja reševalnih priprav. — ograd, 18. marca. Po zadnjih čilih iz Taganroga je število žrtev ^nogo večje, nego so do zdaj mislili. Tudi onih 25 delavcev, ki so še v ►vu, je najbrže izgubljenih, ker je alna akcija vsled ognja onemogočena. Do zdaj so dobili šestdeset mrtvih. Kopenikiada na c. kr. državni BznieL V železnica rsk i h krogih ri povedu jejo neko prav zabavno Ibico, ki se je dogodila na neki U i češke progo drž. žel. družbe. 1 postaji Ch. je prišel k uradniku, imel ravno na peronu službo, distingviran gospod ter ga Šal, ali bi ne mogel izvedeti, če na postaji N. službena soba pro-i za tri višje uradnike. Kmalu na-prišel brzojaven odgovor, da ■oba pripravljena in tudi dobro zakurjena- Pripravljena je tudi iz-aa večerja. Vsi trije gospodje so v vlak ter se odpeljnli na blrž-postajo X., da odpravijo svojo ■*žko nalogo — inšpekcijo. Po&taje-!nik je seveda že pričakoval vi-e gos-pode in je bil ves iznenađen "liki prijaznosti in šalji vosti golov, ki so se mu toplo zahvalili *a njegovo paznost. Pri izborni ve-"ji so prišli kmalu v najboljšo voljo. Restavrater, ki je s pomočjo svo-ga sina stregel gostom, je bil po-* »no zadovoljen, ko so mu visoki :'ospo«U natihoma obljubili, da mu jo znižana previsoka najemščina. zabava je postala intimnejša. Iu ko je bila ura polnoči, se je visokim gospodom zaželelo «e nekoliko po dni-? zabavi. Hoteli eo videti mestece [udi ponoči. Restavraterjev »in jih ic pri tem ponočnem izletu sprem- ljal. Obiskali so še par gostiln, kavarn in naposled so šli m počastit — Venero. Ob štirih * jut raj eo jo primahali domov. Da bi restavrater-jevem sinu iskazali prav posebno čast, so milostno dovolili, da je za nje plačal vse stroške. Zjutraj je bilo na celem kolodvoru veselo razpoloženje. Vtte je govorilo o veselih »visokih« gospodih z Dunaja. To je slišal tudi železniški mojster, ki je ravno tiste dni pričakoval komisijo, ki naj bi inspicirala kolodvorske lokalitete, oe odgovarjajo vsem sanitarnim zahtevam. Seveda je mislil, da ima ta komisija to nalogo izvršiti. Samo to ni mogel razumeti, zakaj še u i prišol aef proge iz bližnje postaje. Hitro je to brzojavil svojemu šefu, ki mu je odgovoril, naj vpraša komisijo, kdaj se vrši komisija. Železniški mojster je hitel z brzojavko k gospodam komisije, ki so pa ob desetih dopoldne še prav dobro spali. Šele ob enajstih so vstali ter zopet prav dobro zajtrkovali. Nato so napravili majhen izlet a sanmi v bližnjo zdravilišče. Vozniku >o ukazali, naj si naroči kosilo ter jih počaka. Toda gospodi se niso več vrnili. Po dolgem čakanju je moral voznik sam plačati svoje kosiH ter .se prazen vrniti na x)OS^aJD C5h. — kjer so bili vsi seveda precej iznenađeni in razočarani. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj vabi vse svoje člane in napredne volilce na ki ga priredi v ponedeljek, na praznik Marijinega oznanenja, dne 25. marca ob pol 4. popoldne v gostilni sn tetin na UolGujstf cofi, Poročalo se bo o razveljavljenjn dveh ljubljanskih dežeinozborskih mandatov v deželnem zboru ter o podržavljenju mestne poli-ciie in razmerah v občinskem svetu. Volilci! Klerikalna deželnozborska večina vam je silovito razveljavila mandata dveh poslancev, ki ste jih vi poslali v deželni zbor, vladi pa se nič ne mudi, da bi razpisala nove volitve. Pridite, da zahtevamo takojšen razpis ! Protestirali bomo pa tudi proti previsokemu zahtevku prispevka mestne občine k podržavljenju mestne policije. Odreti in odirati se ne damo. Vsi na shodi ^ _ Odbor. Telefcns^a in brzojavna poročilo. Državni zbor. Dunaj, 20. marca. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevalo prvo branje brambne predloge ter je začetkom seje odgovarjal domobranski minister Georgi v ostrem tonu na včerajšnjo kritiko poslanca Klofača ter je branil častnike in armado pred očitanjem, da zaMiiebuje češko narodnost. Nato je govoril poslanec Markhl. Dunaj, 20. marca. V nadaljevanju seje je govoril poslanec Smetale. Koncem seje bo poslanec Klofač odgovor*] na izvajanja domobranskega ministra Gcorgija ter dokazal, da so bile nekatere njegove trditve o nekaterih častnikov popolnoma upravičene. Parlamentarni program. Dunai, 20. marca. V parlamentu sc je sestal danes opoldne klub parlamentarnih seniorov, ki se je posvetoval o zborničnem predveliko-nočnem programu. Po sklepu seniorov bo državni zbor pred Veliko nočjo rešil še sledeče predloge: Poročila legitimacijskega odseka. Poročilo o olajšanju hišnega davka za Dunaj in Krakov. Poročilo o dednostavbnem pravu. Redigiranje zakona o mezdnem izplačevanju. Zavarovanje v stavbni obrti. Predlog o izpremembi § 74. obrtnega reda. Nadalje naj se vrši pred Veliko nočjo prvo branje vodocestnih predlog in drugo branje nekaterih manjših vladnih predlog, ki so v odsekih že dogotovljene. Seniori so sklenili poleg nekaterih vladnih predlog postaviti na dnevni red tudi predlogo o odstranjenju male loterije v prvem branju, ki bi se nato oddala odseku. Glasovanje o Kornerjevem nujnem predlogu se vrši v torek. Zbornica bo imela samo Še G sej. Zadnja seja bo 29. t. m. in se zbornica zopet sestane 16. aprila. Klerikalno tlrokoustonku Dunai, 20. marca. Zadnje dni so bile razširjene vesti, da so se vršile med slovenskimi klerikalci imenoma dr. Šusteršičem in Korošcem ter naučnim ministrom Hussarekom konference, ter da se je posrečilo doseči nekatere koncesije glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Te vesti so neresnične. Sicer so imeli klerikalni voditelji res konferenco s Hussarekom izvojevali pa niso nobenih koncesij pač pa so privolili, da pride fakultetna predloga v subkontite. Odsek za državne nastavljence. Dunai, 20. marca. Odsek za državne nastavljence je danes dokončal generalno debato o službeni pra-gmatiki in prešel v specijalno debato. Debata bo končana prihodnji teden, nakar predloži odsek poročilo zbornici. Nemški »National Verband« — omahljivi Wolf. Dunaj, 20. marca. Nemški »Na-tionalverband« je imel danes dopoldne sejo, ter se je posvetoval v raznih spornih točkah, zlasti o vprašaju ali naj Nemški Nationalverband pripusti prvo branje vodocestnih zakonov ali ne. Večina se je izrekla za prvo branje pred Veliko nočjo, ker se upa na ta način ogniti oziroma poravnati spor s Poljskim klubom. Vsled tega je poslanec Wolf izstopil iz Nationalverbanda. opoldne pa je svoj izstop že preklical. Stavka na Češkem. Praga, 20. marca. Iz Mosta poročajo, da stavka tam 33.000 delavcev. Delavci zahtevajo do 28. t. m. odgovor, ki ga pa podjetniki nočejo dati. V Falknovu so sklenili delavci še 5 dni čakati s stavko. V Loketu se stavka širi. V Hrenovicah zahtevajo tekstilni delavci 10% zvišanje mezde. Ogrska kriza. Budimpešta. 20. marca. Ministrski predsednik Khuen pride v petek ali soboto na Dunaj in bo sprejet od cesarja v avdijenci. Cesar je baje za novega predsednika sprejel sledeči program: Najti mora način glede sklicanja nadomestnih rezerv, ki bo zadovoljilo vladarja in parlament. 2. Doseči mora zedinjenje glede volilne reforme, ter doseči izvršiti brambno reformo tekom takega časa, da se bodo izvršili že letos nabori na podlagi zvišanega rekrutne-na kontingenta. Končno mora izvršiti revizijo poslovnika tako. da bo vsaka obstrukcija nemogoča. Hrvaški ban in koalicija. Zagreb, 20. marca. Včeraj opoldne je sprejel ban Čuvaj čestitke uradništva povodom svojega imenovanja za tajnega svetnika. Ob tej priliki se je spustil ban v politična izvajanja, ki imajo tem manj pomena, ker je javna tajnost, da poda že v kratkem svojo demisijo. V svojem govoru je poudarjal, da je stal vedno na stališču nagodbe in da rnu je imenovanje za tajnega svetnika ravno v tem času dokaz velike cesarjeve naklonjenosti. Pri tej priliki se je ban zaganjal v koalicijo, češ, da se je vdi-njala stranki prava, vendar pa je kljub temu pripravljen, pogajati se s koalicijo. Zelo nelogično se čujejo te besede, ko je ban kratko poprej dol-žil koalicijo, da ima stranske namene. Očividno je, da skuša ban razbiti volilni kompromis mod koalicijo in stranko prava, kar se mu pa ni posrečilo. Temu je dokaz, da je eksekutiv-ni komite koalicije ta volilni kompromis, seveda z varstvom obojestranskega prograniatičnega stališča odobril. Senzacijonalen proces na Reki. Reka, 20. marca. Danes se tu nadaljnjo senzacijoualni proces proti upravitelju reškega sodišča Štefanu Panceri, katerega je notar dr. Fcsiis obdolžil in ovadil težkih zločinov. Med drugim je P'ancero obdolžil, da je v javnih lokalih igral hazardne igre, da je pri igrah postopal nekorektno, da je igral s kapitanom Frankov ičem v sodnem poslopju samem, da je v hazardni igri z bivšim reškim guvernerjem grofom Na ko priigral več tisoč kron in da niu je le-ta moral izdati menico za 70.000 kron itd. Razpravo vodi sodni senat, ki je semkaj delegiran iz — Budimpešte. Jubilej slovenskega delavca. Reka, 20. marca. Včeraj je slavil na Sušaku 501etnico svojega službovanja pri tvrdki Bakarić & Simonich strojar Blaž Brešan, Slovenec, doma iz Podgore pri Gorici. Tvrdka je priredila slavljencn banket in mu izročila darilo v znesku 300 K. Brešan je pri tvrdki v službi od 18. marca 1862. in je občespoštovan in priljubljen. Potovanje nemškega eesarja. Berolin, 20. marca. Uradno se poroča^ da odpotuje cesar Viljem v petek iz Berolina in pride v soboto na Dunaj. Stirl bomb«. Parts, 90. msros. Iz Oportm na Portugalskem poročajo, da so eksplo- dirale v štirih hišah bombe ip je bilo 5 oseb ubitih, 9 oseb pa tenko ranjenih. Gre za protirepublikanski atentat. Dve osebi so aretirali. Stavka na Angleškem. London, 20. marea. V nekaterih premogokopnih okoliših je prišlo do velikih izgredov. Pri rovu »v. Helene so poskusili delavci razdajati rudokop. Prišlo je do boja s policijo, ter je bilo mnogo delavcev ranjenih. Polieiji se je posrečilo preprečiti napad. Angleška mornarica. London, 20. marca.*V ponedeljkovi seji parlamenta je govoril lord admiralitete Churchill k mornariškem etatu ter se je oziral v svojem govoru pred vsem na Nemčijo, ki hoče tekmovati z Anglijo na morju. Anglija ima več vojne mornarice in zlasti dreadnoughtov, kakor dve največji mornarici na svetu in to svojo mornarico tudi lahko vzdrži in izpopolni. Nemčija pa niti še začela ni čutiti velikanske peze Velike vojne mornarice. Če bi se odločila Nemčija graditi manj vojnih ladij, bi tudi Angleška ustavila nadaljne gradnje, vsled česar bi Nemčija ničesar ne pridobila z novimi ladjami, pa tudi ničesar ne izgubila, če opusti te gradnje. Nato se bavi Churchill z iz-prernjembami v organizaciji vojne mornarice ter končno omenja, da bi imela Anglija v Času mobilizacije 57 ali 65 vojnih ladij nasproti 38 ladjam druge velesile. To razmerje zadostuje, če odločajo številke same. Kljub temu pa hoče Anglija zgraditi to leto sedmo ilotilo rušilcev, leta 1910 osmo in leta 1915 deveto. Sospodarstvo. — Posojilo mesta Zagreba. V oglasnem delu današnje številke se nahaja vabilo na subskripcijo 47* odstotnih zadolžnic zagrebškega mestnega posojila. Subskriprija tega posojila v višini 15 milijonov kron se vrši od 18. do 26. t. mes. in so natančni pogoji razvidni iz oglasa. Zadolžnce se glase na prinosnika in se izdajo v komadih po 100, 200, 500, 1000, 2000, 5000, in 10.000 K. — Obrestujejo se iste po 4inpol % m zapadejo kuponi 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Emisijo tega posojila je prevzel sindikat zagrebških zavodov pod vodstvom .Prve hrvatske Štedionice", hrvatske podružnice „Wiener Bankvereina" in .Hrvatske eskomptne banke", h kateremu sindikatu pripadajo tudi še .Srbska banka v Zagrebu in „Lander-banka" na Dunaju. — Ker nudijo zadolžnice tega posojila mnogotere ugodnosti, se je nadejati, da se bodo naši zavodi in zasebniki v obilnem številu udeležili subskripcije. Naprednjak!, spominjajte se pri vsaki priliki »Narodnega sklada44 in nabirajte prispevke zanj! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastoslemšek. Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoČe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko zganja in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2"—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tnch-lanbon S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 22 Torej, zdaj si pa zvedel, da Fajeve pristne sodenske mineralne pastilje nikogar ne puste na cedilu, kdor jih rabi in da tudi v obupnih slučajih naravnost delajo čudeže. Danes si si-jajrfo pel, četudi včeraj nisi imel v grlu niti glasu in za to se zahvali prav soden ica m. Faveve pristne soden i cc sc dobivajo po K 125 v vsaki lekarni, drogeriji aH trgovini z mineralnimi vodami, nikakor si pa ne dajte vsiliti ponaredeb. t*, i -V J. Ciuha Stari trg št. 1 K«mik Ar. ing. BrscM, Olomnc Ke- ntično-tehnična preiskava je izpričala, da je tySeydlinM prav izvrstno uporabna ustna voda. ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 91 Nuisol" od Bergmaniia & Co. Dečin o/L j je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri A. Kane, drogerija io fris. O. Fettich, Frankheim. 695 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naj Ho IJ še prlssuunai Tani-cMB tinta katera okrop6u>e laalftče, odstranjuj* tueke in preprečuje Izpadanja las. 1 itehieslMi niTodoiu t kroao Razpošilja ze z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil« medic, mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod itd. Det lekarna Milana Lensteko y Liabljani RssMva cesta il i. poleg novozgrajenega Frsn Jožcfovegs iublL mosta. 17 ▼ te\ lekarni dobivajo zdravila tndt člani bolniških blsgaju fazne isleznice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v LJnbllanL Negovanje nst z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v tistih, ki zobe polagoma uniči se za nesljivo zaustavi in po vsakem splak-nenjn z Odolom se po vseh ustih raz-Sirja poživljajočo svežost. Žitna cene v Budimpetti. Dne 26 marca 1912. T e i- m i n. Pšeniea sa april 1912 . . za 50 kg 11*49 Pšenica za maj 1912 . . . za 50 kg 11 52 Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 107W R2 za aprii 1912..... za 50 kg 9*86 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 887 Oves za april 1912 . . . za 50 kg 9*87 Oves za oktober 1912 . . za 5* k* «3S Koruza za maj 1912 . . . aa 3Q h": *.-7i Koruza za julij 1912 . . *f &6B Eff aktiv« Mlacneje. Meteorolosično poročilo. Sfrtajl *aM flak J»*T» mm m čas ' 2« ! I M« !s c* I * v tntu t-m s \ Vetrovi Nebo 18. »> 19. 2. pop. 9. iv. 7. zj. 72TV9 1 724-9 j 7237 8*1 5« 20. X pop. Š. sv. 7. zj. 7250 7288 7322 1V3 *2 50 sl. vzh. sr. svzh. brezvetr p. m. jzali. al. jzah. brezvetr. dež oblaeao. jasno oblačno. Srednja prtdvčerajSiui tempsrature 4***, sorm. 4-0» is vCcraTšna 77*, norm. 42* Padavina v 24 arih 14 7 mm In 08 mm 39 1623 Matrik Pibrovtz, revident c. kr. državne železnice naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih bratov Rudolfa, Hijacinta. Avgusta in Leona ter sester Emilije v do vele Zupan in Marije ImsterAlO pre-tužno vest, da je preminul njih dobri in nepozabni ©če, gospod Fran Ptbroutz naduradnik tvrdke G. Tdnnies v Ljubljani in eivgi tovarnar in fu-žinar v Kropi v starosti 71 let previden S sveto-tajstvi za umirajoče. Zemeljski ostanki predragega so bili pokopani danes ob 4 uri po- {joldne v lastnem grobu na pokopa-iSču pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v župni cerkvi v Kropi. V Ljubljani, 20. sušca 1912. Zahvala. Povodom nenadne piebhdkc b> gube našega preljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Josipa Skerlj kovača aa Viču izrekamo za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter udeležnikom sniof? našo - '.'eno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo slav. gasilnemu društvu na Viču, cen j. gg. btanovskim tovarišem m vsem darovalcem prelepih vencev. Ni VlČtT. dne 20. marca 1911 1028 Žalujoči ostali. v sredini mesta isce za dalj časa dostojen gospod Ponudbe pod „A. B," na uprav. »Slovenskega Naroda.« 1014 0 : Vabilo na registr. zadruge z neom. zavezo ki se vrši dna 30. marca t. L ob 5. popoldne v sejni dvorani Nar. doma v Celja. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 1682 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva te. Čitanje revizijskega zapisnika. 7. Razni predlogi. Mačolstvo. Vodio zase iell »remenitl statvo. Razume popolnoma nadzorovanje ljudi pri parni žagi in je tudi že več let opravljal ttfužbo gozdnega manipulanta ter se popolnoma razume, kako se mora žagati les. — Dopisi pod „vasja sage* na uprav. »Slovenskega Naroda*. 1018 Zaradi prenovitve kavarne se poceni prodasta dva zelo dobra biljarda. Več se isto 1024 v kavarni „Prešera" v Ljubljani. Samostojno delujočo kontoristinlo in sprotnega trgovskega mešane stroke sprejme 10 Oton Human v Radovljici. Zelo priperof ivo Is »Ja se premda pred nakupom raznovrstnih porabnih tr> dantnih predmetov moj ho- s?gto ilostrovani glavni katalog z 40CO slikami, katerega" pošljem na zahtevo vsalcomur zastonj in poštnine prosto. C is kr. Sveroi aoesvitelf Jan Konrad, Most št 1189, fioiko miMflle BM 4 K. Cr»e |«Utie rev. ore X ei* rr»ve an-»kr«e ure K a*46. B«c cycar#fw. i- pzav/icnt. Sado luci venci o l-ca-Hovi €n tets-ne cvetlice •\ četna i<&}&fot>(fctic c* ■0 e\ f m e Alfred Podboj, c in kr. major v poljskem topni-carskem polku, objavlja v lastnem in v imenu svoje sestre Melsnlie omozene £n!darsič, ter vseh drugih sorodnikov tužno vest,dda je njegova iskreno ljubljena. draga in nepozabna mati, gospa ni Žiideršic e. kr. okrajnega sodnika vdova preminula v starosti 79 let, danes ob G. mi zvečer, previđena s svetotajstvi za umirajoči.'. Zemeljski ostanki predrage pokojnice prenesli se bodo dne 18. marca 1912 ob 3. uri popoldne iz hisc žalosti na pokopališče v Trnovo ter položili ondi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo služile dne 20. marca v farni cerkvi v Trnovem. Ilirska Bistrica, dne 16. marca 1912. Zahvala. z!a mnogobrojne dokaze srčnega sočutju ub nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene, drage in blage matere, preblagorodne gospe Amalije Podboj izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naše najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. med. Viktor Gregoriču za njegovo požrtvovalno skrb drage pokojnice v njeni bolezni in dokaze zvestega prijateljstva po tem žalostnem udarcu, ki nas je tako globoko potr!. Dalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in vsem, ki so nam stali na strani v teh težkih dneh s svojo dejansko pomočjo in svojo tolažilno besedo, vsem sorodnikom in prijateljem od blizu in daleč, kakor vsem korporacijam, ki se s svojim spremstvom izkazali naši nepozabni dragi materi zadnjo čast. Ilirska Bistrica, dne 20. marca 1912. 1029 tatajeel ostali. Velike stavbišče v arijam aa praiaj. Meri 98 arov 63 metrov, krasen pogled na morje, trdno zidane terase, oddaljeno 5 min. od postaje Stavbišče in zemljišče seže do morja, majhna vila z 10 piesani in vsem pohištvom. Cena vse skupaj 1« 0.000 kron. Kunec lahko napravi dobiček, ker stane zemljišče pri morju pe 40 K kvadrat seženj. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 984 Lepi so naši izdelki. (» velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 500 cm vel. K IS—, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefmo beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K «Š . Vzorci samo najboljših tkanin 2a gospodinjstvo m opreme ^——-- gratis in franko 7- .......- Tfsnin pianist Brstje Krajcar, itMla, ttftt. za večjo, zelo dobro vpeljano trgovino m Gorenjskem zanesljiv potnic 0 o proti vfsoki proviziji. — V*top lahko takoi. — Po zmožnosti reflektira lah'ro poeneie na staln » plačo. 972 Pismene nonudbe nai se no«iliaio nori «'fro .5. K. 100**. postne ležeč« Knnj. ~ Najboljša ia najzdravejša mmmmm barva§ m lose in M je dr. Drallea „H2RIL", ki daje sivim in por (X s popolnoma zasebnim vhodom se odda stalnemu najemniku s 1. aprilom. Kongresni trg 14. Pristen dober ■ ■ se dobi pri §~ L SEBEfflKI) v Smi SIM Isce se moderno in elegantno obstoječe iz petih sob s kopalnico in drugimi pritikfinami za avgustov termin. Ponudbe na uprav »Slovenskega Naroda pod šifro B|P." 1032 Radi preselitve se proda iz proste roke večje posestvo v Spodnji Idriji št 73 z gostilniško koncesijo, žganjetečem in trafika Posestvo obstoji it večje, enonadstropne, zidane hiše, hleva in treh njiv z najhv zemljo in leži tikoma ob Idrijci, kjer se loči žirov&fca cesta od državne ceste na Spodnjo Idrijo in Tolminsko. Posestvo je zelo pripravr za lesio trgovino. Cena po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo naravnost po- sestnio Mariji Svetlićičevf v Spodn\\ Zdrifi stev. 73. 102« PATE vseh deže-a izposluje inženir 30 M A nj£H>~ oblastveno avtor, in zapriseženi catentni odvetnik na Đunaju VI«, Mariahllferstrasse št. 37. ■eeiMiiiiiisi iiiii iiansis^ieiP m asa iojim i i nifMisnw St. 9070. 1017 fri podpisanem mestnem magistratu je izpraznjeao eno mesto Primež Auerjeve ustanove v letnem znesku 130 kron. Glasom ustanovnega pisma imajo do te ustanove pravico sinovi afi hčerke ubožnih ljubljanskih meščanov, ki se uče kakega obrta ali profesije ali imajo namen učiti se ga Ustavovo sme obdarjenec obdržati dotlej, da se je dotične stroke, kateri se je posvetil, isučil Prednost imajo prosilci, katerih oče je izdelovalec lasulj in potem taki, ki so z ustanoviteljem v sorodu. Prošnje je opremiti s prosilčevim rojstnim in krstnim listom ter nravstvenim ižcpriČevalom. navesti je v njih vse rodbinske in gmotne razmere staršev, njih opravilo in event. priložiti tudi dokaz sorodstva s Primožem Auerjem. Tudi je povedati v prošnji, katere stroke se misli prosilec učiti in cc je £e vajenec, je tudi priložiti potrdilo dotičnega mojstra ; kdaj je prosilec pri njem vstopil za vajenca. Prošnje ie vlagati pri podpisanem mestnem magistratu od vštetega 15. april« 1912. Mestni magistrat v Ljubljani dne 15 marca 1912 Zunan: Dr. Ivan Tavčar l V svrho prevzetja stare dobro vpeljane velike trgovine v zelo prometnem mestu Kranjske se išče sotrudnik kompanjon z gotovino ali bančnim kreditom 30.000 K ali več. V varnost vloge se da primerna garancija. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 30.000" poštno ležeče LJubljana. 037 11^1 451 7744 83 Vabilo na snbskiipcijo. Z ozirom na prospekt se bo vršila subskripcija X 15.000.000' V|zVne9a> prostega, v 50 letih v polni nominalni vrednosti plačljivega, pnpilarnovarnega posojila slobodnega in kraljevega glavnega mesta Zagreba dne 26. marca a. c. pri spodaj označenih suhskripcijskih mestih. Poboji za snbskripciio so sledeči: 1. Subskripcijska cena znaša: a) za proste komade K 98-SO za vsakih K 100.— nominale, prištevši 41j2°|0-ne obresti na komad od 1. aprila 1912 do dne prevzetja; b) za eno leto vezane komade K 98*25 za vsakih K 100"— nominale. prištevši 41|20j0-ne obresti za komad od 1. aprila 1912 do dne prevzetja; c) za dve leti vezane komade K 98"— za vsakih K 100"— nominale, prištevši 41|p°j0-Me obresti na komad od 1. aprila 1912 do dne prevzetja. Prs reparticiji se bo oziralo zlasti na vezane komade. 2. Subskribira se s prigiasnico. ki se dobi pri spodaj navedenih suhskripcijskih mestih zastonj. Vsako subskripcijsko mesto ima pravico določiti po svojem lastnem preudarku znesek, ki bo posamezniku dodeljen. 3. Pri subskripc ^anaera earočila z ebratno poŠte ZabteTa'te cenike' kron 4.4O. oaasAOT praCaaOi. Bm rizike Žutu u«y«1J«b« ali denar ua&aj tu vipkT 2 ragistra, ** »lazov. Valikoat 5*^ em ... K 4*49 tipk. I r«?ister. S* fla»cr. Veliko«; 2«XM «r .... S 4*86 •• Vipk, g rozistra 1» glasov Voiil:o»t C» X » tJtt.' .... K K44 ia f^z, 9 Nekam t« flwe» VaflfcMl S4xta <*« . . . . s a*- ■ • tipk, 9 repi«,'.-.-*, af fflaMT. Velike« :iX'^ .* . • ■ > S icneokt b rsaki karaioii ki lartaaj. Kaparneat privr*cwi*a po poraoajn it' •■•»n tt> iaV« ■ h%«^tj> «▼-r-« n - ft-»aa c. ta kr. ĆTora: deSavitalj Jan KonZ*adi| neaaMeaalei fiaatHL nos4, it tiso rcc***). t p ituitfvaai .'-v»; katalog e * *• alikaaai. vab »a to r.jke^.i.- praui ta £taaso 3van ]ax in sin v Ljubljani SoS Dunajska cesta 17 priporoča svoje bogato zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbine in obrt. Brezplačni k ur/i za vezenje v hiši. Pisalni stroji „Adler". Pletilni stroji a|ec umetni in trgovski vrtnar p cvetlični salon Pod Trančo. 43 HMmu Wa*i mm, frake? ilt ,s Okrasno delo in zmerne eeee ZMnHj« nerečila tečne. Ha na iitfli (Rti 1H I flr i ^pomladni J^osiumi .:• ;a dame in device :: so v ogromrv izberi v vseh najnovejših barvah, krom in v3bu;ajočegra chica po ori^nano nofah cenah Velika 3a toge narejenih oblek za gospode in dečke ter koi/ekcije ?a dame in deklice* .»^ngieško sk^odišče obeek" O. ^ernatovič Ljubljana, JY{estni trg ši. 5. $» $ $ ING.UHLIR Tehnični biro In stavbno podletfe Resi jeva cesta Stev. 26 (poleg plinarne) ladelnjo: Resi jeva eeata štev. 9« (poleg plinarne) : Beton, ŽeJCZObeton, : Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : mostove, strope, dvo- vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, prevzetje zgradb, žage, opekarne, rane, zazidke turbin. - tehnična mnenja, s u moderne apnenice. :: : Obisk strokovnih: inženirjev na željo. toaaaaa ta Uak »Nsroiaa flakararc. NLY 55 08 575^29