VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNiK XXXVii
CELOVEC, PETEK, 16. APRiL 1982	ŠTEV. 15 (2066)
OB DOGODKiH PRED ŠTiRiDESETiMi LETi:
Proti smrtni obsodbi smo se odiočiii za živijenie
Dva Mage/jMa s:Mtko/Zz:'rafa Jogoj-^ prej štZrZjesettMtZ /etZ, k: j:7M ve/ja PreJvsfM: t%JZ MeJe/jska spoMttMska j ovesMost,- pr: eMeMta je stek/o Ma-°^/;eMo :M je cvet apogMjeM Ma-2ao/ — MacZstZČMO Mas:Zje je poMteMZ-° 2a koroške ^/oveMce trp/jeMje, pre-^ajaMje :M ^rtMO oksoJko; pr: jra-&f?MH je stek/o pokoMČMO, MeapogMje-prot: SM:rtM: oksoJk: swo se ko-^/oveMc: oJ/očZ/Z M žZv/jeMje Mr ^ ^k/jač:7Z v okorožeM; koj prof: Ma-c*2?n:i.
V zMaMteMja tega JvojMega s;Mtko/a v tek jMek M posekMO žZvo spo-M!/MjaM:o JogoJkov, kZ so se prej šfZrZJesefZatZ /etZ zgrM:/Z MaJ Maše /jaJ-jfvo. T^ajtZ teJaMjZ JogoJkZ so asoJ-Mo poseg/Z v žZv/jeaje Mašega č/oveka Mr ga M?M:7p'to preo^raz:'/:.
y7pr:7skZ JaevZ /eta 7972 ko Jo osfa/Z črM;' JaevZ Maše MaroJMe zgoJovtMe. EeJaj sc je zače/o geMocZJMo „reše-vaMje" koroškega MtaMjšZMskega vpra-šaMja. Zače/o M ;e M:MožZČMo prega-MjaMje koroškZk ^/oveMcev, z/očtM, za

1942	- ŠTiRiDESETLETNiCA -	1982
PREGNANSTVA iN UPORA
Ob40.obiet-nici pregnanstva koroških Siovencev invkijučitve vproti-fašistični upor
vabimo na
otvoritev staine razstave dokumentov
O DOGODKiH V OBDOBJU NARODNOOSVOBODiLNE BORBE V ŽELEZNi KAPLi iN OKOLiCi
Prireditev v obnovljeni Peršmanovi domačiji kot pomembnem spomeniškem objektu tega obdobja bo v nedeljo 25. apriia 1982 ob 14. uri na kraju ziočina nad Peršmanovo družino v Podpeci nad Žeiezno Kapio.
Zveza koroških partizanov
katerega so M po okraMjeMŠk Joka-"MrtfZk :a z/ast: po prZčevaMjZk zaJ-::jega koroškega gaa/eZferja EaZaerja fer g/avMega MosZ/ca profZs/oveMskega MasZ/ja A/aZer-T^aZkZtseka prZprav/ja/Z že /eta :M Jeset/efja prej. G/avMO Je/o pr: tem je oprav:/ TčarMtMer /Ve;rr:af-jZeMst oz. Mjegov Mas/eJaZk /(arMtMer TVetMtatkaMj, kZ je „osvokojeM:Mt 7(o-rošcetM" že Mekaj J::; po p/ekZscZta /e-fa 7920 prograwat:cMO MapoveJa/, Ja se koče zr/c^ff: vsek t:sf:k, „/7 so skraM:'/Z svetZ w:r Mase Ježe/e": „Z Mj:w: se Me ko?z:o rakJar pow:'r:7:, tewveč koM:o /e okračaMa/Z, g/aJko, čZsto okračaMa/Z /M Mafo pretrga/:' z Mj:w: vsako vez . . .".
k MMt o/*raČMMavaMjeM: so zače/Z, č:M: je v ZvsfrZjZ zav/a<7a/ MaeZzeMt, je v sMf:'s/a /:/azMe ras/sfZČMe po/:'f:'^e MSfvarZ/ tM:/;' pravMe :M fe/?M:ČMe pogoje za Zztre^/jeMje ^oroš^;7? ^/oveM-cev. frv: ve/Z^Z va/ je /"Z/ Zzve<7er: v apr;7s^;7: t/Me/? /eta 7972 :M pozMeje so s/e&7e se Zzse/Zfve M:aMjs:7: s^aptM a/Z posaM?ezM:77 JražtM. G/avMega, ^Z Maj /?Z zae/e/ ^ar 90.000 pre/?Zva/-eev jaŽMe 77oroš7:e, pa MacZsfZ M:'so več ZMtog/Z — vojMa sreča se je o/<r-M:/a profZ Mj:M: Ma /<oj:sč:7: sZrOMt Evrope :M prec/vseMt faa!Z JoMta Ma ^o-roš^Z/? t/e/? je MasZ/je ro7:7o o7por, EZ se je razp/awte/ v o/?orožeM /?oj, v ^a-fereMt srao Eoros^Z ^/oveMc: JoprZ-Mes/Z časfeM prZspeve^ ^ zwagZ MaJ MacZjasZzMMM:.
^oraj J00 MasZ/r ^raž:M z o&o/Z 7000 ose/^atM: je /*Z/o pregMaMZA z 7o-Mtače zeM:/je,- s/oveMS^Z a/a^ovMZ^Z so MZ večtMOMM prewesčeM;' v Memš^e 7; ra je; sfevZ/MZ roja^Z so s/Z s^oz; gestapovske zapore :M koMceMfracZjska fakorZsča; več kot sto s/oveMsk:k aMtZ-jasZsfov je k:7o posfav/jeMZk prer/ frZ-kaMa/ z/og/asMega FreZss/erja :M 70 Zz-M:e:/ MjZk oksojeM;k Ma SMtrt ter ok-g/av/jeM:k; MacZstZČMa M:orZ/ska roka je poseg/a v t/ražZMe v kačak, v Sve-čak, v šfevZ/MZk krajZk Po7jaMe ;M z/ast: v Pot/pecZ, kjer je k:7 se Ma praga svoko:/e storjeM gMasaZ z/oč:M Ma:/ PerŠMtaMovo 7ražZMo; Ma 70 pokopa-/ZsčZk šZroMt jaŽMe 77oroške so poko-paM: pa7/Z partZzaMsk: kore:'; Maše Maroke, ka/farMe :M gospodarske orga-MtzacZje so k;7e razpaščeae Za ce/otao
1942 - Štiridesetietnica - 1982 pregnanstva in upora
Vabilo
na
SPOMINSKO
SLOVESNOST
v nedeijo 18. apriia 1982 s pričetkom ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu.
Od 11. ure dopoidne bo v prostoru pred veiiko dvorano na ogied
razstava siik in dokumentov
O PREGNANSTVU iN UPORU KOROŠ-KiH SLOVENCEV ki jo je pripravit Sio-venski znanstveni inštitut v Ceiovcu.
Na sporedu govori, recitacije in nastop pevskih zborov.
Z udeležbo na prireditvi bomo izpričali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi teti usodno posegli v življenje našega naroda.
Pripravijalni odbor
MjZkovo prerMOŽCM;:' zdp/eMjfMO — vse to so /e skop:, Mepopo/M:' pot/%fkZ o sat/ovZk tZstegR okr^ČMM^vaMj^, k: so g% Mesprav/jZvZ M^e:oM^/ZstZ MMpove-J^/Z že /eta 7920, ko so p/ekZscZfMo o<7/oč:tev prejMMkc:'oM:'ra/Z v „ZMMgo V MeM!ŠkZ MOČZ".
7'::7: po šfZrZ^esefZk /efZk se fe7^-MjZk 7ogo7koV ŽZVO SpOMttMj^MtO. .Spo-Mt:M je posekMo ko/eč pr: fZstZk, kZ so vse to sof/ožZv/j<2/Z,' Zz r/^MgŠMje č<t-sovMe o7w^kMjeMosfZ so prZpr^v/jeMZ o^pMStZfZ, to7:: pozdkZt: Me Mtorejo M:'ko/Z/ ČM to ve/ja z% M^s vse :M ve/j^ z/dst: za :M/a7:MO.' grozote fakrafMega časa MtoraMto okraMttZ v trajMe?M spo-M::Ma ;M ta spoMMM woraM:o presajatZ v zavest Mašega č/oveka Zz roja v roj — Me Zz s/e po TMaščevaMjK, pač pa Zz goreče že/je, ja se kaj fakŠMega M:-k jar več Me kZ zgo j;7o.
/čajt: pr:' tejaMjeMt „p/ekZseZta kr-vZ" sM:o se koroškZ S/oveMcZ prot: SM:rfM: oksojk: oj/oč;7: za žZv/jeMje. Za ceMo Me:zwerM:k žrtev, trp/jeMja MašZk pregMaMcev :M MtMČeMtkov, j::-Maštva ;M žrfvovaMja MašZk korcev, SM:o s: prZkorZ/Z pravZco jo svokoj-Mega žZv/jeMja :M eMakopravMega razvoja Ma joMtač: zeMt/jZ. /M sZeer Ma ee/otMerr; ozew/;a, k: ga je zaje/a Zz-
se/ZtveMa akcZja, ker Zzse/jeMskZ jo-MtovZ so MeprcfMak/jšvZ MtejMZkZ vzjo/ž rMeje, k: jo je Mc:zkr:sMo zarZsa/ z/oč:r: Zzse/jevaM;a — f^j: za jaMaŠMj: treMM-fek :M za ko joče čase.
Zato za ce/otMo ozeMt/je Maše avfok-foMe Mase/Zfve, k: so ga foČMo pozMa/Z prej šfZrZjeseftM:: /efZ :M wora kZfZ torej pozMaMO fajZ jaMes, zaktevaMto jos/ejMo Zzpo/M:fev vsek fZstZk pravZc, k sTMo sZ jZk prZkorZ/Z s frp/jeMjew ;M z kojeMt; zato oj/oČMO ojk/aMjaMto „reš:tve", k: Mara Maše ozew/je atotM:'-zZrajo ;M Maše MtejMarojMopravMO za-jaMtčeMe pravZce ZzMZčajejo.
DogojkZ prej štZrZjesettM::' /efZ so MeposrejMo prZza je/Z Mas koroške ^/o-veMce, toja okeMew prejsfav/jajo ta-j: oj/očZ/Mo okjokje v Movejš: zgo-jov/M; Maše jowov;Me. ^pOM!fM MaMje M:ora kZtZ zato kkrafZ opow:M — MatM :M prav tako MterojajMZtM č:M:fe/jeM: v ježe/Z :M jržavZ, ja M:orawo s skap-MtMt: Mapor: Zskat: rešZtve, k: ko jo za-gofovZ/e resMtČMO prZjafe/jsko :M w:r-Mo sožZtje jvek eMakopravMtk Maro-jov v ježe/Z; kZfZ Mtora svarZ/o, ja pravočasMO prepreč;M?o s/ekerao Me-varaosf, Ja kZ se Maj Mašo jowov:MO ZMOva zgrM:/Z teM!MZ ok/ak; MasZ/ja :M krZvZc.
JUŽNA KOROŠKA KARTA NASILNE IZSELITVE DELA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA V APRILU LETA 1942
BELJAK
VtLLACH
Potreba po dvojezičnih kadrih je brez dvoma dana
Mednarodni forumi in organizacije, ki se bavijo s svetovnimi gospodarskimi problemi, menijo, da bo mora) vsak v svojem živijenju najmanj enkrat menjati svoj pokiic. Današnji čas zahteva torej človeka k se zna takoj prilagoditi spremenjenim razmeram. „To pa zahteva obsežno spiošno izobrazbo," je poudari) vodja stovenskega abiturient-skera tečaja v Ceiovcu, mag. dipi. trg. Franc Brežjak v pogovoru s sodeiavci Siovenskega vestnika in Našega tednika. „Dobra spiošna izobrazba pa ni možna brez dodatne gospodarske izobrazbe, ki nudi čioveku pogied na dogajanja v družbi".
To je že pred leti uvidelo vodstvo slovenske gimnazije. Ker naši dijaki na slovenski gimnaziji ne morejo dobiti potrebne dodatne gospodarske izobrazbe, vrhu tega postaja vstop po gimnazijski maturi takoj v službo čedalje težji, je vodstvo slovenske gimnazije zaprosilo ministrstvo za dovoljenje, da bi na gimnaziji uvedli razrede z gospodarsko usmeritvijo. Ministrstvo je to odklonilo, začeli pa smo lansko leto z enoletnim abiturientskim tečajem na trgovski akademiji.
ŠTEViLKE, Ki POVEJO VSE
Na Koroškem je dijakom, ki pripadajo večinskemu narodu, na razpolago 8 trgovskih akademij in ena večerna trgovska akademija, skupno torej 9 akademij. Poleg tega se še vpiše 80—100 dijakov na trgovskih akademijah za abiturientski tečaj. Na vsak način je dejstvo, da obiskuje poklicno-izobraževalne višje šole (berufsbildende hohere Lehranstalten), to so trgovske akademije, HTL in HBLA, več dijakov kot pa višje stopnje gimnazij.
In kaj pomenijo te številke za nas koroške Slovence? Dipl. trg. Brežjak: „Pred 25-imi leti, ko se je začel pouk na slovenski gimnaziji, je odprla na Koroškem šele druga trgovska akademija svoja vrata, namreč v Beljaku. Danes jih imamo že devet. Podoben razvoj velja za abiturientski tečaj. Z drugimi besedami: razvoj gre v smer gospodarske šole oz. izobrazbe, katere cilj je pripeljati dijake do tega, da zna opazovati gospodarske pojave in da je usposobljen za pravilno ukrepanje (Erziehung zum vvirtschaft-lichen Denken). Ker pa koroški Slovenci na žalost nimamo trgovske akademije, naj obiskuje čim več
dijakov, ki so zaključili gimnazijo z maturo, enoletni abiturientski tečaj.
KAJ NUDi ABiTURiENTSKi TEČAJ?
Tedenski urnik, ki šteje 38 ur, iz-gleda takole:
organizacija in poslovanje podjetij
7 ur
specialna veda o organizaciji in poslovanju	3 ure
Včeraj se je zače! kongres ZKS
Včeraj se je v Ljubijani v Cankarjevem domu začet 9. kongres Zveze komunistov Siovenije. Na kongres je biio vabijenih 1669 udeiežencev, od tega 785 deiegatov. Ostati udeieženci so gostje in novinarji, katerih je okrog 500. Med njimi je 19 deiegacij, od teh 11 tujih. Med deiegacija-mi iz sosednjih dežei so zastopani tudi predstavniki zamejskih Siovencev. Za novinarje so poskrbeti s posebnim novinarskim centrom.
Pred začetkom, kot uvod za 9. kongres Zveze komunistov Siovenije, je biia v Tr-bovijah spominska siovesnost v počastitev 45-ietnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Siovenije v Čehinjah.
Kongres siovenskih komunistov, ki traja do jutri, sprem-ijajo tudi kuiturne prireditve.
računovodstvo	8 ur
nacionalna ekonomija	3 ure
pravo in sociologija	3 ure
stenotlpija	5 ur
matematika	4 ure
blagoznanstvo	2 uri
EDV	3 ure
Kot se vidi, gospodarska izobrazba ne vsebuje samo strojepisja ali knjigovodstva (za to je predvidenih samo 13 ur tedensko). Abiturientski tečaj vsebuje predvsem predmete, ki so lahko tako tistim, ki mislijo po zaključku tečaja naprej študirati, kot tudi tistim, ki hočejo vstopiti takoj v službo, v veliko korist. Pa tudi tistim, ki so zaključili študij, pa ne dobijo takoj službe. Dipl. trg. Brežjak: „Že 25 let posredujem gospodarsko izobrazbo, poučeval sem že več tisoč dijakov, in vsak, ki sem ga srečal, pravi, da je vesel, ker je ubral to pot. Znajo spisati prošnjo, izpolniti formularje, pomagati pri davčni izjavi (Steuer-erklarung) — da navedem samo nekaj koristi, ki jih imajo obsolventi gospodarskih šol ali abiturientske-ga tečaja".
Kot je razvidno z urnika abiturientskega tečaja, predstavlja delo na komputerju (EDV) poseben predmet, kjer se dobi splošen pregled v sestavu programov in kjer se dijaki učijo, kako se programira. Poleg tega imajo dijaki možnost, v okviru računovodstva delati s kom-puterjem. Zakaj to omenimo? V bodoče se bo še več delalo s kom-puterjem. „Ne bo več minulo 10 let," tako dipl. inž Brežjak, „ko bodo delali s komputerjem zdravniki, advokati in ne vem kdo še. Po vsej verjetnosti tudi učitelji; na naši šoli že sestavljajo urnik s komputerjem".
ZA TiSTE, Ki NE NAMERAVAJO ŠTUDiRATi
Kakšne možnosti imajo tisti, ki se po zaključku abiturientskega tečaja ne nameravajo vpisati na univerzi?
Da navedemo samo nekaj primerov, kjer iščejo absolvente abiturientskega tečaja:
—	dobijo srednje ali višje kvalificirano službo na banki;
—	dobijo srednje ali višje kvalificirano službo v industrijskih podjetjih (v nabavi, prodaji, kalkulaciji ali giede vodenja podjetja);
—	zaposlitev v trgovini (v nabavi, prodaji, zastopstvu zunanje trgovine);
—	javni upravi (občine, okrajno glavarstvo, deželna vlada, finančni urad, pošta, bolniška blagajna itd.);
—	turizem, hotelske recepcije, po-tovaini uradi (Reiseburo).
In kakšni so izgledi, dobiti službo? Dipl. trg. Brežjak: „Letos obiskuje slovenski abiturientski tečaj 13 dijakov. Tisti, ki ne bodo šli študirati, bodo dobili vsi službo".
PRiJAViTE SE K ABiTURiENT-SKEMU TEČAJU!
Nam koroškim Slovencem manjkajo gospodarski kadri, predvsem kadri s srednjo izobrazbo. Potreba po takšnih kadrih, ki obvladajo oba deželna jezika, pa je brez dvoma dana. Dipl. trg. Brežjak: „Na oglase v časopisih se navadno Slovenci ne javijo." Znaten del gospodarstvenikov, ki imajo v koroškem gospodarstvu važne pozicije, prihaja iz slovenskih oz. južnokoroških družin. Niso pa obiskovali slovenskih gospodarskih šol. Nevarnost, da se odtujijo narodu, je temu primerno velika. Z obiskom abiturientskega tečaja se da ta nevarnost vsaj nekoliko zmanjšati.
Se tega naši dijaki, starši in učitelji tudi dovolj zavedajo?
Predstavniki dunajskega KSŠ
so obiskati Zvezo siovenskih organizacij
Kiub siovenskih študentov na Dunaju se aktivno vključuje v narodnopo-iitično deio koroških Siovencev. To je biia ena iimed izpovedi pred:ednice KSS na Dunaju Maje Haderiap prejšnji četrtek v okviru obiska kiubske de-iegacije na sedeiu Zveze siovenskih organizacij na Koroškem.
Siovenski študentje so na Dunaju zbraii ie skoraj 100 podpisov za ohranitev dvojezičnih napisov v iitrajski ijudski šoii ter bodo akcijo še nadaije-vaii. Pripravijajo tudi še druge informacijske akcije na Dunaju, med drugim razstavo o pregnanstvu in uporu koroških Siovencev pred 40 ieti. Prav tako bodo postaii spet aktivni tudi na kuiturnem področju: po uprizoritvi Brechtovega deta iansko ieto se študentke in študentje sedaj učijo vioge že za novo igro. Marodno-poiitično pa pripisujejo največji pomen odtočnejšemu nastopanju proti oviram, ki jih predstavijo zakon o narodnih skupinah.
S strani ZSO so se razgovora udeiežiii podpredsednik Janez Wutte-Luc, tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser in predsednik Gospodarskega odbora dipi. inž. Franci Einspieier. Tajnik Wieser je nagiasii, da množečih se zahtev po tako imenovanih centrainih šotah za manjšino nikakor ne smemo podcenjevati, ziasti ker nam povojna zgodovina dokazuje, da so se vsa posiabšanja poio-žaja manjšine podobno začenjata: namreč z zahtevami največjih nasprotnikov Siovencev, ki so se jim večinske stranke prvotno še upirate, a so se jim končno pridružite. Predstavniki ZSO so poudariti potrebo združevanja vseh narodno zavednih sii na podiagi konkretnih iokainih programov, pri čemer so meniii, da se ne sme zanemarjati sociainega vprašanja, študente so informirati tudi o števiinih prireditvah ter izraziti žeijo po čimboijšem sodeio-vanju tud) v prihodnje.
Stiki manjšine z matico
so mednarodno priznana pravica
Reakcije na nedavni obisk predstavnikov koroških Siovencev v Ljubijani se mu zdijo nerazumijive, je v posebni izjavi za Sindok izjaj vii predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Pri tem je misiii na „odziv", ki ga je imel v delu tukajšnjega tiska nedavni obisk predstavnikov ZSO in NSKS v Ljubijani, kjer jih je — kakor smo poročati že v zadnji števiiki našega iista — sprejel predsednik Predsedstva SR Siovenije Viktor Avbeij v navzočnosti drugih vodiinih predstavnikov Siovenije.
Predsednik ZSO je v svoji izjavi poudari) dejstvo, da veijajo za „povsem normaine" redni stiki južnotiroiske manjšine z vodiinimi predstavniki Avstrije, in to še posebej pred državniškimi obiski. Poteg fa-ga je priznano načelo, da imajo manjšine pravico do stikov z matičnim narodom; v konkretnem primeru to še ziasti veija, ker je Jugo-siavija zaščitna siia siovenske narodne skupnosti v Avstriji. Raze" tega so zastopniki koroških Siovencev o svojih probiemih obvestili tudi avstrijskega zveznega predsednika, ko je pred kratkim obiska! Koroško. „Zato je povsem naravno," je nagiasii predsednik ZSO, ,-da zdaj pred državnim obiskom zveznega predsednika v Jugosiaviji tudi neposredno vodiinim predstavnikom Siovenije toimačimo naše pr«* blenrte in pogiede ter predioge za reševanje odprtih vprašanj in s tem za izboijšanje sožitja."
5 to /zjgfo je prečfseJM;'^ Z50 odgovori/ M% /zpM/j/fo poroMMje t%M;ŽMjega t/sM o OTMfMjfMfTM oMM pre</st%<PM2'Mv oM/? osre^Mji/? org%* MrožM^ 5/oveMcef f Tj^Mj^Mt. To poro&mje je Mo 7M?wee prej Mr o(?je&tz'w!o ;'w ^OMStrM^t/fMo,	če potM/s/zmo na spodrs/j^j,
sz' ga je v fej zvez/ afovoM ErMsi PrzTMOsc/? v socm/zstžČMezM g/z:sz'/zz Zčarnf' wer TageszežiMMg. Ta^jMo zroMzzžraMje ?Me</M%ro</Mo prz'zM%Mz/? zM že posebej	v za^/j%ČMe?M JoMzMeMtM M/szMŽM ^OM/ereMce zzrecMo po%J%f- ;
jeMŽZz stzMf MMMjŽZMe Z MMtŽČMZTM MarozjoTM p<zč M z' žzraz z/zz^OfZtOStŽ, 7M%r* več MzrsprotMO JoMz t/zz/zovMe retzžčzMe, M se jz očztMo przz/rzzžzzje že s/%^" ' fesi. ?M MeprzjeteM oMzzie^ postaja prž fo</ž/MŽ/? Mrož^zE ^rogz/z čeJaljc očžtMejžž, M ZMorajo Mgotofztž, zfa s wojz'7M iopžzM poM%v/j%Mje7M /ažž o žz-po^MjeMezM č/eMM 7 vez/MO M/j zgzz^/jzijo oMaz izzr/ž prž MajvzžjžZ? mesti/? Dzzzzajzz.
Zv Mj raMMe Mzzpzzz/e Ma MaraizMO ŽM Mzez/MaroJMo pržzM%%" pr%fžco MzaMjžzMe z/o sizTotz z MzatzČM.MZ Maroz/ozM ŽMzeMova/ž jzzŽMŽ Tžro/cž? Pa Z*rez sMZu.* v tem pržmerzt za tzzMjŽMje pžszzMe jcuez/a ve/jajo Jr%g" meržžzz. ?M $ tem sž szzmž žz^fav/jajo ^ržčeva/o nzojz/? zzzora/MŽ/? vr/:M svoje po/z'tz'ČMe z/vo/z'ČMOstz.
Zvezni predsednik dr. Kirchschiager o manjšinskih pravicah
Zvezni predsednik dr. Kirchschiager je pred svojm uradnim obiskom v SFR Jugosiaviji sprejei predstavnike jugoslovanskega tiska oz. televizije in jim odgovarjal na vrsto vprašanj, ki zadevajo odnose med obema državama. Ob tej priložnosti je predsednik odgovoril tudi na vprašanje glede pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, katerih predstavniki so prav v zadnjem času ponovno opozorili, da „politika majhnih korakov", ne prinaša zadostnih rezultatov in da manjšinske pravice, ki jih zagotavlja 7. člen državne pogodbe, še niso v celoti izpolnjene.
Tozadevno je dr. Kirchschiager med drugim izjavil: ,,Diskusija o izpolnjenosti ali neizpolnjenosti nekega člena državne pogodbe se mi ne zdi perspektivna, kot pravnik vem, da je s pravniškimi argumenti mogoče dokazati eno in drugo. Meni osebno gre predvsem za to, da bi ustvarili ozračje zaupanja med manjšinami in odgovornimi ljudmi v deželnih vladah in v zvezni vladi, sploh z vsemi nosilci politične odgovornosti v dr-
Umr! je
dr. Metod Mikuž
Pred dnevi je v Ljubijani v Kii-ničnem centru v 73. ietu starosti umri ugiedni siovenski zgodovinar in družbenopoiitični deiavec, raz-iskovaiec in univerzitetni profesor, dr. Metod Mikuž. Pokojni je dobro poznan tudi nam koroškim Sioven-cem, saj je predava) v Ceiovcu.
Dr. Metod Mikuž je bii zeio de-iaven znanstvenik, njegovo deio obsega 270 bibiiografskih enot od monografij do čiankov in razprav.
Med vojno je opravijai odgovorne doižnosti, med drugim je bii čian vrhovnega pienuma OF, v Jajcu čian predsedstva AVNOJ, po osvoboditvi pa je bii čian predsedstva začasne ijudske skupščine, zvezni posianec, čian vodstvenih organov SZDL in ZZB NOV in prvi siovenski univerzitetni profesor najnovejše zgodovine.
Za svojo dejavnost je preje) ceio vrsto odiikovanj in nagrad, med njimi Kidričevo nagrado za znanstveno deio in zvezno nagrado AVNOJ.
žavi. Kajti v ozračju zaupanja se jc brez dvoma mogoče dogovoriti o nadaljnjih korakih, potrebnih za to, ^ bo manjšini na ozemlju, na katere# so živeli že njeni predniki, dobro. bo čutila, da je doma. In tem nadaljnjim korakom je namenjena moja posebna pozornost, posebna dejanj nost. Za zelo pomembno imam tud' vsako obliko medčloveških stikov, m* ko na kulturnem kakor tudi na komercialnem in turističnem območju; Še vedno trpimo za predsodki, k' nam jih je nakopala zgodovina. P#' zadevati si moramo po odpravljanj" teh predsodkov in se zavedati, d" smo partnerji v Evropi, tisti Evropi' ki bi naj že končno postala primeM kako je mogoče živeti v miru. V preteklosti smo prispevali toliko vojaških spopadov, obe svetovni vojni sta izšli iz Evrope, čas je že, da prav v Evropi nastane pravi mir in da se v Evropi začne obsežno popuščanje napetosti. Konkretno nanašajoč se na manjšino, ki potrebuje prednostno obravnavanje, če naj bo enakopravna pa je Kirchschiager dejal: „Mishm< da mora biti manjšina deležna prednostne obravnave praktično na vseh področjih. Potrebno je določiti vec sredstev za kulturno dejavnost manjšine, kajti kulturna dejavnost je velik povezovalni element, ki manjšino združuje, ji omogoča ohranjevati njeno identiteto. Zdi se mi, da j" treba tudi gospodarsko posebej pospeševati tista območja, na katerih živi manjšina, kajti pripadnikom manjšine je treba omogočiti, da si služijo kruh tam, kjer živijo in kjer so zrasli. Razen tega mislim, da so y okviru možne zakonodaje tudi politična zaščitna določila, v takšni obliki, da manjšini zagotavljajo določene dodatne pravice. Seveda le, če pride do tega, da bomo v manjšinah resnično videli dragocen povezovalni člen med dvema narodoma in ne ločevalni element. In tu — to rad povem to tudi vedno znova poudarjam -J' tu še nismo na cilju. Nismo na cilj" mi glede našega odnosa do manjšin n" Gradiščanskem in na Koroškem, P" tudi na večini drugih manjšinskih območij v Evropi še niso na cilju. Kaji) le počasi smo se ločili od miselnost' nacionalne države iz prejšnjega stoletja in smo večkrat še pod vplivom te miselnosti. To je treba po mojem mnenju reševati v smislu resnično velik" svobodne Evrope."
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI SO NAS SELILI . . .
Hoteti so nas iztrebiti
in dokončno rešiti,,koroško vprašanje"
... Zločini nacističnega nasiija spadajo med najboij kruta dejanja, ki {r je zagreši) nemški fašizem nad siovensko narodno skupnostjo na ^"roškem. Z množičnim izgonom siovenskega prebivaistva naj bi bito ^ vseiej rešeno „koroško vprašanje". Po svoji zasnovi, po izvedbi in ciiju je pregnanstvo in fizično iztrebijanje koroških Siovencev Med drugo svetovno vojno podobno uničevanju Židov in nacističnim Metodam pri preganjanju Poijakov na Poznanjskem in v Šieziji.
ermanizacija se je v teku zad-stoletja pojavljala v raznih 'kah. Do začetka prve svetovne Ojne še ne najdemo misli o fizič-em pregonu koroških Slovencev, ec pa že ob prelomnici stoletja aetirno na poskuse, da bi se z na-apom slovenskih posestev za raj-vske Nemce postopoma spremijo narodnostna podoba južne oreške. Te namere so povezane z ^javnostjo organizacije „Sud-^ bila ustanovljena leta 9 Že pred letom 1918 je začel okviru Nemškega narodnega sve-e („Deutscher Volksrat") delovati Poseben naselitveni odbor, ki mu se pred razpadom Avstro-Ogr-o sledila pod okriljem te organi-nova ..posredovalnica za omijišča" z nalogo, ..preprečevati Pohajanja posesti padlih Korošcev slovenske roke". Vnetega zago-°rnika germanizacijske politike pa Po razpadu Avstro-Ogrske „Sud-orka" dobila v osrednji protislo-Phski, leta 1919 stanovljeni or-^oizaciji „Karntner Heimatdienst". P leta 1921 naprej mu je načelo-Alois Maier-Kaibitsch, ki je že časa obrambnih bojev leta 919/1920 veljal za najstrupenejše-9^ nasprotnika koroških Slovencev
kih Slovencev, da bi bil poučen tudi o gospodarski moči. Na podlagi zemljiških knjig in posestnih listin je želel ugotavljati gospodarsko stanje za vsako posamezno osebo in jo v katastru zaznamovati. V svo-
Ljudje so postaii števiike
jem delovanju se KHB ni omejeval le na politično propagando, posluževal se je še drugih bolj učinkovitih sredstev za ponemčevanje južne Koroške.
Konec dvajsetih let je začel v organizaciji KHB poslovati poseben oddelek, zemljiški posredovalni urad („Bcdenvermittlungsstelle"), ki je s pomočjo „Schulverein-Sud-mark" in berlinskega VDA (..Verein fur das Deutschtum im Ausland") posredoval za Nemce iz rajha nakupe ali zakupe kmetijskih pose-
Prva postaja na poti pregnanstva je biio zbirno taborišče Žreiec Pri Ceiovcu.
J* bil vso dobo prve avstrijske re-^blike predstavnik in zagovornik fezobzirnega zatiranja slovenske-življa na Koroškem.
. KUD je svojo genocidno zamisel ^Povedal kmalu po plebiscitu: " RM, osvobojeni Korošci! — Poklica in program ... - Veliki dan oroške je mimo. — Koroški večji ai je napočil. — Oni je bil dolo-za obračun, ta bo posvečen Miritvi in sporazumevanju. — teden pa začnemo delo ljubezni, nam bo dopuščeno dokončati sjprvo delo povračila. — Znebiti e hočemo vseh tistih, ki so skru-'' sveti mir naše domovine, ko ° Podžigali nesrečno sovraštvo in 3s ogoljufali za mir in srečo mno-rnesecev. Z njimi se ne bomo 'Kdar pomirili, temveč bomo le ob-.^unaij, gladko, čisto obračunali nato pretrgali z njimi vsako (Karntner Landsmann-ctiaft, 20. 10. 1920). jJvod v nasilno preganjanje korakih Slovencev iz domače deže-. po plebiscitu prične potem, ko ^ Moralo 61 slovenskih učiteljev iz . Jalnih razlogov zapustiti Koroš-3 'n se preseliti v Jugoslavijo; na ^roškem so ostali samo štirje, od ^ Pa je dobil službo na dvojezič-, ^M ozemlju samo eden. S Koroš-^9a je moralo oditi tudi več du-ovnikov in delavcev.
. ^otem ko je večina slovenske in-^j9ence zapustila Koroško, je KUD (od leta 1924 KHB) začel 9otavljati imovinsko stanje koroš-
stev na Koroškem. Centrala za naseljevanje rajhovskih Nemcev na Koroško je bila v društvu „Volks-bund" v Berlinu, pri katerem je imel vodilno vlogo Korošec dr. Hans Steinacher, posredovalec med „Volksbundom" v Berlinu in „KHD" oz. „KHB" na Koroškem. Poleg ..Volksbunda" pa je naseljevanje finansirala organizacija „Schul-verein-Sudmark", ki je delovala skoraj v vseh občinah senžermen-ske Avstrije in nabirala denarna sredstva v rejhu in v Avstriji za germanizacijo koroških Slovencev.
Tako je prišlo v času do razpada parlamentarne demokracije v Avstriji leta 1933 v rajhovske roke nad 4000 ha slovenske zemlje, kjer se je naselilo okoli 200 družin nemških kolonistov iz rajha. S širjenjem rajhovske kolonizacije je uspevala tudi nacistična miselnost ter so nacionalsocialistične organizacije naraščale in večale svoj vpliv. Pri neuspelem nacističnem puču leta 1934 so sodelovali rajhovski kolonisti in s tem postopoma z drugimi nemško nacionalni mi silami v deželi pomagali ustvarjati ugodno politično ozračje za poznejši „An-$chlu3".
Po svoji zgodovinski zasnovi je bil KHD oz. KHB torej tvorba nemškega nacionalizma, po svojem formalnem ustanovitelju in vodstvenem sestavu pa deželna uradna institucija, v katero so bili vključeni kot funkcionarji številni politiki koroške deželne vlade. Nemški na-
cionalizem in deželna oblast sta se prepletala v številnih primerih, kar je očitno tudi v naslednjem: Vinzenz Schumy je bil več let predsednik KHD, od leta 1923 do 1927 koroški deželni glavar, v letih 1929/30 v raznih koalicijskih vladah s krščanskimi socialci podkancler in notranji minister tudi še v prvi DolIfuBovi vladi leta 1933. Prav tako so tudi finančna sredstva dotekala v glavnem iz javnih in iz deželnih proračunskih sredstev. Tako je dobila germanizacija koroških Slovencev že v medvojnem obdobju uradni pečat.
Ko je meseca marca 1938 nacistični aparat prevzel oblast v Avstriji, je bil KHB takoj priznan kot sestavni del nacionalsocialistične stranke. Nacizem v prvem obdobju na južnem Koroškem ni imel nobene močnejše in bolj množične organizacije, kakor je bil KHB s široko razvito organizacijsko mrežo na podeželju. Poslovodja KHB A. Maier-Kaibitsch je takoj postal član koroške deželne vlade in pooblaščenec za manjšinska vprašanja, pozneje pa vodja deželnega glavnega urada za narodnostna vprašanja („Leiter des Gauhaupt-amtes fur Volkstumsfragen").
Priključitev Avstrije k rajhu predstavlja dokočno prelomnico v odnosu oblasti do koroških Slovencev. Po občinah južne Koroške so sestavljali sezname najzavednejših Slovencev na podlagi ljudskega štetja iz leta 1939. Tem seznamom pa so sledili ponovni zapiski, kjer so registrirali narodno zavednost in aktivnost posameznih slovenskih družin. To je bila prva inventura za tiste koroške Slovence, ki so jih pozneje izselili, še leta 1939 pa so nacisti povezali pregon Slovencev z vprašanjem preselitve nemške manjšine iz Južne Tirolske in iz Kanalske doline v rajh. To nalogo so poverili A. Maier-Kaibitschu, ki je nameraval to akcijo izkoristiti za naselitev nemških kmetov na področje južne Koroške. Nacisti so skušali izkoristiti vse pravne možnosti, da bi pridobili čim več kmečkih posesti, kamor so nameravali naseliti kanalske in južnotirolske optante; v ta namen jim je služi) tudi zakon iz teta 1935 o možnosti zaplembe zasebne posesti za potrebe vojske.
Sicer so nacisti že pred napadom na Jugoslavijo aprila 1941 snovali načrte za izselitev koroških Slovencev, vendar do njihove uresničitve v tem času ni prišlo, ker se je Hitlerjeva Nemčija prizadevala, da bi Jugoslavijo pridobila na svojo stran. Ko pa so se jugoslovanski narodi uprli takemu poskusu, so nacisti pokazali svoj pravi obraz. To so občutili tudi koroški Slovenci, potem ko je okupacija Jugoslavije koroškim nacistom dokončno razvezala roke.
Nastopil je trenutek, s katerim so želeli z nemško kolonizacijo iz Italije dokončno pregnati Slovence iz dežele. Medtem ko je obmejni urad meseca aprila 1941 mislil bolj ali manj še na prisilni odkup ali na razlastitev kmetij, vsebuje Himmler-jeva odredba z dne 25. 8. 1941 že moment prisilne izselitve koroških Slovencev. Za naselitveno področje Kanalčanov je izrecno določil dvojezično ozemlje, s katerega je velel izseliti kakih dvesto „narod-no in državno sovražnih" družin. Vse pristojnosti pri izvedbi izseljevanja je poveril celovškemu uradu šefa varnostne policije in varnostne službe ter uradu državnega komisarja za utrditev nemštva na Koroškem; svetoval pa je, naj k uresničitvi pritegnejo tudi lokalne nacistične dejavnike.

Por Relchaftihr^r-Z
ReichsKoaaisaaf ?u.r dte
Fastiguag dautachen Velksturna
t-i/l-2/L'r.St/Ba,
Rerlin-Haicnao-. 4. 25.3.41 KutfUmtenAaaB ilo
Vcrgaag :	tar Kanaltal
Nh/ *6/;
=
-
*.) P1.9 taMieditHig dw Kanatt&t .r optant;;R lat se durehavt-ftUtroH, 8... ta : 194! stiRde.t.s. 2/5 der aasu. gtedalnaer Kanal t&l.r is Betn?B Sledi tasgsgdbict asgcsutzt sled.. Pid NM-lgen s.lad Us apgtcstoRs 4.4.1942 uatzu-aledslK,
' '
.Ha 'AaalediuKgagebtete besKUMn-.ieh d-n n<;ichagaK naraten, daa besetate	ves SUdKdrnten (ObarUrain imd das
'H.lcsstai.; '
;:te J/ertalluag dt-T umsiedicr awf aea. Siadlungagebl^t crf&lgt fifr dea gaaaatda	- aach Verlage.
des SlediURgagianea 'set	Stabahanptaat - 3weh dle
3.) Daa deppelspfachige Oetiot das'	Kasrat..a
Hges AbstiaKdngagotit-t) tat. stur BorelRiguag der wl)tapall-


tiaehea Page fvr d le Anaetzung der Kaaattalc* b^aendaza haranzMzteheri.
t
Sin Betrleb#; dvr etwa 2ep' siatMmlaeaoB Fcmlilua dl^aaa Ce-Mett-a, dle ais veika- ataatsfvladtlch bekannt alad, sind zur Baaatctasg alt KaK«ttalern horanzuzlehen, streh wenn dlese staAtntv-tndt tchvn Slweaea z.Zt. dte deutschc ' StaatsaRgahdklgk^lt	Die prage der Aberkeaawng dur
Utaatsarigt-hhrtghelt bltte im denehaca .mit. dea zvatNa-dtg':n gteHert aehaciiateaa vinar Mauag
oi; IvstatuHtMig, wiehc Sioaunen ala ataatafeladilcb su evtdnrit.ren bsw. in das Altreiah sa titerfUhraa slad, er-fctgt dtureh 31v H-.-r)st;)te11vri des Chefa der Sieh^rh^itspc-tiavi and das SP, der steh aegea dur gepiantea Aasvtzaag
Na „dokončno reševanje" narodnostnega vprašanja na Koroškem so se nemški nacionaiisti pripravijaii že v času prve re-pubiike, s prihodom nacizma pa je napočii trenutek, ko so svojo genocidno poiitiko iahko začeii praktično uresničevati.
Pravno podiaao za nasitno izseijevanje koroških Siovecev je dai sam reichsfuhrer SS in državni komisar za utrditev nemštva Heinrich Himmier z odredbo štev. 46/i z dne 25. 8. 1941: za optante iz Kanaiske doiine, ki so jih kakor južne Tiroice pokti-caii „heim ins Reich", je doiočii kot naseiitveno ozemije dvojezično področje Koroške.
Domači nacisti so začeii povetje svojega vrhovnega poglavarja vestno izpoinjevati. Na podiagi že prej pripravijenega gradiva o Siovencih so izbrati predvideno števiio posestev, njihove iastnike pa progiasiii za ..sovražnike naroda in države" in si tako ustvariti Jegaino' podiago za izvajanje svojih ziočinskih načrtov.
Vodiini akter protisiovenskega nasiija Aiois Maier-Kaibitsch je za 23. februar 1942 skiicai v Ceiovcu posvetovanje predstavnikov vseh uradov, ustanov in organizacij, ki so sprejeti zadnje priprave za izvedbo izseiitve.
NattoMijoginiittijAr SrntjAt 3itMtMpattci
&auMtUB9 jEMn&a
<$4S<3!ta)l)tBa4Stt
M. ^4-.:	^ - 2 - 0413/'4Z


Er les igt
3
atagrafta, itn	1S4S.
A-tMMaSt&Kt-Ahjr * *	'
4 A,



l!)	voa SlavaBBH*
dam	KUnstsa	Bablet) ftadst am
3.:.Z-brutr 1V43 tam 14 Vh?
Im Sitaa&gamutle	In Ela&cafurt aina
Htntt, an VMrl&aalicdt tailanaehmaa inh Sin blttn.
i
Paf Inltn-t Snagrcanlna&unlnnu!
j__PRED ŠTIRIDESETIMI LETI SO NAS SELILI . . .

^ i"..'


BasJh^^a.
Der Reichsoinistlr des InHern hat mit S^-lass v&a 'l.Juli 1942 - S.II & 5 - Nt.. 550^/42 - 212 geaRsa den BastiamKgHR dar Verordnurng ilber die Binzlehtmg volks- und staatafsindliehea	im lar.lo Osterreich vos 1,-3.11.1933,
I m 1520 f 5 at gest elit, dass d. ie Bestj-ebungen des ^^hld^Aaton LojsJ*^!*_______---in	.
1.
-JKd	-	...0'
Sleichseitig -uy^a dlo Staatapdlizaiatelle S3.agenfurt
,	4-1 -t,__^____ .	..	1 ,'
.33tre3fieaaB, '^e BiRzia&img daš, VannSgaaa daa Vorge^n-tieR
vdrzdRdhseR.
Oem&as
1 ths.

r
d.^y vorganinataR VarardRong verfHge ich dahor aaf Srand des § .2 der srsten Dv.*cRfHh.rnng$verordAdRg sna Cstaar^esetz ?om 10.6 1939, 1831. I g 993, in viTbindaag
ait § 1 der nohten Darchti hru^gaverdrdnutRg sna Cstmarkgeseta vem 23.3.1940 3SB1. 13 561,- dia Binsiehdng daa gesamtsn in ll-Rtan galsganen Varmcganl das CbaRgcndRnten, zn Simsts&des Isdtsohan Reiehea, vartret<R dnreh dan laiahsfinansminiatsr.
'1
Kma!u po nasitni izseiitvi so dobiti pregnanci odtoke o raz-iastitivi — njihova posestva je gestapo zapieniia v korist nemškega rajha kot ..premoženje sovražnikov naroda in države ".
Toda koroškim Siovencem niso zapieniii ie osebnega premoženja, marveč so jim ukradii tudi domovino: s Spiošno odredbo štev. 21/43/C z dne 6. 2. 1343 je Himmier dvojezično ozem-ije Koroške doiočii za ..seiitveno območje", z namenom, da bi nemški eiement na tem ozemiju utrditi s preseiitvijo „narodno-potitično nezanesijivih ijudi" in z naseiitvijo zanesijivih, preizkušenih Nemcev.
4**t**h*a VoUattaz«
-
..A n,,,w'M?
Ai*	RlR**	Ut
Btrcten
^ - -
; H) Mh erkUr* 4M gwmizebtwt*cM#t	.
'nprmtsa M* Si*<Uu^p)b#!kich'.' Ke^r4i^Aluag*M(<ei<^. umfMst tolg*ad* &M«ind*n!
^ .P*	/


Ber Stedluagstenicb tst ln dek belHegetidet^lHs*^. echtutr* smgeiegt. Bie*e terte bHAet *mta &eet*n4te?tTH!Rf^AP^dnMmg. . ;
2.	) Bie Bcke^htterkl&tucgjreirfo^tAe^^	drsa dv ^the Vo33t*^u<s
d-rch UmdUKUmU vaMnpolitiaeR	#r
^ ^ssehennad	**	^
AMf.dlumg	d<mt.eK*r
auch dwreh SeaebettAeahmig voa OMledlem asW'H#a dMSiRRd
'	4*-'*it6KS3*t€X^
- .	' i
,, . !?* -
3.	) M# l^rtlcattztiaraag h#t	di^ VitRtrng^dta* dnmd- ,
ia St*4hms*b*r*i<-h tabeataprvebdBder	de* iaai-
be*ehA*thag*ge**t$** Zeedte det VehtMtcui VMŠ^9,3.1M5 # (M9H, I S. 467) uad eetaet thurcbRawMa#btett!MM^b^ ia Aa-eptneh geaanwMt eetdea Mnaen.	-	' *
Bi* tush dieega Ce*ett det HeScheetelte	fnag


4H4egMMten A^tgebee dbettmde f^r Siesea Sreil^t^* beteitb dezt Beiabaatatthaltet ta a*ičh*s*u garatea.
4.) etfatdetUche aHgwetae,.P*t?bf4tnmagebestMia,M^a
*r)atst eeia Stebthaap^aat.
Cte p^rrhflhrung det n6tit!*n Ma^ecabaec ia emtHaea tH*" tr4ge irh de= OaHeitet und !<ei.h!n-!a-.rh^ter in CfaRer .t t^-.Etr En-;.sjmft 4ls aetn	.
Sr	eijb tn*tbet at ter	ga-trgcef,-
3^4isr^tei,ten Etartehtungea-


E/
ge:. g. g ! * x * * *
! eiie;ieyg je bito eno izmed taborišč, v kaier.h so slovenski
pregnanci tri teta, tri mesece in tri dni hrepeneti po svobodi in vrnitvi na domove.
Cela vrsta posebnih uradov se je bavila z vprašanjem naselitve in preselitve ter sodelovala pri pripravah in vseh odločitvah. Z odlokom z dne 27. 3. 1940 je gauleiter poveril vse to delo A. Maier-Kai-bitschu, da bi v eni osebi združil tradicijo nemškega nacionalizma z obmejnim in narodnopolitičnim naročilom stranke. Pod vrhovnim vodstvom A. Maier-Kaibitscha so biti pri celotni akciji udeleženi naslednji uradi:
1.	Gaugrenzlandamt, Amttiche Umsiedlungsstelle; pozneje Gau-hauptamt fur Volkstumsfragen der Gauleitung Karnten der NSDAP.
2.	Oer Beauftragte des Reichs-kommisars fur die Festigung deut-schen Volkstums, Dienststelle Kla-genfurt.
3.	Gauverband Karnten des VDA (vrhovna organizacija vseh nem-škonacionalnih društev narodnopolitičnega značaja).
4.	Deutsche Umsiedlungstreu-handgeseilschaft mbH (DUT), Ne-benstelle Klagenfurt (ta družba je prevzemala imovino pregnancev ter odločala o razlaščenem premoženju).
5.	Deutsche Ansiedlungsgesell-schaft mbH (DAG), Geschaftsstelle Klagenfurt (ta organizacija je upravljala, premoženje preselitvene družbe in se je ukvarjala predvsem z neposrednimi posli naselitve).
6.	Geheime Staatspolizeistelle Klagenfurt (poseben oddelek celovškega gestapa).
Poleg teh organizacij in uradov pa so v polni meri sodelovali vsi pristojni oddelki tedanje deželne vlade „Der Reichsstatthalter in Karnten", vsi uradi in oddelki „Gau!eitung der NSDAP Gau Karnten", vsi kreisleiterji, instance kmečkih organizacij „Landes-bauernschaft" ter okrajne „Kreis-bauernschaft", tedanja okrajna glavarstva „Der Landrat" in končno tako imenovane vaške trojke (župan, Ortsgruppenteiter NSDAP in krajevni kmečki vodja).
Izselitveni načrti so bili izdelani na Koroškem, čeprav je neposredna pobuda za izvedbo izselitve prišla iz Berlina. Dne 27. 9. 1941 so se v Trbižu sestali zastopniki uradov in organizacij, ki so se bavili s tem vprašanjem. Zedinili so se za izbor kmetij, ki naj bi ustrezale naselitvi Kanalčanov, in za ceno ter nakup razlaščenih posestev. Gestapo je bil določen, da zapleni predvidena posestva in od prizadetih Slovencev zahteva ..prostovoljni" odstop od lastninske pravice — ali pa jih kaznuje s pregonom v taborišča. Kakor vemo iz pričevanja bivšega gestapovskega uslužbenca Sellaka, pri gestapu nacionalni momenti niso igrali bistvene vloge, temveč v skladu s Himmlerjevim ukazom predvsem premoženjski elementi. Vendar so konec koncev upoštevali tako narodnopolitični kot premoženjski moment. V začetku leta 1942 so seznam dopolnjevali tako, da je število slovenskih družin, predvidenih za izselitev, končno ustrezalo Himmlerjevi zahtevi. Okrajni nacistični veljaki, predvsem okrajni vodje nacistične stranke, se s Himmlerjevo odredbo niso zadovoljili; njihovi predlogi so bili daleč bolj obsežni, kot pa je bila dejanska izselitev aprila 1942.
Dne 14. aprila 1942 so motorizirani oddelki policijskega bataljona in do zob oborožene čete SS pripeljale 186 slovenskih družin v zbirno taborišče Žrelec. Osem izmed njih je bilo kmalu izpuščenih, tako da je bilo pregnanih 178 slovenskih družin. Z obsežno izselitveno akcijo iz celotnega dvojezičnega ozemlja je postala dobro vidna jezikovna in narodnostna mpja na Koroškem. Sprva so Slovence iz-, gnati v posebej pripravljena taborišča Hesselberg, Frauenaurach, Ha-genbuchach, Schvvarzenberg in
Rehnitz, kmalu nato pa so jih porazdelili tudi še na druga taborišča, kot so bila to Eichstatt, Wids-heim, Ettlingen, Rastatt, VVeiBen-burg, VVernfels, Gerlachsheim, Ret-tenbach, Buch, Altenmark-Tenne-berg, Altotting, Mohringen in druga.
Pregnanstvo je sprožilo med koroškim prebivalstvom zbeganost in vznemirjenje, večina južnokoroške-ga prebivalstva je to barbarsko dejanje obsojala. Zato so vodilni koroški nacisti že po nekaj mesecih dovolili šestim izseljenim družinam vrnitev na domove. Ko se je razmerje sil vedno bolj nagibalo v prid zaveznikom, je nacistična vojska potrebovala vedno več vojakov. Slovenskim pregnancem so obljubljali vrnitev posestva, če bi se prijavili v Hitlerjevo vojsko. Nekaj izseljencev so celo izpustili iz taborišč, vendar se niso smeli vrniti na Koroško; za vsakega je bila določena tako Imenovana „Sip-penhaftung" — kolektivno jamstvo ožjih sorodnikov s kazensko sankcijo.
Vendar tudi na Koroškem kolonizacija ni potekala brez problemov. Nekateri Kanalčani so odklonili naselitev na posestvih izseljenih
Ko so se po osvoboditvi vračati domov, so mnoge svoje sotrpine za vedno pustiti v tuji zemlji.
Slovencev, vsi pa v očeh naci-stev niso bili narodno in politično zadosti zanesljivi. Predvsem v okolici Železne Kaple so nacisti zaradi širokega razmaha osvobodilnega gibanja težko našli oskrbnike na posameznih posestvih, marsikateri kolonist se je moral umakniti s posestva izseljenega Slovenca.
Neznaten del slovenskih izseljencev se je lahko že pred osvoboditvijo vrnit na domove, kljub temu pa so se nacisti še nadalje ukvarjali z načrti izgona večine slovenskega prebivalstva. Koroški gauleiter Rainer je še oktobra 1942 želel „z vso energijo in udeležbo združenih moči koroškega nemštva doseči rešitev (slovenskega.) problema v najkrajšem času na jezikovno mešanem področju". S tem namigom je
bil povezan načrt o izgonu 50.000 prebivalcev južne Koroške, ki j° potrjuje Himmlerjeva odredba z dne 6. 2. 1943, s katero je proglasi! „jezikono mešano ozemlje Koroške" za področje nemške kolonizacije. To pomeni, da je Himmlef proglasil za izselitveno področje večino kasnejšega, povojnega območja dvojezičnega šolstva, kat pomeni, da je bil nacistom leM 1943 popolnoma jasen obseg dvojezičnega ozemlja.
Dokončni izgon koroških Slovencev februarja 1943 nacisti niso mogli več izvesti: Rdeča armada je že predrla fronto pri Harkovu, ravno med Harkovom in Rostovom pa so nacisti imeli začrtano „Novo Koroško", kamor so predvidevali izseliti 50.000 ljudi iz Koroške. Od tega časa naprej je prišlo še vedno do posameznih pregonov tistih slovenskih in tudi nemških družin, k' so podpirale narodnoosvobodilna gibanje ali k! so se kakorkoli postavile po robu nacističnim oblastnikom.
Nacistični raznarodovalni aparat je zakrivil izgon skoraj 300 družin, okoli 1300 pregnanih, zaprl je blizu 1000 oseb, v taboriščih in zapc rih je umrlo do 200 oseb. Od 30 slovenskih duhovnikov je bilo 67 izseljenih iz južne Koroške. 94 izseljeniških grobov, tisoči ubitih partizanov in množica izkoreninjenih, lastnemu ljudstvu odtujenih še danes obtožuje Maier-Kaibitscha ^ vse njegove zločinske pomočnike.
Pregnanci so se po zmagi nad nacizmom sicer vrnili domov, vendar so bila njihova prizadevanja za popravo krivic, storjenih v dobi nacističnega nasilja, uspešna šele po dolgih letih in desetletjih. Namesto da bi ob vrnitvi v domačo deželo dobili zadoščenje za krivice, so de! pregnancev julija 1945 hoteli iz Beljaka spet pognati nazaj v Nemčijo. Potem ko so se izseljenci vrnili domov, pa so se tja v petdeseta leta vlekle tožbe za vrnitev posesti.
Slovenski koroški pregnanci so bili ves čas po letu 1945 vest koroške družbe. Poskus prepovedi spominske slovesnosti ob 4. obletnici pregnanstva 15. aprila 1946 jd Izzval bojevit nastop koroških Slovencev v Celovcu. Dejstvo, da je tistega dne celovška policija fizično napadla Slovence, pa opozarja na kontinuirano raznarodovalno politiko koroških oblasti pred, med ih po vojni. Toliko bolj zato postaja razumljivo dejstvo, zakaj vse od podpisa državne pogodbe avstrijske oblasti odklanjajo uveljavitev manjšinskih določil, ki so jih s to pogodbo sprejele. Prav z njihovo uresničitvijo bi poplačale tako protifašistični boj koroških Slovencev kot tudi dolg avstrijske družbe do koroških Slovencev. Več kot značilno je, da so pomenili dogodki aprila 1946 simbolični uvod v vse tisto dogajanje, ki je leta 1958 vodilo k odpravi obveznega dvojezičnega šolstva in pozneje do zloglasnega „tafelsturma", preštevanje manjšine in končno do diskrimi* nacijske sedmojulijske zakonodaje-
(Po publikaciji ..Pregnanstvo in upO'*4
Josip Jurčič na dobroiskem odru z igro,Domen'
nedeljo 28. marca je nas do-sko društvo Srce presenetilo z Sro „Domen" Josipa Jurčiča; pre-enet lo zategadelj, ker so zbrali "a hip 17 igralcev.
Josip Jurčič (1844-1881) je prvi Siki slovenski pripovednik, avtor slovenskega romana „Dese-' rat" ter avtor raznih dobrih no-s ;n povesti. Rodil se je na Mulja-' Ph Stični. Doma so imeli majhno J^stijo, branjarijo in žganjarijo.
'skoval je gimnazijo v Ljubljani, ostal nato pisatelj; živel na Duna-
vaško lepotico Anko (Šturm Anica) in graščakom Sove (Butej Jozej). Zatajeni nezakonski sin Domen (Komar Pepej) ne more postati zet bogatega kmeta Jurca (Prunč Jozej); kmet ga zapodi od hiše, graščak pa ga hoče vtakniti v vojake. Ko Domen odkrije skrivnost svojega rojstva, nesrečno končajo Domnova mati Meta (Ferra Fani), Domen in graščak.
Domnova mati Meta je podala svojo vlogo izredno prepričljivo. Omeniti je treba, da so igralci na-
SLOVENSKt	ATLETSt	< t	KLUB
vabi na prvenjtvene tekme	
V SOBOTO 17. APRtLA 1982	
SAK šolarji — Austria šotarji	ob 14.45 uri
SAK mtadinci — Grabštanj mtadinci	ob 16.00 uri
'grišče: KOSCHAT	
^	V NEDELJO 18. APRtLA 1982	
ŽreJec (Ebental) — SAK	ob 16.15 uri
Žrelec „pod 23" - SAK „pod 23"	ob 14.30 uri
'grišče: ŽRELEC	Prisrčno vabijeni!
odgovarjat 50 materam na razna vprašanja.
Veselimo se pa že zdaj na koncert pod geslom „Deže!a ob Dravi — Das Land an der Drau", ki bo jutri v avli glavne šole v Dobrli vasi. Razveseljivo je, da je odbor društa Srce pridobil za to prireditev zelo znani Grenzlandchor Ar-noldstein, ki ga vodi Grete Kom-posch. Sooblikovala bosta spored še Mešani pevski zbor Danica iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzija Kežarja in mešani pevski zbor Srce pod vodstvom Albina Krajnca.
Kot opazovalec in spoznavalec raznih drugih društev pa lahko trdim, da v Dobrli vasi cveti slovenska kulturna dejavnost kot še nikoli poprej, zato odboru po tej poti čestitam!
Udeleženec
Občni zbor SPD „Trta" — obračun bogate dejavnosti
%osfan/e
^ Mariboru in Ljubljani. Umrl je *omaj 37 let za jetiko,
V Jurčičevem delu je pustilo cene sledove pripovedovanje sta-ega deda. Boj za kruh je silil Jur-'Ca, da je hitro pisal. Tako je iz omačih krajev zajel snov za -'Domna" leta 1864. Godi se igra Preteklem času v vasi na Dolenjskem.
^ Domnu pisatelj razkriva posle-neenakopravne ljubezni med
dice
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
Na pobudo krajevnih dejavnikov in Krajevnega odbora 2SO bo pisarna odsiej zasedena vsako drugo soboto od 9-do 12. ure.
V soboto 17. apriia 1982 bo v Pisarni
zbornični svetnik Ignac Domej
študirali igro v rekordnem času in da so igralci tudi jezikovno bili kos igri, čeprav smo videli takrat veliko novih obrazov, predvsem iz Metlo-ve, Prible vasi in Kazaz, nov je bil tudi režiser Podrečnik Franc iz Do-brle vasi. Druge osebe igre: Anže (Logar Franc), Jerica (Micka Ha-šej), Urh (Božič Franc), Krševan (Cunder Franc), Špilkin Jože (Pande! Martin), župan (Martin Wastl), France, fant (Šturm Boris), Tenkor, Skene, Golobek ter birič pa so bili Podrečnikovi in Bučovnikovi fantje ter Sekol Karl.
Pred nedavnim pa je v Kulturnem domu v Dobrli vasi predaval g. dr. Matjaž Sienčnik o raznih otroških boleznih in tako matere seznanil z raznimi težavami v otroških letih. Dr. Matjaž Sienčnik je po zelo dobrem izčrpnem predavanju
je n<2 NojMnJgA o/?-^%ja/ jvo; 30. ž:'v/;eMjjH j%Mej 7/er-MMK	pj. Afajžn^ov.
pOZ72<g7MO	7MU:/KJfMeg<2 jTO-
v 5/cuem^em pro-JVffMfTH ;/r%jtUM	7M
Kojt%M;<g/; :M ^or ^OTMMTM/MPgC po/;-r/^<g oz:row^ o/?čT:j^eg^ o<//*o:'M'^g ("ErzotM /:'jraJ	oM/rre
Njegov ^o^e^ew ..^orrjme^" je o^M&a JejavMo^r, i^rar^a on je o<//;'čfM ;'gra-fec. Prav po:e^wo se podajo v/o-ge zger rfowaeega ve/f^ega ^e^e^rzega MJtv^rj^/cig :'z 7$. ^roferja zlzzJreja .^ašrarja-Dra^Oirzja^a. Nor j;*M zaverf-zzzTz rtarrev zrz j prorvetrzo r/ejavzzortjo zzavJajzzz/erzzjz sfarjev — oče je M ^ar 60 /er org<g^:'jr ;'zz pevovodja, re rze čaJ.zzzo, z/a je raz/z' orz ra/zo rerzzo povezan s ^a/ramo z/ejavnorrjo rvo-jega ^raja. V za/zva/o za njegovo p/e-nzenzro jzrorverno z/ejavnorr nza je ^/o-venr^a jzrorverna zveza o/? J30-/er-nzcz' rnzrr/ zlnr/reja ^arrarja-Dra/zor-nja^a jzoz/e/z/a Dra/:ojr:;a^ovo jzrzzna-nje. Nerznana A/aen ^a o/z njegov: 30-/erncz' /sireno čerbrazno z že/jo, z/a /z/ H/ je naprej ra/zo z/e/aven rer zz/rav zn čz/.
Slovensko prosvetno društvo „Tr-ta" v Žitari vasi je eno izmed najstarejših krajevnih kulturnih organizacij v Podjuni, saj bo to društvo letos slavilo 75-letnico obstoja. Prav v zadnjih letih je SPD „Trta" postalo zelo aktivno. To je prišlo do izraza na zadnjem rednem občnem zboru „Trte" pred dvema tednoma, ko so člani predsedstva podali delovno poročilo.
Kot znano v okviru „Trte" deluje pevski zbor, ki ga vodi marljivi Jozej Starc, pred leti je Slavka Kukoviča ustanovila najprej člansko folklorno skupino, zatem pa še otroško, katero zdaj vodi Irena Brežjak. Iz poročil predsednika Jože Golavčni-ka, tajnika Franca Lipuša in blagajnika Tineja Hribernika je bilo razvidno, da je društvo v zadnji poslovni dobi bilo izredno aktivno, posebno pevski zbor, ki je v minulem letu izvedel kar 46 nastopov doma, pri sosednjih društvih in na gostovanjih v Sloveniji. Seveda k temu pridejo še nastopi obeh folklornih skupin, ki sodelujeta pri vseh večjih društvenih prireditvah. Vse skupine društva sodelujejo tudi pri centralnih prireditvah SPZ in KKZ. Da so ti nastopi možni, pa je potrebno požtrvoval-no delo vodij in članov zbora in folklor, ki svoje programe pripravljajo na rednih tedenskih vajah.
Več kot šestdeset članov je prišlo na občni zbor pri Plantevu v Goričah, ki so z zadovoljstvom vzeli na znanje delovanje društva. Izvolili so tudi nov društveni odbor. Novi predsednik je postal Mirko Ogris, tajnik je ostal Franc Lipuš, tudi blagajniku Tineju Hriberniku je ponovno bilo izrečeno zaupanje; razumljivo pa je, da je za vodjo zbora bil imenovan Jozej Starc, Slavka Kukoviča in Irena Brežjak za folklorni skupini, medtem ko bo knjižnico imela na skrbi Mojca Hribernik, športno dejavnost pa Pavlej Štern. V znak zahvale je občni zbor dosedanjega predsednika Jozeja Golavčnika imenoval za častnega predsednika društva.
Občnega zbora sta se udeležila tud: predstavnika prosvetnih central SPZ in KKZ predsednik Valentin Polan-šek in podpredsednik Janko Zerzer. Oba sta društvu čestitala k doseženim uspehom in obljubila tudi pomoč pri razvijanju njihove bodoče kulturne dejavnosti.
Pri kulturnem sporedu je nastopil moški pevski zbor in folklori, Hanzi Lomšek pa je pokazal film o delu društva.
Šentvidčarti
gostujejo
Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Šentvidu v Podjuni je letos naštudirala spevoigro .Študentje smo". Kot znano je igro zrežiral Silvo Ovsenk in da je to zelo posrečeno odrsko delo, ki med gledalce prinaša razvedrilo. Zato je razumljivo, da so Šentvidčani po uspešni premieri na domačem odru šli in še hodijo v goste k sosednjim društvom — pred kratkim so bili celo na Gorenjskem.
Na velikonočni ponedeljek so Šentvidčani s komadom .Študentje smo* gostovali na Brnci in v Železni Kapli. Čeprav je na Brnci SPZ pred kratkim organizirala vetiko centralno prireditev .Pokaži kaj znaš", je obisk bil povsem zadovoljiv, saj si je spevoigro ogledalo daleč preko sto ljubiteljev odrske umetnosti. Gostujoče igralce je v imenu SPD .Dobrač" pozdravil predsednik Janko Ojcl, občinstvo pa je igralce nagradilo z navdušenim aplavzom.
Tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" v Železni Kapli Miha Travnik je pred povsem zasedeno dvorano pozdravil gostujoči igralski ansambel iz Šentvida. Med publiko je bil tudi avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern, katerega je Travnik še posebej pozdravil. Potem pa je predstava stekla in gledalci so z veliko odzivnostjo spremljali dogajanje na odru, pri čemer so posebno ugajale pevske pasaže.
Zato je prav, da Šentvidčani hodijo v goste po Koroški in s svojo posrečeno spevoigro zabavajo staro in mlado.
Spominska prosiava
OB 40. OBLETNIC) PREGNANSTVA )N UPORA KOROŠKiH SLOVENCEV
v soboto 1. maja 1982 ob 20.00 uri v mestni hiši v Borovijah.
Prirejajo in obiikujejo jo domača siovenska društva: Borovije, Sveče, Šentjanž, Siovenji Piajberk, Sete, Seie-Kot, šmarjeta v Rožu.
V KONCENTRACiJSKO TABORiŠČE MAUTHAUSEN
Zveza koroških partizanov priredi ob obletnici dneva zmage nad fašizmom, 9. maja 1982 enodnevni iziet v nekdanje naciztično konten-tracijzko taborišče Mauthausen. Ma ogied tega kraja groze vabimo še prav posebno miadino, da se seznani, kako so tam trpeti in umirati tudi naši ijudje. Ob tej priiožnosti se bomo pokioniti spominu tisočerih žrtev.
Cena vožnje znaša Z00 šiiingov.
Prijave sprejemamo do H. apriia 1982 na nasiov: Zveza koroških partizanov, 9020 Ceiovec, Gasometergasse 10; teiefon (0 42 H) 32$ M. Podrobnosti bomo še pravočasno objaviti.
Odbor
{^- Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora - Ob štirideset!etnici pregnanstva in upora
^**-KA KOLENtK, roj Lombar:
Spomini na ieta pregnanstva
Pomlad leta 1942 je le počasi, vendar Zmagovito prihajala v deželo. Nismo pa si ^°9li misliti, da bo pomlad, ki smo si je S', posebno mladina, res iz srca želeli, pri-esta meni, mojim staršem ter mnogim fužinam toliko gorja, žalosti, zaničevanja nesreče. Kot petnajstletna mladenka še . Jtiti nisem mogla, kaj bo s pomladjo pri-° nad nas — da bomo morali zapustiti ^no hišo in prisilno oditi v pregnanstvo. Namesto radosti in pomladnega pričako-3nja gtg se v moje srce naselila strah in . rb- Slišala sem bila že razne stvari, ki so , ovale name vse prej kot pomirovalno: J^Ko hitlerjanci zapirajo naše ljudi in jih 9anjajo v neznano. Prvo tako srečanje ^ ni imela, ko sem še hodila pomladi 1941 glavno šolo v Pliberk. Na tamkajšnjem orišču sem videla polno duhovnikov, ki J* i'h nacisti pripeljali iz Slovenije in jih tu odvedli neznano kam. Drugo straš-. doživetje pa je bilo leto pozneje na plitkem glavnem trgu: ko sva s sošolko in , fjateljlco Greto Buchvvald izmenjali nekaj Sed, sva pred Breznikovo hišo nenado-^ a zagledali črn avto, ki mu je že barva ^lala pečat nekaj posebnega in groznega.
Videla sem, kako stopajo v tisti črni avto gospa Breznik in otroci ter se jočejo.
Vse to je leglo kot mora name. Strah me je bilo in sem se takoj napotila domov z grozno slutnjo v srcu, kaj bo z nami, ali bodo prišli tudi po nas. Stopila sem k Lipeju in povedala šivilji Micki, da danes ne morem šivati; preveč me je strah, kar sem videla v Pliberku in bojim se, da bodo prišli tudi po nas. Lipejeva Micka — tja sem se hodila v zimskih mesecih učit šivanja — mi reče, naj se ne bojim izseljevanja, če bodo že koga izselili, potem njihove in ne naših. Jaz pa se nisem mogla umiriti in zbrati, da bi lahko šivata, zato sem odšla domov.
Tudi drugi dan nisem šla šivat, ker sem bila preveč prestrašena od prejšnjega dne. Ves dopoldan sem hodila pred hišo in gledala proti cesti, kako tamkaj vozijo avtomobili — ati ne bo nekateri z glavne ceste zavil proti naši vasi? Stopila sem v bližnji vrt In tudi med obrezovanjem bezgovega grmičevja strahoma pogledovala na cesto. Tedaj pa nenadoma stojijo pred vrtno ograjo kot pošasti trije SS-ovski vojaki, z nasajenimi bajoneti na puškah. Eden me
vpraša, ali so prišli prav, ali tu stanujejo osebe: Anton Lombar, Eliza Lombar, Emilija Lombar in Rozamila Štefic. Ko SS-ovec navede ta imena, sem bila kot okamenela in nisem mogla doumeti, da se je zla slutnja uresničila, da so prišli po nas, da nas odvedejo. Nisem mogla spraviti besede iz sebe In sem samo kazala, naj gredo naprej. SS-ovci so videli mojo zmedo in eden privleče iz žepa listič, na katerem so bila zapisana že prej navedena imena. Zaukaže, da nas bodo izselili, da imamo samo eno uro časa, da se pripravimo in zberemo najnujnejše stvari. S strašno muko sem izdavila besedo: Tukaj smo. Nato vpraša eden izmed njih, kje je oče. Povem mu, da ga ni doma, da dela v gozdu. Vpraša me, ali je daleč ta gozd. Moj oče je takrat delal kot gozdni delavec v vogrskih gozdovih. kamor je bilo od nas pot ure s kolesom. Eden od SS-sovcev ukaže, da moram po očeta in da se morava takoj vrniti.
Z dotlej neznanim strahom sem se podala k Lipejevim in jih prosila, naj mi posodijo kolo, da se popeljem k očetu in mu povem, da so prišli SS-ovci in da nas bodo pregnali, izselili. Vožnja iz čirkovč do Vo-grč je bila strašna. Pritiskala sem na pedala in gnala kolo, kolikor sem imela moči. Pri Komanu v Vogrčah sem zagnala kolo v stran in se še bolj hitro peš napotila v Vogrško goro. Med tekom sem poslušala, kje padajo drevesa, kje se čuje ročna žaga. Ko med potjo to ugotovim, zletim proti
kraju, kjer je delal oče s Čirkovim Pavlom, in zavpijem: Ata, ata, ata... Več nisem mogla izdaviti iz sebe. Preveč sem bila prestrašena in izmučena, jokala sem na glas. Naslonila sem se na drevo in ihtela, zlezla sem na zemljo kot kup nesreče.
Ko je moj oče videl, kaj se dogaja z mano, je v skrbi pritekel do mene in vprašal: „Kaj se je zgodilo?" Jaz pa nisem mogla iztisniti niti besede. Oče me vpraša, ali je hiša pogorela. Odkimam, da ne. Ali je mama umrla? Spet odkimam. Ali je krava poginila? Ne. „Kaj pa se je tedaj zgodilo?" vpraša oče. Medtem pride zraven še Čirkov Pavli in vpraša: „Tonej, kaj pa se je zgodilo?" Polagoma sem te toliko prišla k sebi, da sem mukoma izdavita: „Ata, prišli so po nas! Izselili, pregnali nas bodo!" Oče reče: „A tako! Ne deri se," in me tolaži. Nato reče sodelavcu Pavleju: „Pavlej, jaz moram zdaj oditi. Srečno!" Pavlej pa dene: „Bog daj, Toni!" in se začne jokati. Vsi trije smo jokali. Potem sva šta z očetom solznih oči in z morečo boljo v srcih po vogrskih gozdovih — zadnje korake v svobodi proti domu in pregnanstvu.
Preden prideva z očetom do doma, je že skoraj potekla tista ura, ki nam je bila določena za odhod z doma. SS-ovci so tudi mami povedati, da bomo izseljeni. Tekala je sem in tja kot brezglava in skušala spraviti skupaj najnujnejše. Ni vedela, kaj naj vzame s seboj. Med SS-ovci je bil eden — menda Dunajčan —, ki je ime) še trohico
H - Štev. 15 (2066)
ZA DOM IN DRUŽINO
16. april 1982
Električni stroji v stanovanju
Pretvarjanje je hudo nezdravo
Kd</ar iwo jrfČTM, wif/Z, z^Jovo/;M: a// 7o-Zzro rdzpo/oz<?7zz, r^Jrat je ^MrcJ/;aM!o. NcJd-rerz' /j^J/c pd ^/MeJ/;T;'o reJa;, J^J^r ;zw n; Jo ^ZMC^d. zVd o^rdzzz Mo^/jo rn^^Jo, o Jo/lc; Jožefo sdzzzo ^ pnjcZzze, ve Jr? p/dZz. P^/Jo/og/ jvdrzjo ^rcJ ZdMzzzzzz prettzdrjdzzjezzz.
KJor MCMeJMo pr/;%ZMo ^MrcJ/;^, ;e v zze-vgrMost/, Jd Jo zJo/e/.
Ne^dZcrz' //zzJ?g Jožefo ^veZd Mwo zzdzzzze-jdzz zzz zrecgzz oJr^z, pd čeprav ;zzzz gre zzezzzd-rd v rezzzžcz' Ma joj. Na; jzzrz zav/Ja/Mo, Jer Zd^o raojifriJo oJv/aJ^;e;o jvo;a čzzzZvdf ip/oj zze/ 77 /;^J;e zo vreJMz' poM!z'/ovaM;a, zo Me-JavMO tega oJJr/// py/Jo/og/. KJor ^Jr/va zvoje pravo razpo/ožeM;'e Zd zzdzwe;dwo Wdz-^o, ;e g/oJoJo v ^eJz Megotov, prep/aleM, raz-JvojeM. Afzzcžjo gd oJČKfj/ zrzdzz;'zzrgJz!ozZz. Pre-pr/caM ;e, Ja zg Me zzzze poJazat/ z $vo;e prave p/dZz, zdZo z^zzzd Jar zg Ja zzgd/dZz. 5Jora; Wd^ Jrzzgz' „veČMz zzwg;'d/gc" ;g JalevMO Jo-Jdzz, oz/rozva, ;e v MevarMOit/, Ja Jo prav JzMa/a zJo/e/.
Zd^d; z^Kzdyo MeJater/ /;aJ;e Jrčev/to z^ržzž zvo;g prave oJčatJef
č;aJ;e, J/ zg ZZMdjo fgz gdZ v oJJdZZz, J/ zg ^M!eJ/;a;o zrz zo pnJazMZ, zzMdjo Zd eeJoj težav-MO oZrozZfo. VejMO zo ZMora// JZfZ przJMZ, prZ-;dzzzz, prTagoJ/jZvZ. /VajJrž zo ;ZJ zZdrzž /a/Z zZdrž zZdrzz) prZiZJ7Z Ja zo zg veJ/Z zg/gJzzo. Z/z' pd zo ;ZJ ojrdz/ž preveč razvaja/Z zzz zo ;ZJ z tgw ZzsZ/;eva/Z, Ma; JoJo MeMeJMo prZjazM/. Čg oJraJZ zzg JopaytZ;o, Ja Jz' ofroJ razvZ/ zvo-;g Žg/jg ZZZ ZaJteve, pOtgM! Zg OfroJ MdfdJz' zzzMzJdzzjd zzz ^opdžčdM^d. OtroJzz oJrdzJž yzo-gozZo grozz';o,- cg Joz przjgzz fdJog(;z'-o, 7?rz'?d-ZgM, rgJo/jzzJgzzj, fg Jozzzo zTMg/z' rdJz. Čg pd Jož czzzgrdv, čgzrzgrgzz, Mgprž/dzgzz, Mgv/jzzJgM, Zg Mg Jo MŽJgg MZdrdJ
OtroJ zg Mddcž, Jd Jdzg fgz^MO /g Mdzzrzg-;dM oJrdz, zd; zž Mogg zdprdzzzZz' J;zzJgZMŽ ZzzZzJ oJrdz/zJ, oJ JdZgržJ ;g oJzzzzMo M;ggovo žzv/jg-
M;g.
Čg oZroJ prgvgč ZdZd;zz;g zvo/g žg/;g ŽM oJ-czzZjg, zg Mg Jo prdtzz/Mo rdZd.'z)d/. ZdrdJz' Zg-gd, Jgr zg Mg Mzorg fgzZz' zprožčeMo, Jo prg; d/ž z/g; zJo/g/. Dd ;g z oZroJozM MgJd; Md-roJg, opdZZMzo, gg zž gržzg MoJzg ŽM čg JdZMg;g pogozZo ZdpdJd v Jgprgzz;g.
Xo oZroJ oJrdzZg, ;g žg zzgzŽMO prg^ržčdM, z/d Jo KZpg/ /g Zgz/d;, čg Jo Z VZgMZŽ Orž/dZgM ŽM tz/;zzz/gM. Oz/rdzg/ č/otzgj zg ;gzž Md zzzo/ggd prgz/pozZdv/;gMggd, Md JrgzoJzžrMggd žo/gr;d, Md MgZoČMggd oJrZMzJd. 7*g ;gzg pd zž Mg zzpd očžz-MO poJdZdZŽ, dZMpdJ ;o Zdpžrd Vdzg. Ndpdz/d/-MozZ, Jž ;o oJčdZž z/o zo/ždz/ž, oJrdčd proZž zgJž. Zdrdz/ž Zggd zčdzorzzd zJo/ž.
J/z/or zg MgMgjMo zwgJ/;d ;g vžz/gZž MgrgzMŽ-čgM, pržzž/;'gM. ZgžJo Jo Mdžg/ prž;dZg/;g, zd; MŽJčg Mg ve, Jd; zg v rezMŽež zJržvd Zd Mdzwg-;dMO TMdzJo.
J/žJdr zž Zore; Me pržzdz/evd;wo zJržZŽ zvo;g poZrZozZŽ ŽM oJzzpd. Zzzz/ž če ŽM!dM!o zJrJž ŽM Ze-Zdve, Mdw ;žJ MŽ ZreJd zJržvdZž z MdZMzgJoM!. 7-dJJo ZM!0 ZŽMZpdZŽČMŽ Zdz/Ž Čg ŽMZdMZO oJ;oJd-Mg očž ŽM Zzzz/ž če Mdž oJrdz Me ždrž oz/ veze/;d.
Prez/vzgM! pd pzžJo/ogž oz/zveZd;e;o preZŽrdMO oJzžrMOzZ,- ZdJd; Mg Jž Mdpovez/d/ž prgz/pozZdV-/;'gMgZMK ZVO;'ggd M!MgM;d. Zgoz/ž ze MdW /dJJo Jveo;e?MK zo, z/d Mdz Jo zdče/ zpozZovdZž ŽM MpozZevdZž. A'gv/;zzz/MgM!d proz/d/d/ed d/ž MdZd-Jdr;zz /dJJo poverMO, z/d MdMz M;egovo vgz/eM;g
Danes se velika večina mestnih prebivalcev seli v majhna stanovanja. Ta stanovanja so sicer komfortna, toda — na primer — v kuhinji in kopalnici ni veliko prostora, da bi lahko postavili vanju vse tiste električne gospodinjske stroje, ki si jih gospodinja želi, da bi si olajšala vsakdanje delo.
Kaj torej storiti?
Res je, izbira električnih gospodinjskih strojev je odvisna od mnogih dejavnikov in seveda tudi od prostorskih razmer v stanovanju. Ni vseeno, kam bomo postavili stroj, zato je treba temeljito razmisliti, kako ga bomo skladno vključili med drugo, nemehanizira-no opremo.
Danes gradi vsa Evropa majhna stanovanja. Vzrokov za to je več, od socialnih in ekonomskih pa do tega, da imajo ljudje več zanimanja za javno in kulturno dejavnost, za izobraževanje, za potovanja in končno tudi za zabavo. Marsikdo se danes zadovolji z majhnim stanovanjem, ki ima poleg drugih predvsem to prednost, da ga je laže vzdrževati kot veliko morda celo z opremo prenatrpano stanovanje. In ker je danes vsa družina navadno zaposlena zunaj doma, poklic gospodinjske pomočnice pa izumira, je majhno, smotrno urejeno stanovanje pravzaprav edina rešitev.
Načrtovanje in opremljanje majhnega stanovanja terja preudarno delo in tudi določeno znanje. Vsa večja dela človek zelo umno na-č rtu je: za delovne procese v tovarnah izdeluje obsežne tehnološke analize, smiselno organizira delovne postopke, jim prilagaja opremo, nekatera dela racionalizira z mehanizacijo in podobno. Načrtovanje pa je potrebno tudi v stanovanju, posebno v tistih prostorih, ki so namenjeni določenim, pogostokrat ponavljajočim se opravilom, na primer v kuhinji. Ko bomo v njej določili opravila in njihovo zaporedje, bomo izbrali ustrezno opremo in mednjo primerno vključili stroje. Govorili bomo o funkcionalni ureditvi stanovanja.
Ko izberemo prostor, kamor bomo postavili gospodinjske stroje ali kjer jih bomo shranjevali, moramo upoštevati naslednje:
—	stroje nameščamo v prostorih glede na njihovo funkcijo: hladilnik stoji npr. 10 cm od zidu, da mu zagotovimo ventilacijo;
—	stroje nameščamo med nemehanizirano opremo tako, kot zahteva zaporedje opravil, ki jim je namenjena celotna oprema: kuhalnik na primer v kuhinjsko opremo za toplotno obdelavo živil;
MŽ vžeč — pg Ja; zeto, čg sg MtK zdTMgržfMo? PoJaŽŽMM svoja častva, svojg oJČMtJg. ^gfgJa Mg Jrgz Mtgrg, vgMdar pa to/žJo, Ja Man? Jo oJ/gg/o ŽM sž J07M0 o/ajža/ž sreg.
KaJar Ma/gtžtMO Ma stMgJ/jajočgga se č/ove-Ja, Jž tMM Mg TMOreMto poJaJatž za JrŽMJo, ga posJasŽMto preseMetžfž z odjržtosfjo. PovejtMO, JJaj Ma?M jg JaJo, JJaj se poČKtŽMto Ma JoM-CK svojžJ 7MOČŽ. /VetMara Jo ta Jž oM MaM! za-apa/, Ja ga v resMŽcž, za rJrJMo prgMtžs/jeMŽMt SMteJ/jajeTM, Jajejo tJrJž. Mogoče Jo Mase/ po-g%M!, Ja Jo Ja/ JažJa svojŽM? častvoM! ŽM Jo pretMaga/ Mggotovost, Jž jo sJržua v seJž.
—	stroje nameščamo v tistih stanovanjskih prostorih, kjer so z vseh strani najbolj dosegljivi: sesalnik npr. v predsobi, ki je osrednji stanovanjski prostor;
—	položaj strojev določamo tako, da je izvedba instalacij čimbolj racionalna: bojler naj bo v kopalnici na takem mestu, da so vsi iztoki tople vode kar najbolj blizu. Sem štejemo kuhinjsko mešalno baterijo.
V stanovanju mora biti možnost, da priključimo na električno omrežje vse vrste strojev.
Strojev za shranjevanje živil, za pripravo hrane in za pomivanje posode je v stanovanju največ, nameščeni pa so v kuhinji.
Ko izbiramo prostor za hladilnik, štedilnik in mešalnik, upoštevamo načela za racionalno ureditev kuhinjske opreme. Osnovna značilnost sodobne kuhinje je v tem, da je na čim manjšem prostoru nameščena vsa oprema tako, da je z enim samim gibom roke opravljeno delo, za katero bi v stari kuhinji potrebovali več korakov. Ta neprekinjeni pas sestavljajo štiri skupine opreme, od katerih ima vsaka določeno funkcijo: prva je namenjena za shranjevanje živil, druga za opravila z
vodo, tretja za suho pripravljanje, četrta pa ^ toplotno obdelavo živil. Poleg delovnih p"'* tov ter visečih in visokih omar sodijo v posa* mezne skupine naslednji stroji: hladilnik v i opremo za shranjevanje živil, grelnik za vodo in stroj za pomivanje posode v opreiao za mokra dela, stroji za mehansko obdelavo živil v opremo za suha dela, štedilnik in manjši stroji, ki opravljajo enake ali podobne ftjR.,' cije, pa v opremo za toplotno obdelavo živo' j Za stroje navedenih štirih skupin opreme velja, da naj bodo postavljeni v prostoru v istem vrstnem redu, ki ga zahteva zaporedje dela: shranjevanju živil slede mokra dela, nato dela v suhem, končno pa toplotno obdelovanje. Glavni delovni pult za suho pripmj? leži torej vselej med koriti z vodo in štedilnikom. Obseg opreme za vsako skupino pa je odvisen od velikosti stanovanja in od števda družinskih članov. Isto velja za zmogljivost strojev in njihov zunanji obseg.
Ker so vsi kosi nemehanizirane in mehanizirane opreme postavljeni drud ob drugega ^ neprekinjeni vrsti, je skladnost zunanjih oblik in dimenzij bistvenega pomena. Enako visoki in enako globoki morajo biti na primer delovni pulti, štedilnik in hladilnik, da bodo njihove vrhnje plošče v isti ravnini in da n^* kateri spodnji robovi ne bodo neprijetno štrleli navzven.	,
Nekaj o česnu
Zapiski o zdravilnosti česna se res vlečejo kot povest o jari kači in steklem polžu, a ker mnogi zeliščarji pa tudi zdravniki pripisujejo česnu zmerom več zdravilnosti, le velja vedeti, kaj je danes znanega o učinkih te zeli.
Torej naštejemo nekaj receptov proti raznim bolezenskim tegobam. Tistim, ki jih tarejo STAROSTNE TEGOBE, zeliščarji priporočajo, naj jedo veliko česna skupaj s črnim kruhom, zraven naj spijejo skodelico toplega mleka.
Za bolnike, ki jih tarejo REVMA, PROTIN ali kake STAROSTNE NADLOGE, bo odlično zdravilo in poživilo tabo imenovana juha življenja. Pripravite jo tako: deset do dvanajst na drobno sesekljanih česnovih strokov prelijete z litrom vode, dodaste vejico timijana, lovorov list in rožmarin. Za VEČ MOČI pa v juho kanite še malce olivnega olja-Juha naj vre dobrih deset minut. Servirate jo tako, da jo prelijete na kocke starega kruha-
Zoper ZLATENICO in VODENICO si domače zdravilo pripravite tako da česnove stroke kuhate v mleku. Mleko potem popijete, česen pa pojeste.
Zoper ANGINO pomaga česnovo mazilo, ki ga lahko prav tako pripravite doma. Strt česen dobro zmešate z malce loja. Z mazilom si potem večkrat na dan namažete vrat in prsi. Zoper BRONHITIS, KAŠELJ ali ASTMO pomaga, če stolčete ali na drobno zrežete česnove stroke, jih zmešate z medom in potem pojeste vsako uro žličko tega zdravila, če se vam zdi, da vam bo priprava tega zdravila vzela preveč časa, si lahko bronhitis, kašelj ali astmo zdravite tudi s česnovo tinkturo, če jo imate že pripravljeno.
NOSEČNICE imajo pogosto veliko težav. Mnoge tožijo, da se jim kar naprej megli pred očmi. Bolje bo, če si bodo čelo in žilo utripalnico vsak dan natirale s česnovo tinkturo.
Tinktura pomaga tudi če, vas PIČI ŽUŽELKA, UGRIZNE PES ali PIČI KAČA. Boleča mesta si večkrat na dan namažite s tinkturo. Če je nimate, pomaga tudi svež sok, ki ga boste skozi gazo iztisnili iz drobno sesekljanega česna.
Zoper KRVNE PODPLUTBE lahko uporabljate obkladke, ki jih pripravite iz drobno sesekljanega česna in medu. Lahko jih zdravite tudi s česnovo tinkturo. Vato namočite v tinkturo in polagajte na podpluta mesta.
Tudi RANE, ki se slabo celijo, ali GNOJNE ČIRE lahko zdravite z obkladki iz česnove tinkture. Pomagalo bo tudi, če česnov sok zmešate z medom in položite kašo na obolelo mesto.
Zoper PREHLAJEN ŽELODEC ali če vas zelo NAPENJA in imate v trebuhu hude krče, pomaga, če spijete Šilce razredčene česnove tinkture. Ponavadi je treba nakapati v vodo deset do dvajset kapljic tinkture. Če razredčeno tinkturo pogrejete in jo vtirate na obolela mesta, bo bolečina prav tako kmalu popustila.
Zoper HRIPAVOST je zelo dobro zdravilo česnova juha. Da bo učinek še boljši, primešajte juhi žličko medu.
Če vas je zaradi prehlada začelo TRGATI V UŠESIH, kapnite nekaj česnovega soka v pogreto olivno olje in si s tem zdravilom večkrat natrite notranjost ušesa. Bolečina bo hitro popustila.
Če vas daje nespečnost, spijte vsak večer kozarec mlačne vode, v katero ste nakapali 25 kapljic česnove tinkture. Za pomiritev primešajte še žličko medu.
Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora - Ob štiridesetietnici pregnanstva in upora -
človečnosti v sebi in ko je videl mamino stisko, ji je pomagal spraviti najpotrebnejše stvari skupaj. Svetoval ji je, naj vzame še to in drugo ter jo tolažil, češ, ne jokajte, se boste že spet vrnili.
Ura je bila hitro mimo in leseni zaboji so bili pripravljeni za odhod. Ko vstopiva z očetom v kuhinjo, so bili trije moški: Jo-sef Logar, p. d. Lucjak iz Nonče vasi kot ortsbauernfuhrer, drugi je bil Peter Raschl iz Pliberka, ki je bil tajnik občine Pliberk in je prav tako imel važno funkcijo v Hitlerjevi diktaturi, tretji pa je bil pliberški župan Josef Neuhuber. Vsi trije so bili odločilni pri izseljevanju in navzoči kot zastopniki nacističnih oblasti. Oče reče Logarju-Luc-jaku: „A zdaj si opravil svoje. Zdaj ti bo dobro pri srcu." Logar odvrne hinavsko: „ich bin nicht schuld, ich bin nicht schuld. Jaz nisem kriv." Oče pa reče navzočim SS-ovcem, ko se vsede k mizi: ..Ustrelite nas vse tri! Jaz ne grem nikamor!" Eden od SS-ovcev pravi: Nismo prišli, da bi vas postrelili, ampak da vas preženemo!" Moj oče je v prvi svetovni vojni zgubil nogo in je bil sedemdesetodstotni invalid. Ugovarjal je, da je dal nogo za Avstrijo, zdaj pa mora še z doma, na kar mu SS-ovec odvrne: „Es gibt kein Osterreich mehr!"
Prišel je trenutek, ko smo morali zapustiti dom. Obupani in zbegani smo vstopili v črni avto, ki je čakal na travniku pred hišo in ki sem se ga tako bala. Vsak je ne-
kaj nesel, kar je pač mislil, da mu bo najbolj prav prišlo. Oče je imel nahrbtnik in v njem vrečico moke, ki pa je zaradi raztrganega nahrbtnika vhajala ven in je bil po hrbtu bel kakor mlinar. Mama je djala v torbo nekaj jajc, ki pa so se ji med potjo razbila in se razlila po njenem krilu.
Rozamila je imela srečo, da ji ni bilo treba v pregnanstvo. Njen oče Janko Hanin je bil ravno tedaj na dopustu kot nemški vojak in se je z vso odločnostjo zastavil za hčerko. Uspelo mu je prepričati SS-ovce in domače hitlerjance, da so jo pustili doma.
To je bilo 14. aprila 1942. še danes se spominjam tega dne, kakor da bi bilo vse to danes. Obupani in objokani smo zapuščali svoj dom, se poslavljali s solznimi očmi in vstopali v tisti usodni črni avto. V njem še ni bilo drugih pregnancev, ko je zabrnel motor in se je začela trnova pot v pregnanstvo. Med nami so sedeli tudi SS-ovci. Po kratki vožnji se avto ustavi na Blatu pri Milaču, po domače pri Prenarju. Vstopiti so morali Prenarjev oče, mati, hčerki Micka in Rotija ter sin Janez. Tudi tu je bil prizor grozen. Jokali so, posebno mali Janez, ki je tožil, da ima doma zajce in zdaj ne ve, kdo jih bo krmil. Oče Milač pa mu pravi: „Ti pa tvoji zajci. Jaz sem moral pustiti poln hlev živine in tudi ne vem, kdo jo bo krmil."
Črni avto je peljal z nami proti Rutam pri Rinkolah in se ustavil ob cesti, do ka-
mor so bili SS-ovci peš prignali Vavtijevo družino. Stala je tam s culami in pogled nanjo je bil obupen: poleg očeta in številnih majhnih otrok, bilo jih je sedem ali osem, je ležala na tleh na nosilih težko bolna mati te velike družine. Vsi so jokali in vzdihovali za domom. Več nas je bilo, večje je bilo siromaštvo in obup. Vavtijevi so morali hitro vstopiti, tudi bolno mater so djali na avto in motor je spet zabrnel.
Peljali so nas iz Rut prav do Žrelca, kjer je bilo glavno zbirališče za pregnance iz cele Koroške. Tukaj je bilo že več družin — sotrpinov, ki jih je doletela ista usoda kot nas. V lesenih barakah so nam postlali z otepom slame. Za večerjo so nam ponudili neko čorbo, ki je pa vsled prestane žalosti in negotovosti nihče ni mogel jesti. Tudi spati nismo mogli, saj je bil prestani dan poln strahu.
Črni avti pa so dovažali vedno nove sotrpine. Drugi dan nas je bilo že vse polno in pogled na pregnance je bil grozen. Videti je bilo na ljudeh, kakšna mora teži na njih; vsak je taval sem in tja brez volje in brez cilja. Obupen je bi! jok starih in mladih, posebno pa majhnih otrok, ki so kričali na ves glas. Oholi SS-ovski stražarji pa so se nam cinično posmehovali, tako da je bila slika še bolj žalostna.
Drugega dne proti večeru so nam ukazali, da se moramo pripraviti, da krene-
mo na pot. Slišati je bilo kletve, jok, molitev, tarnanje in kreganje, vse to pa je strašno vplivalo na človeka. Razvrstili so nas ^ dolgo kolono, ki je ob priganjanju stražarjev krenila proti celovški postaji. Nagnal' so nas v vagone in močno zastražili. Bila je že noč, ko se je začel vlak premikati " s tovorom pregnanih koroških slovenskih družin, v neznano tujino. V mislih so nas spremljale slike doma, naših vasi, polj i" gozdov; vsak zase se je spraševal, ali se bomo še kdaj vrnili v rodni kraj. Le male je bilo takih, ki so odločno rekli: Vrnili se bomo, zmagali bomo!
Iz Celovca smo se vozili celo noč in več kot polovico naslednjega dne — vmes so bili le kratki postanki na nekih postajah ko se je vlak ustavi) v mestecu VVasser-trudingen, od koder so de! pregnancev odvedli v bližnje taborišče Hesselberg. Kakor že med vožnjo, tako se nas je zdaj polastit strah pred negotovo usodo: kam nas vlečejo, kaj nas čaka v mrzli tujini? Na postaj' so morali izstopiti Krautovi iz Bistrice, J^[ lenovi-Volnatovi iz Libuč in še mnog' drugi. Skupno trpljenje je skovalo prijateljstvo in tako je bilo slovo boleče, ko se j% vlak z ostalimi družinami spet pomaknit dalje.
(*D%/;e pr/JojM;/čJ
770 m;7j/onov 7/udi v Evropi
bi v primeru aiomsire vo/ne zpubiio živi/en/e
gtOM75^g vo;Mg Mg evro^s^r Cč//M/ Tg^o) a teva/g o^o/Z 770 TM/ZZ/oMcv č/oi/M^Z/? žrtev, Mg-
"^7^ 730 Mj/ZZ/oMOT/ /jgJZ pg /?Z Mtrpe/o Z/gJo zJrgv-%oJo. Do Te// 5Tzg5MZ^ Mgotovrtev 50 prZHZ Mg - ^ ^roJMe/M ^OMgrMK „ZJrgVMZ^Z tvetg zg preprecrtev / VOjMe", je ZgseJg/ V ZMgMCTM gMg/č4^e7M MMZ-tMMtM CgrM^riJge, ^;er te ;e z//rg/o o^o/Z z^gMttveMr^ov Zz več ^ot 30 Jržgv tvetg.
,2/JfJZ, ^Z j Z// rz'te;o zzzgzzttvezzz^z' JgMgrMje/Mg č/o-^eztt;g ^g Tzrzzzzer, Jg te zze /ro tpgwetovg(o zzz prgvo-^zzzz/o č^/gzrzo o^orozevg/zzo te^zzzo, pg to te T rgjMejjZ;	prezzve/ž Je/ pre/zzvg/ttvg /*Z pre;
^ pottg/ žrtev gtozMt^e vo/zze. Tčg/t/ TgJZ tzttz, ^z /rZ j .^°tzzo prež/ve/ž ,JeJrt%7 Tzo/ocggtt" — ^g^or zzzzezzg-ZTzore/zztzzo gtozzzt/^o vojzzo — //Z pozzze)e zzzzzr/z oJ €agg, zgrgJz tprotčezze rgJzog^tžvzzott/ rgtt/zzzttvo ^ /zz' vec rgt/o zzz žžvg/z zze /z/ več Jo/J/e Tzrgzze. 7zz tgJz atzzzot^erz /z/ przt/o Jo tg^zTz tprezzzezzz/z, Jg /rZ te Jgzz '/"Tzzzezzz/ v zzoč.
a tzzJž zo je nz ce/otg tzttegg, /zgr zzgt čg^g, če ^?gg^ Jzze ret przt/o Jo gtozzzt/ze vo;zzc. ZzzgzzttvezzzTzz J*%z-ec /zozzJgr;g;o, Jg /z/ /zz/e pot/eJzce tg^e vo;zze te "°go ttrgtzze/te, ^g^or /e to Jgzzet tp/o/z zrzožzzo teo-^tzczzo preJvZJeTgtZ zzz zzrgČMZzgt/. Prgv/;o, Jg te tp/o/z /. ^ogoče preJvzJet/ ttevz/zzz/z o/zo/ztčzzz zzz /ezzozzzezzov, ' ^Z te po)gvZ/Z v gotpoJgrt^ezzz, tocZg/zzezzz Zzz po/Ztzč-^zzz pog/eJzz, če /J fg^g vo;zzg zzg ttotzzze evropt^Z/z ^t zrg^zzzg/g z zezzz/;o.
ZzzgzzttvezzzTzZ pg opozgrjgjo tzzJz' te zzg zzcTzg; Jrzzge-gg.- zzzzzzgzzzo oprgv/zg /e z zzevgrzzott/o, Jg /zZ eJezz g/Z JrggZ gtozzzt^o vojzzo zgvettzzo tprožz/, zzzgrveč Jo tg&e ^gtgttro/e /g/z^o prZJe tzzJZ zgrgJZ Tzg/Mzze zzgpg^e v zzgJzorttvezzzTz zzgprgv, /zZ to veJzzo /zo/; o/ztežzze Zzz zgp/etezze Zzz zgto tzzJZ veJzzo /zo/) o/zčgt/)Zvc zg zzzore-/zZtzze „tpoJrt/)g;e", /zz' pg v tezzz prZzzzerzz /g/z/zo pozzze-zzZ;o zzg)/z^;to /zgtgttro)o, /zg/zrtzze tZ Jgzzet te zzZ/zče zzZtZ preJttgv/;gtZ zze zzzore.
Zgto pg v tvetzz Zzz pote/ze; zzg evropt^Z ce/ZzzZ zzg-rgtčg tZro^o zzzeJzzgroJzzo zzzZrovzzo gZ/zgzzje; zzgrgtčg oJ-por /ptJZ Zzz zzgroJov protZ zzgjg/;zz)ezzzg /zopZčezzjzz zzzzZ-čevg/zzegg oroz;g, zzgrgtčg oJpor protZ zzgzzzetčgzz/g zzo-vZ/z, te /zg;tZ/z orožZ;, zzgrgtčg oJpor protZ oT-oroževg/rtz te/zzzzz — t/zrgt/zgz zzzzro/)g/zzze zzzzzozZce o/zto)g;o po/ztzTze Zzz JrzgvzzZ^e, ^Z tvo; po/ožg; z/org/z/)g)o zg /z/gzzzo ttop-zz)evgzz)e vo;zze zzevgrzzottZ, ter zg/ztevg)o oJ zz)z7z, Jg te zrzorgjo /zozzčzzo prZ/zorZtZ Jo retzzZZz pogg;gzz; o rgzoro-žztvZ ter zzg/tZ potg Zzz zzzožzzottz' zg zzzZro/;g/zzzo retevg-zz;e tporov.
PrZ tezzz pg )e pote/*zzo vgžzzo, Jg v č/ovettvzz veJzzo /?o/; prev/gJzz;e preprZčgzz;e, Jg /zrzvJg zg Jgzzgtzz;o zze-vgrzzo tZtzzgez')o zze pgJe /e zzg ezzo ttrgzz, zzzgrveč to /zrzvZ Zzz oJgovorzzZ vtZ, ^Z ^g^or^o/Z prZtpevg/o ^ zzgJg/)evg-zz)zz c/zoroževg/zze te/zzzze Zzz ^ ttopzz;evgzz)g vo;zze zzevgrzzottZ. Do )z'zzz )e tre/zg tzeJvozztzttzo poveJgtZ v Zzzzezzg tZ-ttZ/z 770 zzzZ/Z)ozzov /)zzJZ, ZzZ zze /zZ prežZve/Z zzzore/zZtzze gtoz?zt/:e vojzze v TZvropZ.



RAD!0 - TELEVtZiJA

^ovino energije — 10.50 ]?.1S 3tVo —
A V S T R ! J A 1
PETEK, 16. 4.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšolske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Zgo-Priše) je tujec —
Preroki ati šartatani? — 13.00 Uredni-^	*" 17.00 Za predšotske otroke — 17.25
ombeli — 17.30 Matt in 3enny — 17.55 za tahko noč — 18.00 Panoptikum 7* ^ 30 Mi — 1? 00 Slike iz Avstrije — 1?.30 v sliki — 20.15 Seržant Cribb — 21.05 "tarna in šport — svetovno prvenstvo v o"eju Sovjetska zveza — švedska — 22.20 °^"i studio — 23.20 Poročita.
SOBOTA, 17. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 An-9'eščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Rušči-. " 11.05 George Batanchine v New York ^*'ty battet — 11.25 Zgodovina fotografije H 55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo — SO Sanja] sem o tebi — 17.00 Risanje, sti-obtikovanje — 17.30 Pasje zgodbe
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva sedem — 18.25 Dober večer v soboto e*' Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije ^ ^uine Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport ** 2°1S Piavo oko — 21.50 šport — 22.30 ^<a Harris — 23.20 Poročila.
"EBEUA, 1!. 4.: 11.00 Ura tiska — 12.00 eterična kominikacija — 14.50 David Cop-Perfietd — 16.45 Listamo v stikantei — 17.05 vigredni vetrič — 17.15 Nits Hotgers-" 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev
18.30	Srečanje z iivatjo in čtovekom — -00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki
Šport — 20.15 Umivatec apostotov — -K* šport — 22.30 Poročita.
^PONEDEUEK, 19. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 ^ Predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja — 1000 Kaj je fitm? 10.30 Ta svet je moj
12.30	9.0000 km Peruja — 13.00 Uredništvo
^!ati
son
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Točno pogtej — 17.30 Stike naše zemtje —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Ljudje in iivati — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Pone-detjski šport — 21.00 „Kje sem?" — 21.05 Kaz & co — 21.50 šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 20. 4.: 9.00 Poročita —9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina — 10.00 Gmota in prostor — 10.30 Sanjat sem o tebi
—	11.40 Cotor etassies — 11.45 čuda sveta — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Teteobjektiv — 21.00 čtovek — 21.45 Novo od včeraj — 22.30 Poročita.
SREDA, 21. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 Energija danes — 10.35 Smoky, prija-tetjj divjine — 12.15 Teteobjektiv — 13.00 Uredništvo — 17.00 Drevo z ztatimi sadovi
—	17.30 Viki — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Poticijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi
—	19.00 Stike iz Avstrije in 3užne Tirotske
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Charade — 22.05 Evropski pokat potfinate — poročita.
ČETRTEK. 22. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Deieta in tjudje
—	10.00 Montafon — 10.30 Charade — 12.20 Stikanica — 12.30 Moda — 13.00 Uredništvo
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Dobro pogtej — 17.30 Neverjetne pustotov-ščine Lemija Guttiverja — 17.50 Super miš Oskar — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrie — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kri in čast — mtadina pod Hitterjem — 21.15 Kuttuma potitika industrijskega mesta Murzzuschtag — 22.00 šport — hokej ZDA : Kanada — 23.30 Poročita.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
n. sot. o.
RAVNE NA KOROŠKEM
[zdelujemo:
UTA
KOVANA
VALJANA
VLEČENA, BRUŠENA )N LUŠČENA JEKLA
S KVALiTETNO )N SOUDNO PROtZVODNJO CARANTiRAMO
DOBRO POSLOVNO SODELOVANJE 'N SE PRtPOROČAMO!
znak kvatitete
		AVSTRIJA 2
H		PETEK, 16. 4.: 14.55 Hokej Kanada — ČSSR — 17.30 Re-
torična komunikacija — 18.00 Gaterija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Zdravniški svetovatec
—	21.10 Potitika v petek — 22.20 Obsojenci morij — 0.10 Poročita.
SOBOTA, 17. 4.: 16.00 Koncertna ura —
17.00	Potujoča Avstrija — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Travesties — 22.05 Vestern — 23.35 Poročita.
NEDEL3A, 18. 4.: 11.00 Matineja iz dunajske opere — 12.00 25-tetnica oddaje „Za avtomobitiste" — 13.00 športno popotdne — hokej ČSSR : Sovjetska zveza — 17.00 Ve-tika pustotovščina Himataja — 17.45 Duh je, ki naredi živo — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedensky pregted — 20.15 Četo iivtjenje — 22.15 Kriminatka — 23.00 Poročita.
PONEDEUEK, 19. 4.: 18.00 Znanje danes —
18.30	Lou Grant — 19.30 čas v stiki — 20.15 Draga družina — 21.00 „Kje sem?" — 21.05 Šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dva čtoveka na poti — 0.00 Poročita.
TOREK, 20. 4.: 17.30 Energija danes —
18.00	Orientacija — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rde-čem — 21.03 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — nogomet — 22.15 Doživeta zgodba
—	22.35 Ktub 2 !n poročita.
SREDA, 21. 4. 14.55 Hokej Finska ČSSR —
17.30	Letatska nesreča v puščavi — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Lou Grant — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 Natistano — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ciket Ferry-ja Radaxa — 23.30 Poročita.
ČETRTEK, 22. 4.: 17.30 Energija jutr! — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Lou Grant — 19.30 čas v stiki — 20.15 Trič, trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Nihitizem in naš čas — 23.20 Poročita.
		JUGOSLAV) JA
4		PETEK. t4. 4.: 8 50 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.55
Hetsinki: SP v hokeju: Kanada — ČSSR — 17.25 Poročita — 17.30 Kaj je novega na podstrešju — 18.00 Radenci 82: Ptesni orkester RTV Sarajevo — 18.30 Obzornik — 18.45 Ekonomsko potjtični sistem — 19.05 Psihofizična rekreacija — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.30 Dnevnik — 20.00 SKAG — 20.55 Ne prezrite — 21.55 Ti dnevi, ta teta — 22.40 Sprem-tjajmo — sodetujmo — 22.50 Poročita.
SOBOTA, 17. 4.: 8.15 Poročita — 8.20 Ciciban, dober dan — 8.35 Pedenjžep — 8.55 !X. kongres ZK Siovenije — 14.55 Nogomet: Stoboda — Vojvodina — 16.55 Poročita — 17.00 P3 v košarki — 18.30 Naš kraj
—	18.45 Muppet shovv — 19.10 Ztata ptica
—	19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.30 Dnevnik — 20.15 Vreme — 20.20 Ozek rob
—	21.35 Zrcato tedna — 21.50 3azz na ekranu — 22.25 Poročita.
NEDEL3A, 18. 4.: 9.20 Poročita — 9.25 Živ, žav — 10.20 Vroči veter — 11.10 TV kažipot
—	11.30 Ansambet Franca Mihetiča — 12.00 Ljudje in zemtja — 15.20 Pesmi evrovizije 1982 — 15.55 Poročita — 16.00 Osem repub-tik in pokrajin — 17.25 Zakaj in zato —
17.55	športna poročita — 18.10 Sestanek v nebotičniku — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nepokorjeno mesto — 21.30 športni pregted — 22.00 Poročita.
Z YUG0T0URS0M
z tetaiišča Ljubijana
NA
POČtTNtCE

V teno vktjučeno: prevoz iz Ceiovta do ietaiiSia in nazaj, poiet v obe :meri, storitve v hoteiu, taksa in vodič.
Od meseca maja do oktobra ietimo ob ponedeijkih in torkih brovnik in Spiit s svojimi avioni. Za šoiske skupine popusti!
za Du-
H. BeMevue-Budva H. Ezceisior-Dubrovnik Privatno-Primošten H. Pernera-Ciper H. Peria-Atene-Giifada H. Cottossos-Rodos H. Prince-Kreta H. Sun Beach-Sotun Potovanje z iadjo
Tunezija/hotei E! Bousten
7 dni	poipenzion sobe tui WC bk od	S	!.7S0 -
7 dni	poipenzion sobe tu! WC	od	S	3.771,-
7 dni noč-zaj juiij, avgust	S 7.S07,-
14 dni	poipenzion sobe tu! WC	od	S	8.980.-
14 dni	poipenzion sobe tu! WC	od	S	6.760,-
14 dni	noč-zaj sobe tu! WC	od	S	4.4S9.-
14 dni	noč-zaj sobe tu! WC	od	S	4.893.-
14 dni	noč-zaj sobe tuš WC	od	S	S.990 -
14 dni [Kanarski otoki. Severna in Zahodna Afrika, Sredozemije) od S 10 8S0.-7 dni poini penzion soba tu! WC S 4.6S0 -
informacije in knjiženje:
YUGOTOURS - CELOVEC, Pfarrpiatz i/7 Popust za otroke od 10—30 °/. Teieton 0 47 77 / 80 i 63, 80 5 64
PONEDELJEK, 11. 4.: 8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.55 Hokej: ZDA — ČSSR, prenos — 17.10 Poročila — 17.15 Mesta — 18.00 Znana, neznana Jugoslavija — 18.50 Obzornik — 18.45 Hit meseca — 11.15 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Smrt poikovnika Kuz-manoviča — 21.10 Kulturne diagonale —
21.55	V znamenju.
TOREK, 28. 4.: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 17.10 Poročila — 17.15 Slovenske ljudske pravljice — 17.50 Ljudski plesi ČSSR — 18.00 Pisani svet: Fadil — 18.50 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščito
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Aktuaino — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga — 22.10 V znamenju.
SREDA. 21. 4.: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.55 SP v hokeju, Finska — ČSSR
—	17.55 Poročila — 17.40 Ciciban, dober dan — 17.50 Družina Smola — 18.15 Okrogli svet — 18.50 Obzornik — 18.45 MPF Celje
—	Skozi trnje do zvezd — 19.15 Risanka —
—	19.20 Cik cak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Film tedna — 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.40 V znamenju.
ČETRTEK, 22. 4.: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 17.15 Poročila — 17.55 Mi smo mali muzikantje — 18.05 Mozaik kratkega filma — 18.50 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.50 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Bobu bob — 21.50 Panoptikum Ladislav Fialky — 22.10 V zname-
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
Zveza slovenske mladine in Koroška dijaška zveza pozivata na
POHOD ZA MIR v Celovcu 23. aprila 1982
in na
DEMONSTRACIJO ZA MIR IN RAZOROŽITEV
na Dunaju 15. maja 1982. Skupen odhod in prevoz, prijave v KDZ-klubu in pri ZSM (0 42 22) 32 5 50!
Slovensko prosvetno dru!tvo „Jepo-Ba!ko jezero" vobi na spominsko slovesnost OB 40 LETMiCi PREGNANSTVA iN UPORA
v soboto 17. aprila 1987 ob 70. uri pri Pušniku v Ločah.
Spored: dia-predavanje, recitacije in kulturni spored glasbenikov društva.
KKZ in KD Giobasnica vabita na DRUŽINSKO PET1E
v nedeljo 7. maja 1987 ob 14.30 uri pri Soštarju v Giobasnici.
Nastopajo družine iz Žile, Roža in Podjune. Povezuje dr. Ludvik Karničar
PETEK, 14. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Drava povej, kje dom je moj? — Veselo naokrog.
SOBOTA, 17. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 18. 4.: 7.05 Duhovna misel —
PONEDELJEK, 19. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
TOREK, 28. 4.: 9.50 Pisani svet — 14.10 Koroški obzornik — Minute Z . . . — Zanimalo vas bo.
SREDA. 21. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike.
ČETRTEK. 22. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Iz literarne zakladnice (Ob 70-letnici smrti pisatelja Mencingerja).
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St. Rup-rechterstraBe 19/IV, tel. 0 42 22/84 9 24, teleks 42084 sindok o Uprava: 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22/52 5 50 Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Borovlje
Slovensko prosvetno društvo „Radi!e" vobi na igro KASTELKA
v soboto, dne 74. aprila 1987 ob 70. url v kulturnem domu na Radi!ah.
Nastopa dramska skupina Kulturnega društva Brezje	Odbor
Slovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na
DiA-PREDAVANJE dr. Jankota Malleja
40-LETNICA PREGNANSTVA IN UPORA
ki bo v četrtek H. aprila 1987 ob 70.30 uri v kulturnem domu na Radišah.
Ker so v pregnanstvo in upor bile zajete tudi družine iz Radiš, pričakujemo obilo udeležbe.	Odbor
Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na uprizoritev drame
MLADOST PRED SODiSČEM Razprava
pred sodiščem za mladoletnike v soboto 17. aprila 1987 ob 70. uri v kulturnem domu Danica v Sentprimožu. Gostuje dramska skupina SPD .Zarja* iz Železne Kapie.	Odbor
Novo v knjigarni
Peter Handke, ŽALOST ONKRAJ SANJ - CZ Ljubljana -118 str. — Roman	šil. 47.—
Josip Vidmar, OBRAZI — DZS Ljubljana 1980 - 450 str. — Obrazi Josipa Vidmarja so skrbno pretehtana zbirka spominskih pričevanj o pomembnih osebnostih slovenske kulturne in politične zgodovine XX. stoletja. Ker avtor živim ljudem v knjigi ne posveča posebnih poglavij, gre v bistvu za galerijo senc, ki so v tem času oblikovale nekatere pa tudi izoblikovale kulturno in družbeno usodo slovenstva.	šil. 216.—
Anton Ožbolt, DEŽELA PETRA KLEPCA - Založba Borec, Ljubljana — 580 str. — Pričevanja Iz partizanskega časa šil. 75.—
SLOVENSKA ZVRSTNA BESEDILA - 638 str. šil. 180.-
Odprte besede o manjšinskem vprašanju
ob državnem obisku Kirchschiagerja v Jugoslaviji
Sporazumevanje med supersiiama nazaduje, pogostejši pa so tudi primeri nasitnega reševanja meddržavnih probiemov. To je eden giavnih vzrokov, da se sosedni državi Avstrija in Jugosiavija ktjub raziičnima družbenima ureditvama še posebej zavedata pomena čim boijših odnosov med obema državama. To je bit eden pogiavitnej-ših vtisov ob trodnevnem uradnem in prijatetjskem obisku avstrijskega zveznega predsednika dr. Rudoifa Kirchschiagerja v Jugosia-
viji.
Po štirinajstih letih je bil to prvi obisk avstrijskega predsednika. Kirchschlager je v torek začel svoj obisk v Beogradu, v sredo se je mudil v SR Sloveniji, zaključek pa je bil včeraj v Zagrebu. Zveznega predsednika Kirchschiagerja sta pri njegovem obisku poleg žene spremljala še zunanji minister Willibald Pahr in trgovski minister Joset Stariba-cher ter druge osebnosti.
Predsednik Kirchschlager se je pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Sergejem Kraigherjem, predsednikom Zveznega izvršnega sveta Vese-linom Djuranovičem, predsednikom predsedstva SR Slovenije Viktorjem Avbljem in s predsednikom predsedstva SR Hrvatske Jakovom Blaževičem.
Njegovi ministri spremljevalci pa so se med drugim sestali z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem, zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Metodom Rotarjem, in številnimi drugimi osebnostmi.
V mednarodnih vprašanjih sta oba predsednika ugotovila visoko stopnjo soglašanja. Supersiiama ni mogoče dajati nasvete, tudi nima smisla jadikovati nad nezadovoljivo mednarodno situacijo, zato vidita potrebo, da obe državi trezno analizirata položaj ter presodita, kaj in kje se da najti konkretne korake v prid mirnemu in enakopravnemu sodelovanju med državami. Strinjala sta se tudi glede pozitivne vloge neuvrščenih in nevtralnih, ki se je ponovno potrdila ob njihovem aktivnem sodelovanju pri reševanju problemov v zvezi z madridsko konferenco. Oba predsednika sta pozdravila zboljšanje bilateralnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in izrazila željo po stabilizaciji tega stanja.
Glede narodnostnih manjšin v Avstriji sta obe strani ugotovili, da je na tem področju še nekaj odprtih vprašanj, V svoji zdravici v Beogradu je dr. Kirchschlager označil obstoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji kot obogatitev avstrijske kulture in izrazil svoje prepričanje, da je ohranjevanje in pospeševanje manjšin tudi v avstrijskem nacionalnem interesu. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bodo prijateljski odnosi med obema državama olajšali najti zadovoljivo rešitev odprtih vprašanj na tem področju.
V teh dneh mineva štirideset let od črnih dni v aprilu 1942, ko so nacisti in njihovi domači pomagači s prvim valom množičnega preganjanja začeli uresničevati zločinske načrte za iztrebljenje koroških Slovencev. Toda naše ljudstvo ni sprejelo smrtne obsodbe, marveč se je nasilju uprlo in se vključilo v oboroženi boj proti naci-fašizmu.
Obletnici teh dogodkov, ki so usodno posegli v življenje slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter imeli daljnosežne posledice za njen nadaljnji razvoj, je posebej posvečena spominska slovesnost, ki bo v nedeljo ob 14.30 uri v celovškem Domu glasbe. Prireditev pripravlja v sodelovanju z osrednjimi organizacijami koroških Slovencev Zveza slovenskih izseljencev, ki združuje v nacistični dobi nasilno izseljenje in več kot tri leta v taboriščih internirane slovenske družine. Svojo udeležbo so najavili tudi številni predstavniki Koroške in Slovenije.
Na prireditvi se bomo dogodkov pred štiridesetimi leti spomnili v kratkih nagovorih in s pestrim kulturnim sporedom, v katerem bodo zgodovina, potek in pomen preganjanja koroških Slovencev ter njihovega upora proti nacističnemu nasilju prikazani z umetniško besedo, z izbrano pesmijo in zlasti z dokumentarno sliko. Scenarij je na podlagi dokumentarnega gradiva oblikoval prof. dr. Bruno Hartman, ki je kot izvrsten poznavalec naše zgodovine in slovenske književnosti ustvaril pravo umetnino; režijsko pa je spored pripravil dipl. režiser Branko Gombač, ki je ob sodelovanju scenografa Janeza Rotmarja in tehnika Branka Rončela s pomočjo sodobnih tehničnih in izraznih sredstev poskrbel, da bo prireditev napravila na obiskovalce globok in prepričljiv vtis.
Tudi seznam sodelujočih izvajalcev je obsežen: povezovalne besede bosta govorila Hribernik Marica in Vrbinc Miha; kot recitatorji se bodo predstavili Ban Sonja, Grm Andrej, Kunčič
Jugoslovanski predsednik Sergej Kraigher je v svoji zdravici poudaril, da so manjšine subjekt, ki naj ima pravico neposredno zavzeti stališče ter *se potegovati za uresničitve svojih bistvenih problemov. To pa ne pomeni, da je s tem izključeno zanimanje matičnega naroda za položaj in razvoj manjšine. Stalen dialog med avstrijsko vlado in manjšino pa predstavlja — kot je naglasil Kraigher v svoji zdravici — najboljšo pot pri reševanju vseh vprašanj narodnih skupin.
Na vprašanje novinarjev, kakšno vlogo ima manjšinska problematika v meddržavnih odnosih, je dejal Kirchschlager, da je ob tem obisku, ki se je odvijal v izredno prijetnem vzdušju, bilo manjšinsko vprašanje le na novo uvrščeno v smislu dejanskega pomena, ki ga ima v okviru sedanjega mednarodnega položaja. Dodal je še, da je
manjšinsko vprašanje na Koroškem še odprto, na noben način pa se ga ne sme zanemarjati.
V sredo je bil na sporedu tudi obisk v SR Sloveniji, kjer se je avstrijski predsednik s svojim spremstvom srečal s predsednikom predsedstva SRS Viktorjem Avbljem. Razgovora so se udeležili tudi članica predsedstva Vida Tom-
Magda, Ltpuš Cvetka, Merkač Štefan, Millonig Maja, Ogris Tomi, Schlapper Tonči, Sturm Boris in Wieser Magdalena; nastopili bodo mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu (pod vodstvom Lajka Milisavljeviča), mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple (Stanko Wru!ich) in Koroški partizanski pevski zbor (prof. Branko Čepin); kot gost bo sodeloval nekdanji Dachauski zbor, ki ga bo kakor nekoč v taborišču vodil Fol-ti Hartman; svoj del k bogatemu sporedu pa bo s solističnim nastopom prispevala tudi še kantavtorica Danica Čertov.
Pomemben in zanimiv del nedeljske prireditve bo brez dvoma razstava slik in dokumentov o pregnanstvu in
šič, predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič ter predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Viktor Avbelj je gostpm predstavil republiko Slovenijo in zelo obširno tudi politiko do narodnih manjšin. Slovenija vodi takšno politiko do manjšin, kot jo zahteva od drugih držav za svoje manjšine, je rekel Avbelj. Da se mora učiti večinski narod jezika manjšine, pa je odločno stališče odgovornih v Sloveniji. Predsednik Avbelj je izrazil prepričanje, da bo mogoče v tem ugodnem položaju najti tudi posluh za še odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem (in tudi vprašanja arhivov), vsekakor pa se mu zdi koristno govoriti odkrito, saj je samo tako možno utrditi podlago za dolgoročno dobro sodelovanje.
Predsednik Kirchschlager je poudari), da je dober odnos med državama treba še zboljšati, kar pa ne pomeni, da ne bi videli problemov. Glede manjšin je še enkrat izjavil, da ni potrebna samo enakopravnost, potrebna je tudi dodatna zaščita.
V okviru obiska je prišlo tudi do konkretnih gospodarskih dogovorov. Za jugoslovanske izvoze v Avstrijo bodo uvedli nekaj carinskih olajšav, izvedla se bo izmenjava precejšnje količine avstrijskega žita in jugoslovanskega premoga. Glede karavanškega predo-
ra so ugotovili, da še ni mogoče govoriti o financiranju zadnje etape, kar spet enkrat zavlačuje začetek gradnje.
Ne nazadnje pa je treba še izreči priznanje novemu avstrijskemu kulturnemu in informacijskemu atašeju v Beogradu dr. Zdravku Inzku, ki je pri tem obisku v zadovoljstvo vseh opravil svoje delo.
uporu koroških Slovencev, ki jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut ter bo na ogled že od 11. ure dalje v prostoru pred veliko dvorano glasbe. Ne nazadnje pa je treba omeniti, da bo na prireditvi na voljo tudi dvojezična dokumentarna publikacija z naslovom „Pregnanstvo in upor — Vertreibung und Widerstand". Brošura, ki so jo uredili Domej Teodor, Malle Avguštin, Malte Janko, Sturm Marjan in Wieser Peter, na 64 straneh v besedi in sliki dokumentira dolgo zgodovino raznarodovanja koroških Slovencev, njihovo preganjanje v dobi nacizma in njihov upor in boj proti nasilju.
Tako bo nedeljska prireditev brez dvoma v vsakem pogledu zanimiva in privlačna — predvsem pa hočemo z udeležbo na spominski slovesnosti izpričati zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje naroda.
Dokument! o izsetjevanju
RAZSTAVLJEN! V „AVL! SLOVEN!C!"
Svoj prispevek k 40-!etnici pregnanstva koroških Siovencev je daia tudi „Au!a siovenica v Ceiovcu, kjer je trenutno urejena spominska razstava o izseijevaniu. Gre v giavnem za dokumentarno gradivo, ki so ga že pred ieti zbraii in razstaviti dijaki na stovenski gimnaziji pod vodstvom mag. dr. Dane Zwitter-Tehovnik; za sedanji prikaz je bita razstava če dopotnjena, tako da res prepričtjivo dokumentira največji ztočin, storjen nad koroškimi Stovenci.
O pripravah in izvedbi izsetitve je pri otvoritvi razstave obširno spregovori! dr. Mirt Zwitter; kot tedanji referent za popravo škode pa je posebno izčrpno in z tast-nimi izkušnjami podkreptjeno orisa! ..sprejem", ki so ga biti stovenski pregnanci de-težni ob vrnitvi v domovino, kjer tudi nove obtasti niso pokazate razumevania za tei-nje in potrebe irtev raznarodovatne potitike, ki je svoj višek dosegtc^v nacistični dobi.
Razstava je bita odprta na dan 40 tetnice izsetitve 14. aprita ter bo odprta še danes od 15.M do 17. ure in v nedetjo od 12. do 14. ure. Kot nazoren pouk o potpre-tekti dobi je namenjena predvsem mtadini, ki je vetiko zanimanje pokazata ie ob otvoritvi, katere so se poteg drugih udetežiti tudi jugostovanski konzut Atfom Naberž-nik s soprogo ter predstavniki Zveze stovenskih izsetjencev in bivši pregnanci.
Pred spominsko siovesnostjo
ob 40-!etnici pregnanstva in upora
Šentilj ob Dravi
Na velikonočni ponedeljek smo v Šentilju imeli v gosteh igralsko skupino Slovenskega prosvetnega društva "Zarja" iz Železne Kaple. Med nas so prišli z dramo „Mladost pred sodiščem", ki jo je zrežiral Poldej Zunder, Predstava je Bila v farni dvorani, katero so številni gledalci zasedli do zadnjega kotička. Gostujoči ansambel je v imenu prireditelja, Katoliške prosvete v Šentilju^ pozdravil Jože Mečina.
V Slovenskem vestniku je ob premieri drame ,,Mladost pred sodiščem" bilo napisanega mnogo pohvalnega. Zato se zdaj ne bomo spuščali v opi-
sovanje vsebine, vendar naj poudin* mo, da smo s predstavo bili izreon" zadovoljni in povsem soglašamo s K"*' kar je o le-tej bilo že napisan# namreč, da je to kvalitetna igra. j" obravnava probleme med mlado '" starejšo generacijo oz. njenih zgresf nih vzgojn h metodah. Izredno sn*o bili presenečeni nad odličnim po""* janjem posameznih vlog, saj med pa* sameznimi igralci ni bilo kvalitet?''' razlik, zato smo tem bolj veseli, ^ so Kapelški igralci prišli tudi k na*" v Šentilj. Zato tudi drugim društvo!" toplo priporočamo, da Kapeičane P?* vabijo v geste, saj bodo deležni e"* kratnega kulturnega užitka.
SAK - KAC 0:0
SAK in KAC sta se razšla neodiočeno 0:0 in to čeprav so biii naš' igraici v staini premoči. Biio je ceio vrsto šans, ki jih niso znati reati* zirati. Med našimi je bii najboijši Luschnig pri nasprotnikih pa vrata? Kock.
RAZGLAS
Pogrešana Friederike Rozmann, poročena Haiier, rojena 30. oktobra 1931 v Dolinčičah pri Pliberku (Avstrija), hči Valentina Rozmanna (1894—1971) in Elizabete, rojene Hutter (1892—1970). Pogrešana je rodila 11. novembra 1950 nezakonsko hčer Elisabeth. Friederike Rozmann se je izselila leta 1952 v Švico, 22. maja 1954 se je poročila v Hirzelu, kanton Zurich, z Albinom Hallerjem, kateri še danes živi v tem mestu. V tem zakonu sta rojeni hčerki: Marianne Sidler, rojena Haller, rojena 1956, in Margit Hal-ler, rojena 1959.
Se!e-Zgomji Kot
V .ScAzZ? Zgornjem Kotn je prej (jnevr o^frnja/ svoj 60. žlv/jenjs^; j%-/v/fj /<2?!&o AAB/e. /nju/ant je fesno povezan z narodnopoBnčnbn dogajanjem na Korošcem. Zfest nače/om svoj;/? /?redn;^ov je sfoZrot/o/jK/reT! č/ot?e^ ;n rodo/jn/*. Kot ta^ se je v najtežjem časK naše zgodov/ne, v čas% nacizma, s svojima /vatoma pridruži/ partizanom, /d so /d/! neenak /?oj z nacistično vojsko.
O/? njegovem praznl^n mn Iskreno čestitamo z že/jo, da /d /d/ zdrav ter da /d še nžlva/ /epote sveta por/ s^a/nato Košato.
Ob 40-letnici pregnanstva in oboroženega upora koroških Slovencev prireja Zveza slovenske mladine — Krajevno združenje Celovec
SPOMiNSKO SVEČANOST
v petek 23. aprila 1982 ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbo v Celovcu
Sodelujejo recitatorji, glasbena skupina slovenske mladine in KUD „!van Novak-Očka" iz Tacna pri Ljubljani
Slovensko prosvetno društvo „Bi!ka" v Bllčovsu vabi na
70-LETNlCO SVOJEGA OBSTOJA v soboto 24. aprila 1982 ob 20.00 uri pri Mikiavžu v Bii-čovsu.
Sodeiujejo tudi sosednja društva.
Odbor
Dne 5. junija 1971 je pogrešana zapustila zakonsko stanovanje ^ Hirzelu (Švica) in od tega časa n' več glasu za njo. Vsakdo, ki mu ja znana usoda pogrešane žene, ja obvezan to prijaviti sedišču v Ho?' genu (Bezirksgerichtskanzlei Ho?* gen, ZH, Schvveiz), in to tekoif osemnajstih mesecev od dneva raz* glasa. Po preteku tega roka bo po* grešana uradno razglašena za po* grešane.
Okrajno sodišče Horge"
Dom v Tinjah vabi
#	V petek 16. apriia 1982 ob 19. informacijski večer o zdraviinih rad' iinah, nem. Predavate)]: žpk. Hermann Jo:ef Weidinger
^ Od :obote 17. ob 9. ur! do nedetj* 18. apriia ob 17. uri Stikanje na dekio, nem. Voditeij: akad. tiikar Franz Weifj, Voittberg
#	V ponedeijek 19. apriia ob 1?-^ uri, v tredo 21. apriia ob 19.30 "?'' v petek 23. apriia ob 19.30 uri. Tridnevni tečaj o o:krbi boinikoVr starih ijudi in umirajočih, nem. Priredileij: Kdrnfner Caritat/Koro!*
G!a:bena šola na Koroškem vabi na
JAVNi NASTOP
ki bo v tredo 28. apriia 1982 ob 19.30 uri v Modri dvorani Dama giatbe v Celovcu.
Nastopajo učenci glasbenih šoi na Koroškem.
Sioventko prosvetno društvo „Srce" " Dobrii vati vabi na dvojezično kuiturfP prireditev
DEŽELA OB DRAV)
v toboto 24. apriia 1982 ob 20. uri " avii giavne šo!e v Dobrii vati. Natlopajo: Grenziandchor ArnoidsteiP* vodi Grete Kompotch, mešani zbor SP" ..Danica" pod vodttvom Hanzija Ke* žarja in mešoni zbor SPD ..Srce" P"'* vodttvom Aibina Krojnca.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 8. apriia 1982
Za 100 dinarjev dobite	29.00	ši*'
Za 100 dinarjev plačate	34.00	šH-
Za100iirdobite	1.26	š'*'
Za 100 iir plačate	1.35
Za 100 mark dobite	693.00	š''-
Za 100 mark plačate	709.30	$H'