PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH BEEAVCEV — LJUBLJANA, 22. JUNIJA 1960 — LETO X/ - ŠTEVILKA IS. Ne potrebujemo Kantorjev! Dozoreli so pogoji, da lahko teh posameznikov, kajti ti so res Pregovorimo jasno in odkrito bele vrane med sodobnim uči-wdi. ° problemih v našem šolstvu, teljstvom, a žal, delajo in dihajo Mislim, da jedro naše šolske pro- z nami — še več, celo vzgajajo Trudimo se, da bi vSiii mladi generaciji občutek ponosa in samozavesti £b&zovtm|e prosvetnih delavcev v Celju blematike ni v številu učnih ur za oziroma vodijo delo na šolH^fe 'a ali oni predmet, ni p izbiri ljudi ni dal naš boj in tudi sicer Predmetov in tudi ne v obsegu in sploh ne sodijo v naš čas. Nova sebini snovi — marveč je prven- doba je zanje prehitro tu: ne moreno v nas samih, v odnosu, ki rejo je razumeti in ne sprejeti. «a ima naš učitelj in sploh pro- V soboto 4. junija so se zbrali, kot smo že poročali, pro- Mariborom najslabši v LRS. Pb- Šolska reforma je svetni delavci celjskega r kraja na zborovanje, Id so se ga dobno je tudi z opremo v šolah. nost. Učiteljski kolektivi se v udeležili tudi ugledni gostje, med njimi predsednik republi- Izračunali so, da bi potrebovali v glavnem zavedajo svoje družbene škega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Stane Kavčič, pod- celjskem okraju v prihodnjih pe- funkcije kot upravljavci na svo- predsednik republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znan- tih letih za potrebe šolstva 3 mi- jem zavodu, vendar so ponekod to stvenih delavcev Miroslav Ravbar in drugi. Porodilo o delu lijarde dinarjev. Razvoj šolstva pa le še lepe besede. Potrebno je, da prosvetnih delavcev v šoli, izven nje in v sindikalnih organi- je odvisen od razvoja gospodar- prosvetarji sledijo ostalim delav- zacijah je imel predsednik komisije za prosveto in kulturo stva, ne le od dobre volje in skim kolektivom, ki so v tem popri OSS v Celju Adolf Marčič. razumevanja ljudi, kot mnogi na- gledu že lepo zaživeli. V s« ruum neKuj [j< mi sueiuvrum ^ pačno mislijo. Okrajni in občinski Tov. Marčič je zatem govoril , se razprave o naših solskih pretres0m, imajo danes okoli 30 V začetku je podal kratek kjer se je začela razvijati indu- politični in oblastni forumi imajo 0 (jeiu’ komisije za prosveto in le 'fr ene ah. se, kaj pogosto sučejo let, mladostni zanos in življenjsko Pregled splošnega napredka naše strija. Danes obiskuje 137 osnov- za prosveto veliko razumevanje, kulturo Dri Okrajnem sindikal- ,, okr°g besede: izpiti in ocena, razgibanost — ti so sedaj v domovine na vseh področjih, nih šol 28.423 učencev. Popolno Tako imamo primere, da dajejo nem svetu v Celju Program dela, ie to res vse- ospredju življenja in ga vodijo. ~~ *------------1'"" ------------ "" -------^ Ketni delavec do dogajanja okoli La^0ga imenujemo proclT ^nosudo^učmfa.' neposredno V menjave generacij. Ljudje, ki Kako bi imenovali ta proces? imenuje? generacij, nekaj p? , imajo d sini zanos st — ti življenja in ga vodijo. zamenjave generacij. Ljudje, ki so se rodili nekaj pred svetovnim Če nam bo vodilo le to in delo- T še pouk sam, bomo kaj kmalu Ln prav s tem se nikakor ne Izpadli v verbalizem in življenje rnor^]° ln ne sprijazniti S bo prehitelo. Naloga sestan- Taznl 'Kantorju, ki jim je se ved-> učiteljskega kolektiva na šoli 710 prl. •srcu ras ko so bili edini h mora biti v tem. da prikaže neomejeni gospodarji na soh in so blišča družbenega življenja, da £uPno 7 župnikom odločali o >etli tiste bistvene značilnosti kulturnem in verskem življenju s°hke reforme, ki ženejo razvoj s?0’1!1 fa™nov. In se danes h psameznika in družbe navzgor, ^udje pozabljajo, da več ne vla-L, Oedno popolnejšim stopnjam. S-aj0, družbi dr. Grozdi, Grudni, nam gre za tisti globlji opti- L avtorji m župniki kajti se Ofizem, ki zna poiskati v člooe- danes ne trpijo nikogar ob sebi f^ern življenju moč zmagovitih a i ce^° nad seboj iz vrst ljudstva. l!*ej in naprednih stremljenj. Najti Res, zgodovina se včasih po--n spoznati moramo tipiko našega navija. Prepričana pa sem, da ni-asa. Poiskati rnoramo cilj, ki stoji kdar ne popolnoma, kajti življe-2 ^ Tiašo družbo. Ta cilj nam je nje se nenehno spreminja. In pran in vse, kar je v naši družbi je tako. Tem ljudem bi rada po-^zitivnega — tega pa je velika vedala, da so za vselej minili časi d c,lna' — 2 vsemi silami zarij omejevanja individualnosti o ime-l*la" Tipični človek našega dne je nu kogarkoli in da danes o vsem ki se s polno zavestjo bo- odločajo vsi. mie za socializem... S polno za- očrtal pri tem pomembne naloge razvitih šol pa je le 32, ostale so nekatere občine tudi do 50 % ki si ga je napravila ta komisija, intelektualcev in se nato zadržal nerazvite ali podružnične šole. Še svojih sredstev za prosveto. V go- 0bsega; j,, utrditev šolskih kolek- tivov, ki naj postanejo prava tovariška združenja, kjer bo možna sproščena izmenjava mnenj; 2. nenehna skrb za uresničevanje šolske reforme in pritegnitev k delu z mladino čimveč ljudi; 3. organizacija strokovnega in ideološkega študija za članstvo; 4. skrb za drobne življenjske zadeve članov, ki se pogosto pozabljajo; 5. misliti je treba na stimulativnejši način nagrajevanja, na poceni letovanje članov ipd.; 6. prirejanje družbenih srečanj in 7. sodelovanje pri ocenjevanju članstva, pri razpisih delovnih mest in namestitvah. Ta program so sindikalne podružnice celjskega okraja v precejšnji meri izpolnile. Marsikje so se kolektivi vživeli v okolje in predstavljajo v svojem okolišu močan prosvetni center, nudijo pomoč organizacijam, društvom, skrbe za izobraževanje odraslih, usmerjajo mladino v proizvodno delo itd. Mnogi tovariši so se letos — je nadeljaval tov. Marčič — ko smo ubirali nova pota, upravičeno pritoževali, da je dela preko glave; drži, da za predanega prosvetnega delavca ni odmerjenega ur- Tu so veseli dnevi prostosti v naravi! nika. Prosvetni delavec, ki veruje nje Kai "fitigm Jjuieicaia po nji- v iepo prihodnost, ve, da je delo seda P2n}zaJlie\ t. ' ,opa' ' , 0?.° TT 0 ^e.mv smo, lahko vsi pri situaciji šolstva in presvete vedno je precej otrok, ki le for- spodarsko razvitejših občinah potrebno, zato se mu ne odte-tazurn>ri*rCe-n m \S J snslc rolce, volj ah manj ze zdaj na jasnem, celjskega okraja. malno končajo osemletno šolo. bodo lahko šli hitreje naprej, te- guje. Njegovo najlepše plačilo je evajoe pogie ... i3e srnejo nos zaslepiti ali zavesti Mreža šol v celjskem okraju zaradi nerazvitosti šole pa je nji- zave pa bodo v pasivnih področ- zavest, da je opravil nekaj veli- Ali je potrebno, da k vsemu ^ ,rsne . “ fraze iz njihovih ust, je bila leta 1945 v primeri z osta- hova izobrazba mnogo nižja kot jih, kjer je stanje vsak dan bolj kega in lepega, da je popeljal ^nu še kaj pripišemo? Pac Pa: S7 poglejmo odkrito o oči limi predeli Slovenije dokaj dobra, pri drugih. Ko bodo imeli ob cen- kritično. svojega otroka v razredu, nešteto ln zdai če nadaliniom «r,nie ^ feci,mo: J'e potrebujemo Kan- V naslednjih letih pa je naglo na- tralnih šolah tudi dijaške domove Občutno primajkuje tudi uč- otrok, v življenje in jim ga prika- '‘StJuLl-’- naoaijujem svoje tonev! raščalo število šoloobveznih rrfrrvk in nneiene nnome+ne ,,,e,e Ajglabljanje o to smer, lahko Našega današnjega človeka je nam u ljudje za^rfj0, ker ga sa- narodnoo^hodi m mi nimajo in ga ne morejo imeti, iz gozdov se je vrnil posten d. Preprost kakor domač kruh. Če bomo dopustili, da nam ki P riiteč, kakor je lahko le Usti, taki ljudje vzgajajo mladino ali De k S?'n skusil in zato pozna in vodijo delo na šoli, bo naša šol-trdnl ^ življenjski boj, kaj je ska reforma kljub vsem prizade-. 0 delo, kaj lakota, zaničeva- vanjem mnogih potekala po nji- — *ak ie tudi naš sodobni . hefy‘, ki stoji trdno na lastnih , Sah in se zaveda svoje velike j® znosti. Njegov glavni smoter j Dzgojiti mladi rod tako, da bo . delom prispeval k na- ^Ijnjemu razvoju proizvajalnih j > k naraščanju gmotne blaginje n splošnemu kulturnemu raz-naše socialistične skupnosti. . Ko takole razmišljam o uči-iliu-človeku, mi asociacija ne-l°te prikliče Cankarjevo podobo bcdelja Jermana, ki ne klone tudi najhujših trenutkih, četudi iz šole, ker so ga premagali Zgjflčni nasprotniki, četudi mora ^Pustiti rodno mesto. Prepričan rta ie njegova pot poštena in in zato kljub vsemu Milica Mekinda, Osemletka Mozirje raščalo število šoloobveznih otrok, zlasti v pasivnih področjih, v okrajnem središču in v krajih, . . raJa na njej. Čemu ta vzporednica z Jerma-saj danes šola ni več sužnja . e in posameznih mogotcev. sjl5a šola se je danes trdno za-rZ^^la na vidnem mestu med so-ietiTnl ustanovami v državi in o tudi dosegla ugled in priznanje Ž^fopskem merilu. In vendar, jjgi.še danes lahko tu in tam na ne ll1 šolah zasledimo tesne spo-pr-i*} oklepajo vse delo in se zXai1’ smo svoje dolžnosti prav Često zane- ga zahtevali, saj je to vendar ena ... 1 .z® zadnjic. Rezultat tega je marjali, opuščali in se jim celo od njihovih pravic. Kakšno na- Dli, slab u<:m in sP‘cf111 posmehovali. Bil je čas, ko se je vdušenje je zavladalo na šoli, ko baaj?. zr}anla> zlasti še zato, ker zdelo, da smo s pravicami, pode- je zvočnik objavil športni; dan. f° “Daki prav dobro vedeli, da Ijenimi dijakom, zašli v slepo Dopoldne ob 9. uri smo se zaradi kriterij ocenjevanja na koncu ulico, od koder se bomo morali kontrole zbrali pred šolo, od ko- eta pn nfkaterih profesorjih dru-vrniti spet na prejšnja stara pota, der smo potem krenili proti Kam- povsem zadovoljiv za da bomo morali odvzeti dijakom niči. Toda prišli smo komaj do cve^_arie- pridobljene pravice in se spet po- kamniškega drevoreda in že smo Neopravičeno izostajanje od služevati starih preizkušenih učno- ugotovili, da so se vrste dijakov P° . a ab tako zvano »špricanje-vzgojnih metod, kjer bo imel zo- močno razredčile. Ta dan si lahko se bu<^° rezpaslo. Pravi mojstri pet glavno besedo učitelj-vzgoji- videl po deveti uri predpoldne v tem pogledu so bili posebno y telj z ukori in kaznimi. Videti in v kinu in po ulicah polno naših za!<'iučnih razredih, kjer so imeli slišati je bilo, kako se nekateri dijakov. Tiste dijake, ki pa so Cj!o stF5*?vnjake ponarejanje vzgojitelji tega celo veselijo, češ, vendarle prišli v Kamnico na ^retohških opravičil. Tako so di-saj smo vedeli, da s to demokra- predvideni kros, pa sta telovadna -,a“ za“nje®a stoika služili mlaj-cijo ne bomo daleč prišli. Ali, učitelja morala večkrat priganjati, (Nadaljevanje na 2. strani) i Šolstvo v ormoški občini Ekskurzija Kluba študentov pedagogike v Makedonijo . Ormoška občina šteje nekaj čez dvajset tisoč prebivalcev, ki se v pretežni večini bavijo s kmetij-, stvom. V občini je deset šol s sto enim oddelkom in dvainosemdesetimi učitelji. Učiteljstvo je organizirano v eni sami sindikalni organizaciji, ki prireja mesečnč študijske sestanke. Poleg skupnih sestankov imajo šole še svoje študijske sestanke. Na skupnih sestankih so doslej predelali naslednje teme: družbeni plan občine, pregled razvoja jugoslovanskega gospodarstva, ocenjevanje v reformirani šoli, poročilo s kongresa prosvetnih in znanstvenih delavcev v Beogradu, komuna — družbeno upravljanje in vloga prosvetnega delavca. — Največ pohvale je žel tov. Ilič iz Čakovca, ki je kot star sindikalist v enaki meri poudarjal pravice in dolžnosti prosvetnih delavcev. Šole se bore s težavami, ki so splošne, in takimi, ki so specifično ormoške. Med zadnje spadajo tiste, ki nastajajo zaradi izredno šibke finančne moči občine. Splošne težave pa so: pomanjkanje učiteljev, slabe šolske zgradbe, slaba stanovanja za učiteljstvo, pomanjkanje učil, preobremenjenost učencev z domačim delom, pri čemer so najbolj prizadeti pastirji, ki jih je v občini čez sto dvajset. Tako veliko število otrok, ki si morajo v starosti od 8. do 15. leta sami služiti kruh, mora pač vsakega prijatelja mladine resno pretresti. Prej kot za ceste bomo že morali poskrbeti za otroke. Saj ti otroci nimajo mladosti! V občini so štiri nekdanje nižje gimnazije, pet šol se pa raz- Zborovtmje v Trzinu V soboto 4. junija so se zbrali učitelji in profesorji domžalske občine v lepo urejeni trzinski osnovni šoli. Kot gost se je zborovanja udeležil republiški poslanec Tomo Brejc, ki je bil prisrčno pozdravljen. V svojem zanimivem predavanju je tov. Brejc poudaril Izreden pomen prosvetnega kadra v sedanji dobi našega socialističnega razvoja. Avtomatizacija in mehanizacija naše industrije pomenita čisto nekaj drugega v naši državi kot v kapitalističnih državah. Pri nas stremimo s tem še za večje koristi delovnega človeka. Dalje je omenil kongres Socialistične Zveze delovnih ljudi v Beogradu. Jugoslavija Je v primeri z drugimi državami mala, ' a po svojem ugledu danes v svetu med prvimi državami. Danes stremimo za tem. da bodo naše komune vedno manj državna oblast in vedno bolj socialistična delovna: Skupnost. Naši vedno bolj izšolani delavci bodo tudi vedno bolj dvigali delavsko upravljanje na višji nivo. Ob koncu svojega govora je pozval prosvetne delavce, naj vzgajajo otroke v spoštovanju do naše partije-in njenih voditeljev, saj je bila in bo avantgarda v borbi za napredek in blaginjo naših delovnih ljudi, kt danes združuje v svojih vrstah na stotisoče zavednih delovnih ljudi. Po govoru so učitelji stavili razna vprašanja, na katera je tov. poslanec radevolje odgovarjal. Kako potrebni so taki tovariški stiki med prosvetnimi delavci in našimi poslanci, je pokazalo prav to zborovanje. Saj 6e je kdo, so prav prosvetni delavci edini tolmači v svojem domačem kraju najaktualnejših dogodkov doma in po svetu. Nato Je predsednik tov. Trček zaprosil vodje posameznih strokovnih aktivov, naj podajo svoja poročila o dosedanjem delu. Večina vodij je v svojem poročilu poročala o začetnih težavah, ki so zavirale uspešnejše delo aktivov. Za jesen bo treba točnej-ših programov dela in tudi več dobre volje sodelujočih. Nato se je formirala občinska komisija strokovnih aktivov, katere člani bodo vsi dosedanji vodje aktivov. Tov. Flerin Milan je omenil tekmovanje mladinskih ekip v znanju iz različnih predmetov, katerega se je udeležilo 150 učencev in je pri tem sodelovalo 13 prosvetnih delavcev. Strokovni aktiv za telesno vzgojo pa je priredil seminar za učitelje telesne vzgoje. Rezultat tega seminarja je bil uspel nastop pionirjev in mladincev v nedeljo, 5. junija, kjer je nastopilo 1000 telovadcev iz 41 šol. Posebno pohvalo zaslužita za ta, nastop tov. Košir Ela in tov. Končina. vij a v popolne osnovne šole. Te so v primeri s prvimi mnogo na slabšem. Medtem ko imajo prve v delu neko določeno tradicijo, si jo morajo na novo razvijajoče se šole pridobiti. Premagovati morajo ovire, na katere prej marsikdo še pomislil ni. Program prejšnje osnovne šole je bil mnogo manjši in še tega marsikje niso predelali, saj so v »dobrih starih časih« v kombiniranih razredih kar po tri leta mleli isto snov. In še to. Dobile so se šole, kjer je od 40 prvošolcev v rednem času prišel do 8. razreda le eden ali dva. Zato je res osnovna šola terjala reformo. — Nova šola je zahtevnejša in ta večja zahtevnost je naletela pri mnogih starših na odpor in nerazumevanje. To negodovanje se prenaša na učenca in ga včasih podpirajo celo posamezni učitelji, češ, do naše penzije naj reforma kar počaka. Otroci pa govore: kdo bo pa delal, če bomo vsi študirali? Kako počasi si utira pot nova miselnost, da je tudi kmetu pri njegovem delu potrebna višja izobrazba! Nekdanje nižje gimnazije teh težav nimajo, ker so menjale le ime, vsebina je ostala približno ista, oblika se je celo zboljšala. Nekdanje nižje gimnazije so tudi bolje založene z učili, saj so bile bolje oskrbovane in tudi vodstva so bila boljša s kadri vred. Če niso imeli vsi višje strokovne izobrazbe, so se pa na teh šolah zbirali le najboljši izmed učiteljstva. Zaradi pomanjkanja učiteljev imajo mnogi tovariši po dva oddelka, drugje so razredi nadšte-vilni, mnogo je pa še kljub temu nezasedenih. Ker domače pomoči skoraj nikjer ni, nasprotno, preobremenjenost z domačim delom, v šolah ni tistega uspeha, kakor bi pri normalnih prilikah moral biti. Občina je bila v polletju na predzadnjem mestu v okraju. Šolske zgradbe so stare in predstavljajo največjo oviro v razvoju šolstva. Edino Kog je dobil lani novo poslopje. Ko so pred 100 ali 70 leti zidali šole, so imele te drugačno vlogo. Navadno so gradili velike razrede brez kabinetov, brez telovadnic, brez delavnic in vodovoda. Ena sama soba služi za pisarno, zbornico, kabinet in shrambo za izdelke tehničnega pouka. Sole so bile za takratno oblast prej nujno zlo kot neobhodna potreba. Tudi na stanovanje učiteljev niso mislili. Župnik je imel sam celo hišo, včasih celo večnadstropno, za prosvetne delavce je bilo vse dobro. Nekatere šole so bile v zadnjih letih obnovljene. Zal pa ob tej priložnosti niso upoštevali sodobnih potreb. Napeljali bi lahko vodovode, izpopolnili električno instalacijo, zmanjšali razrede in napravili kak kabinet, iz stanovanj pa nove razrede, zlasti pa delavnice. Še večjo razliko med mestnimi in podeželskimi šolami kot zgradbe, učila in kadri pa ustvarjajo učenci sami. Za duševno zaostale in debilne ni pomožnih šol, vsi kmečki otroci pa so zaradi pomanjkanja delovne sile preobloženi z delom. Otroci opravljajo dve službi: službo učenca in še službo hlapca oziroma dekle. Šolska reforma poudarja, naj bi enako cenili umsko in ročno delo. V mislih ima enako upoštevanje telesnega dela. Toda večina kmečke mladine ceni bolj ročno delo in umskega često prezira. Tudi mnogi starši so bolj veseli dobrega delavca kot dobrega Učenca. Zato je mnogokrat težko prebirati okrožnice, ki prihajajo iz mest. t Posebno pa občutimo na deželi neenotnost uzakonjene enotne šole. Še vedno so razlike med »osemletkami« in osnovnimi šolami in to celo v 5. razredu. V tej zvezi naj omenim, da nastajajo nesporazumi in celo konflikti, ker še sedaj ni urejeno vprašanje učne obveznosti, ne vprašanje honorarjev, ne učna obveznost upraviteljev, čeprav so se dejansko razmere že tako spremenile. Zato ni čudno, če se pojavlja med prosvetnimi delavci malodušje. Ni dobro, če zakoni življenje prehitevajo, toda tudi zaostajati ne bi smeli. Če naj imajo vsi otroci enake pravice do izobrazbe, morajo imeti tudi enake 'možnosti. Ako ne morejo nuditi občine enakih možnosti, bo morala razliko izravnati Republika ali Zveza. Vprašanje šolske reforme je v prvi vrsti materialno vprašanje, v drugi vrsti pa vprašanje družbe in družine na deželi, kjer se le počasi in z bolečino ruši staro in gradi novo. Kolikor je šolska reforma odvisna od materialnih prilik, bodo le-te rešene, ko bo dovolj sodobnih zgradb, ki bodo za pouk primerne, higienične in tople, dovolj učiteljstva in učil. Za učence pa bi rekel, da je v tej prehodni dobi potrebna neka izjemna pomoč. Zato bi predlagal za vse šoloobvezne otroke otroške dodatke ali materialno pomoč v drugačni obliki: otroci naj bodo v šoli osem ur. Od osmih do dvanajstih pouk, ob dvanajstih brezplačno kosilo, do dveh odmor na igrišču, od dveh do štirih učenje pod nadzorstvom učiteljstva, potem pa malica in domov! Vsi, ki pišejo o šolstvu ali ima-. jo opraviti z. njim, naj; imajo vedno in povsod pred očmi vse, naše šole in vse. naše otroke in naj bo vsaka beseda in .vsako dejanje v skladu s stanjem vseh naših šol in vseh naših otrok. Le takrat bodo naši uspehi vredni prave pohvale, kadar. bomo vsem otrokom omogočili, da bodo imeli srečno mladost. Polde Resnik- V drugi polovici maja je Klub študentov pedagogike organiziral ekskurzijo v Makedonijo. Glavni namen je bil, da bi se seznanili z delom in življenjem naših kolegov v Makedoniji in da bi si ogledali nekatere šole. Prijazni kolegi Makedonci so nas sprejeli na kolodvoru in nas pospremili v študentsko naselje, kjer smo imeli stanovanje in hrano. Razkazali so nam mesto in njegove znamenitosti. Glavno srečanje je bilo v njihovem seminarju, kjer smo izmenjali izkušnje in probleme študija. Naši profesorji so pojasnili naš študijski sistem kolegom iz Makedonije, njihovi profesorji pa so nam poskušali prikazati njihov študijski sistem. Pokazalo se je, da so med njihovim in našim sistemom neke podobnosti in še večje razlike. Tudi pri njih najdemo dvopred-metni študij pedagogike,, to se pravi, da pedagogiko poležejo še s kakšnim drugim predmetom n. pr. z jezikom,, filozofijo itd. Bistvena razlika pa je 'v tem, da pri njih ni obvezen tuj jezik in da zaradi tega trpi kvaliteta njihove izobrazbe, ker ne uporabljajo tuje literature. Diplomska deia zajemajo področje zgodovine pedagogike in teoretično pedagogiko. Slušatelj mora' pri tem pokazati, da zna uporabljati literaturo in druge vire, da zna zavzeti do posameznih vprašanj, ki jih obravnava, svoje stališče in da zna kritično interpretirati razne pedagoške pojave, ki jih proučuje. • Zanimivo je, da imajo mnogo izrednih slušateljev, ki so že zaposleni po šolah, vzgojnih ustanovah, podjetjih in organizacijah. Rednih slušateljev imajo približno 40, izrednih pa približno 350. To bi lahko morda pojasnili s tem, da nimajo dovolj prostorov za redni študij in da so kolegi zunaj na terenu potrebni, saj zavzemajo važne položaje v prosvetni službi. Prav tako je vzrok za večji vpis na pedagoško skupino morda v tem, da nimajo stolice za psihologijo in se kolegi preorientirajo na pedagogiko. Iz tega pa izvira še drug pojav, ki ga pri nas ne poznamo v toliki meri. Gre za veliko povpraševanje po pedagogih s strani tovarn, ustanov in organizacij. Tako n. pr. tovarne zahtevajo kar 30 pedagogov. Iz tega pa zopet izvira nov problem, ki so nam ga kolegi nakazali, rešitve zanj pa še niso vedeli. Nastane namreč vprašanje, ali stari klasični tip profesorja pedagogike, kakor ga danes vzgajamo na naših univerzah, še ustreza današnjim zahtevam našega družbenega življenja? Gre za vprašanje, ali bi bilo mogoče izvršiti nekakšno specializacijo za predšolsko, šolsko in pošolsko pedagogiko, za specialne panoge pedagogike kot so n. pr. oligofrenopedagogika, ti-flopedagogika in surdopedagogi-ka, da o pedagogiki odraslih sploh ne govorimo. Taka specializacija je možna le tedaj, če bi bil študij pedagogike enopredme-ten in poglobljen. Za sedaj pri njih to ni mogoče, ker nimajo Medrepubliški osebni stiki surdopedagogov da še pogovorimo o učnih problemih gluhe mladine. Vsebina sestanka sta da smo se sestali 1. junija na Otočcu bila referata tov. J. Kmeteca: Učni Po medsebojnem dogovoru na ini ciativo ravnatelja ljubljanskega zavo tovariši in tovarišice iz zagrebških Ijubltanskesa in portoroškega zavoda S fotografske razstave dijakov Doma TSŠ v Ljubljani: Bogatin Dani — motiv z Ljubljanskega gradu načrt za 5. razred in tov. Zutiniča: Tehnički cdgoj gluhe dece. Tov. Kmetec je uvodoma poudaril, da načrt za gluho mladino ne more biti samo kopija učnega načrta za rplošne šole. mora pa vsebovati vse elemente splošnega načrta, ker pač učimo in odgajamo gluho mladino za sedanjo življenjsko sredino. Specialnost metodične poti mora biti jasna didaktično kot psihološko. S težavami, s katerimi se spoprijemamo pri pouku gluhih otrok, zahteva posebno preciznost stvarnega podajanja in specialne prijeme za uvajanje teh otrok v abstraktne pojme. Načrt že zajema smernice prehoda na predmetni pouk, čeravno je še vedno težišče na kompleksni obdelavi snotd na tej stopnji. Tradicija pouka gluhih pa je, ker sprejemajo le optično, na likovni in tehnični vzgoji. Sam je mišljenja, da za naglušne otroke za sedaj, ko teh oddelkov niti nimamo, ni potreben poseben učni načrt. Uporaba slušnih aparatov za audiološko vzgajanje In tem odgovarjajoče vaje predvideni načrt vsestransko poudarja. Za njim je podal svoje poročilo tov. Žunetič iz Zagreba. Njegovi pogledi na tehnično vzgojo gluhih otrok, namreč alternativno mišljenje, ali naj se začne takoj z vstopom gluhega otroka v šolo s tehnično vzgojo, ali šele pozneje in se porazdeli snov tako, da koncentrično prehaja do zaključka šolanja, je vzbudilo občo pozornost. Diskusija o obeh temah je bila izredno živahna in plodna. Posebno se Je ponovno izkristalizirala zahteva ravno glede na reformo šolskega sistema, da je nujno začeti z organizacijo oddelkov ali tudi zavodov za naglušne otroke. Uporaba vseh akustičnih pripomočkov od skupinskih do Individualnih slušnih aparatov je nujna. Pri vsem tem pa nas tolče prostor, da bi zajeli vse gluhe otroke v vzgojo in šolanje. Mnogo pričakujemo od republiških zakonov za posebno šolstvo. Se nekaj ur, ki smo Jih imeli na razpolago, >smo si posamezno izmenjali poglede na vzgojo in pouk gluhih otrok. Slovo je bilo težko, a prevladala je želja, da bi se še sešli na tako koristno razpravljanje o usodi nam zaupane gluhe mladine A. O dovolj asistentov, profesorjev in prostorov. Zanimivo je tudi to, da mnogo slušateljev prihaja iz drugih republik (Srbija in Črna gora). Posebnih raziskovanj v pedagogiki za sedaj še ne izvajajo, niti nimajo predavanj iz metodologije pedagoškega raziskovanja in statistike, kar močno omejuje njihovo pripravljenost za tako delo. Izredni slušatelji prinašajo dokaj dobra diplomska dela, ki jih izdelajo na osnovi problemov, ki jih srečujejo v praksi. Kriteriji pri izpitih so precej strogi. Slušatelji skopske pedagoške skupine se zelo uspešno uveljavljajo v praksi kot profesorji učiteljišč, vzgojni in poklicni svetovalci, v različnih socialnih službah, tovarnah in ustanovah. Ni treba posebej omenjati, da so naši kolegi-Makedonci skromni in prijazni ter Slovencem zelo naklonjeni, kar smo čutili na vsakem koraku. V Skoplju smo zaključili uradni del ekskurzije in nato nadaljevali pot proti Bitoli, Pre-spanskem jezeru in Ohridu, nato pa smo se preko Mavrovega vrnili v Skoplje: od tod smo nadaljevali pot v Peč, Titograd, Cetinje, Boko in Dubrovnik, nato pa se preko Reke vrnili domov. Ekskurzija nam je koristila prvič zato, ker smo spoznali delo in življenje naših kolegov na jugu, drugič pa smo videli lep kos naše države in se med seboj še bolj zbližali in povezali, kar nam bo koristilo tudi pozneje, ko bomo na svojih delovnih mestih.-Ko poročamo o naši ekskurziji, se želimo zahvaliti vsem, ki so nas denarno podprli. Predvsem naj se zahvalimo dekanatu naše fakultete, Republiškemu svetu za šolstvo, Zavodu za napredek šolstva in drugim za dragoceno pomoč, našemu asistentu in profesorjem pa, da so se odločili kljub vsemu za tako dolgo in naporno pot. D. M. l Predlog zakona o posebnem šolstvu Na seji Sveta za šolstvo LRS 15. junija letos so sprejeli predlog zakona o posebnem šolstvu, ki bo predložen v potrditev še Izvršnemu svetu. Zakon naj bi že s prihodnjim šolskim letom pravno uredil vrsto vprašanj s področja posebnega šolstva: doslej je delo na tej dokaj obsežni veji šolstva potekalo brez sistematičnih pravnih predpisov, kar je povzročalo ljudskim odborom kot ustanoviteljem mnogo težav. Predlog zakona predvideva obvezno šolanje tudi tistih otrok, ki se zaradi motenj In hib v telesnem ali duševnem razvoju ne morejo vzgajati in Izobraževati v red. nih šolah in drugih vzgojnih In izobraževalnih zavodih. V ta namen obsega predlog zakona tri stopnje zavodov: zavode za predšolsko vzgojo, posebne osnovne šole in posebne strokovne šole. Poleg teh zavodov so predvideni še posebni zavodi za otroke s hudimi motnjami ali hibami ki se ne morejo vzgajati in izobraževati v posebnih šolah in pa posebni zavodi za odpravljanje, in ublaže-vanje manjših motenj ali hib, ki se sicer lahko vzgajajo in izobražujejo v rednih šolah. V predlogu zakona so predvidene le okvirne določbe za organizacijo in notranjo ureditev posebnega šolstva. Profile o posameznih vrstah posebnih šol bodo določili pravilniki, ki jih bo predpisal Svet za šolstvo LRS v sporazumu s Svetom za zdravstvo LRS in Svetom za socialno varstvo LRS. Po osvoboditvi se je število go-iencev v posebnih šolah in zavodih oovečalo v primerjavi z letom 1939 skoro za petkrat. Letos imamo v LRS 44 posebnih šol ip zavodov za posebno -vzgojo z 9577 učenci in 951 deloma že specializiranimi oe-ancogi za posebno vzvolo DIJAŠKE SKUPNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) Šim kot slab vzgled, namesto da bi bilo to obratno. Udejstvovanje dijakov izven šolske ure je bilo spet poglavje zase. Če smo poklicali na šolo še tako dobrega predavatelja za popoldne, ko ni bilo pouka, je .bil obisk porazen. Zato smo razne take obveze na povedovali navadno zadnjo uro, kar pa je šlo seveda na škodo pouka. Odpadale so ure, to pa je bilo mnogim dijakom seveda vedno zelo všeč. Samo da je odpadla ura in že je bilo veselje. Ne 'bom našteval še več negativnih primerov med dijaki na šoli. Bilo je še marsikaj, kar je povzročalo zaskrbljenost. Saj smo vendar dijaške skupnosti organizirali v prepričanju, da bodo dijaki potem mnogo več znali, ker se bodo laže učili, da bodo medsebojni odnosi v šoli topli, prijateljski in prisrčni, da bo zlasti razredna skupnost urejevala življenje razreda v smislu danih pta-vic in dolžnosti, kjer bodo vsi člani vključeni v delo, vsak po svoji sposobnosti, kjer ne bo izkoriščanja na račun drugih itd. A sedaj, ko imamo skupnosti organizirane že peto leto, ni tako, kakor smo predvidevali. Kje je krivda? »Kaj je storiti?« smo se zaskrbljeno izpraševali. Resnica je bila torej, da smo šolsko leto 1959/60 začeli s prejšnjimi negativnimi navadami in poizkusi med dijaki I. gimnazije. Tako se je n. pr. v začetku zdelo, da pevskega zbora na šoli sploh ne bomo mogli osnovati. Svobodnih aktivnosti, ki jih vodi LMS na šoli, smo organizirali kar dvanajst (t. j. biološki, kemični, avto-moto, šahovski, literarni, kino in foto krožek ter športno strelstvo, počitniška zveza, pevski zbor, MKUD, telovadba in šport po vseh panogah). Poleg tega so se naši dijaki lahko priglasili za pouk neobveznih predmetov (kot so: latinščina, italijanščina, nemščina, francoščina, angleščina). Ta raznolikost svobodnih aktivnosti je bila predvidena zato tako pestra, da bi se lahko vsak dijak udejstvoval prostovoljno in po svojem interesu vsaj na enem izmed navedenih področij. Toda kmalu smo ugotovili, da kažejo interes samo nekateri dijaki, ki delajo navadno na več sektorjih izvenšolskega dela, a da je mnogo dijakov ostalo izven vsake navedenih dejavnosti. Dalje, če je predsedstvo šolske skupnosti organiziralo izvedbo kakšne akcije ali hotelo izvršiti s pravilnikom in programom zadane naloge po razredih, je ugotavljalo skoraj vedno, da so naloge opravili samo nekateri. in to navadno isti razredi. Za ostale razrede pa je bilo često zastonj vsako opominjanje in prigovarjanje od strani predsedstva šole. Ostalo je kvečjemu pri obljubah, da bodo delo izvršili. Tako ne bomo mogli nadaljevati. To nam je postalo kmalu jasno. Treba bo poiskati glavni vzrok nedelavnosti in' pasivnosti dijakov v njihovih skupnostih. Odgovor na to so nam dali najprej dijaki sami. Posvetovali smo se zelo mnogo, zlasti z organizacijo ZK in LMS in prišli do naslednjega zaključka. Eden glavnih vzrokov za neuspeh dela razrednih skupnosti je, ker nimajo tozadevne pomoči razrednega učiteljskega zbora, predvsem pa razrednika. To trditev bom skušal dokazati. Pojdimo spet kar na. primere. Prvi e razred je eden od razredov, kjer razredna skupnost letos prav od začetka vzorno dela. »Kako to«, smo se spraševali, »saj je v prvih razredih vendar najteže. Tu se dijak prvič praktično udeležuje družbenega upravljanja. Razredna skupnost in aktivna udeležba v njej mu je povsem nova. Predsednik prvega razreda vendar ne ve in ne more vedeti, kako uspešno voditi deli* svoje razredne skupnosti. In vendar je res, da je prvi e razred v organizacijskem pogledu ves čas zelo dober, Tu ni nerešljivih problemov. Novoletno jelko in pustno zabavo so organizirali najlepše od vseh razredov. V razredu imajo med drugim tudi redna politična predavanja. Zaradi usposabljanja imajo taka predavanja že sedaj tudi dijaki razreda. Na razrednih sestankih skupno rešujejo vse zadane naloge. Vaje pevskega zbora poseča iz tega razreda kar 14 dijakov. Zaradi čimboljšega spoznavanja razrednega kolektiva imajo za konec šolskega leta predviden večdnevni izlet na Triglav ali v dolino Trente. Vse akcije razredne in šolske skupnosti se izvajajo dosledno. Da bi bile vse zadane naloge tudi izvršene, odgovarja sicer predsedstvo razreda, toda njihbv razrednik stalno kontrolira in nadzira vsako dejavnost svojih dijakov v razredu in izven njega; jih o vsem najprej tovariško pouči, nasvetuje, a potem tudi zahteva, če bi se kdo izmikal delu. Razrednik je skratka duša vsega dogajanja v razredu. Za svojo razredno skupnost je inicia- tor, organizator in vodja. On je skratka razrednik, ki uspešno vpeljuje in privaja naš najmlajši rod na šoli za družbene upravljavce. Pojdimo spet jk primeru. Imamo drugi razred, oziroma jih je nekoliko, zato jih ne bomo naštevali. Tu je razrednik pravo nasprotje prej navedenih lastnosti. Kaj pravijo dijaki, recimo predsedstvo takega razreda. Takole pripovedujejo: »Zadanih nalog v razredu nismo izvršili, ker so naši razredni sestanki zelo slabi, ali jih pa sploh nimamo.« —- »Saj me še nihče ne posluša, ko hočem kaj povedati,« trdi predsednik razreda. »Sestanke imamo namreč sami, navadno brez razrednika.« V razredu pa se najde vedno kdo, ki oporeka prav vsaki stvari. Kakšen krik je nastal' n. pr. pri gospodarski akciji za zbiranje papirja. »No, zdaj pa še to. Takšni reveži pa res nismo, da bi nosili skupaj stari papir za par fickov,« je zavpil oni tam, povzročil s tem smeh in zatrjevanje nekaterih, tako da ni bilo .mogoče dobro obrazložiti pomena te akcije. Ko sem potožil stvar razredniku, me je sicer lepo poslušal, potem pa dodal: ,To je vendar stvar vaše razredne skupnosti. Skličite sestanek razreda in uredite to. Zakaj pa potem obstoja vaša skupnost, če sami niste v stanju urejevati svojih zadev.1« Tako in podobno so pripovedovali in prosili pomoči na sestankih predsedstva šolske skupnosti predstavniki razredov, kjer stvar ni šla od rok. Prav ganljivo pa je bilo poslušati izjave predstavnikov iz dveh razredov. Govoril3 sta dobesedno takole: »Če bo šlo tako naprej, bomo mi ob izstopa iz te šole gotovo rekli: Izgubili smo svoja šolska leta. To pa zato ker naš razrednik za nas nikoli nima časa. Med uro pravi, da n® more žrtvovati časa, ker da irn3 malo ur, snov pa je zelo obsežna. V odmorih pa urejuje vse s stanografsko brzino, ker se m11 vedno kam mudi. Z nami se n® pomeni o problemih in težavah, kaj šele, da bi nam dal kaj več, to, kar je tudi potrebno za živ!j«/ nje, ni pa v nobeni učni snovi predvideno. To so predvsem napotila za življenje, kot je lep0 vedenje v šoli in izven nje, humanost, pravi odnosi med dijaki itd-Naše misli gredo često nazaj i*1 se z vso hvaležnostjo spominjam0 tistih ur naših razrednikov n°' koč, ki smo jim rekli ure moralke. Nekaj podobnega bi moral0 biti tudi za nas dijake in videl' boste, da bo na šolah drugače, mnogo lepše.« Iz navedenih primerov je P3^ dovolj razvidno, da razredne skup/ nosti niso mogle uspešno delat’ zlasti zato, ker njihova vodstva niso imela vedno dovolj pomoč’ in učinkovite podpore od svoj'’’1 razrednikov. So primeri, ko m2' OMOGOČITI UČITELJEM BOLJŠE poznavanje domovine kmuuiahia podružnica prosvetnih deiavcnv v Postojni je pred dnevi organizirala izlet po Dolenjski in Štajerski. Na sliki: ogled nove šole v Kumrovcu Ali naj VŠP postane štiriletna šola? Ob postopnem razvijanju drugih jdsjih šol v naši republiki sem neho-Pomislil tudi na našo Višjo peda-SOško šolo. Koliko stotin naših uči-•®ljev — praktikov — je že šlo skozi «lo. Trdo je bilo delati dve, tri leta. r® si postal absolvent in da si vtak-“n dleiomo v žep. , Ž4aada nisem sam. ki si želim, da 2 Idftko kot absolvent višje pedago-?*o "šole študiral dalje. Res je, da se J sedanjih pogojih kot absolvent lah-a0 vpišeš v peti semester univerze, ? študiraš enako skupino. Toda tak f^hod je bolj papirnata zadevščina. U|ienje na univerzi se začenja znova, o Danes, ko govorimo o nujnosti pe-I^goške akademije, menim, da bi bi-o prav in pametno, če bi Višjo pedagoško šolo spremenili v pedagoško fkademijo. Študij bi razširili na štiri jtja, absolventi šole pa bi si prido-°Ui visoko, akademsko Izobrazbo. . Dobro bi bilo. če bi VPS že sedaj “Olj vskladila učno snov z univerzi-Jotno. Menim, da bi prav taka delitev učne snovi z dvema diplomama, fot ju imamo na višji komercialni m tehniški šoli, ustrezala tudi tej šoli. “Šveda tu le, če bi ne bilo prevelikih Potreb po učnih močeh na terenu. Na “tdenjenlh višjih šolah predvidevajo orvi dve leti študija z diplomo, ki tl da zvanje više kvalificiranega uslužbenca. Po prvi diplomi lahko greš v službo ali pa študij nadaljuješ še dve leti do druge diplome. VPS je šola s prvo diplomo. Verjetno bi vsi, ki so dovršili VPS. pa tudi tisti z višjo fizkultumo šolo, pozdravili vest o prehodu višje pedagoške šole na visoko pedagoško šolo ali pedagoško akademijo. Naslov sicer ni važen. Seveda bi morali v taki šoli dati široke možnosti Izrednim slušateljem, predvsem tistim, ki so že dovršili VPŠ. Dobro in pametno bi bilo, za izredne slušatelje razdeliti snov dveh letnikov na tri. Ne gre le za pridobitev akademske izobrazbe. Vsi čutimo, da reformirana šola terja od nas več in več znanja. In prav zaradi tega bi morali omogočiti čim večjemu številu učiteljev in predmetnih učiteljev nadalnje izpopolnjevanje. Popolnoma pravilno in prepotrebno pa bi bilo. da bi v taki šoli poleg stroke, ki bi jo slušatelj študiral, aktivno študirali še psihologijo in pedagogiko. Ta dva predmeta sta več kot kruh vzgojitelju v razredu. Kajti suho posredovanje snovi, brez pedagoških prijemov, poznavanja sebe in mladine, je mrtvo. Z mislimi želim le odpreti razpravo kot utemeljitev za razširitev VPS. Poudarjam pa. da to mnenje ni le moje, nego tudi mnenje mnogih, ki so že dovršili VPS. pa M želeli študirati dalje. Ko so se v eni izmed ljubljanskih občin prvič sestali strokovni aktivi, so naredili tudi letne delovne načrte. Poleg hospitacij na raznih šolah, skupne obdelave učne snovi za razne predmete, poglabljanja v nove učne načrte in drugo, so vnesli skoraj vsi aktivi tudi kako ekskurzijo. Nekateri so bili skromni, drugi spet zahtevni. Mnogi so si zaželeli oditi na poizkusno šolo v Zagreb, kjer bi prisostvovali pouku več ur, razredniki 4. razredov so si zaželeli Iz dela strokovnih aktivov Strokovni aktiv učiteljev srbohr-vatskega jezika v Ljubljani je priredil v letošnjem šolskem letu vrsto uspelih predavanj s področja jugoslovanske književnosti, ki so s svojimi zanimivimi temami pritegnila k obisku razen članov aktiva tudi druge slaviste. K temu je pripomogla predvsem pestrost predavanj Izbor predavanj je zaključila članica aktiva tov. Mila Gvozdič z zanimivo temo o Mostarju. književnem in kulturnem središču Hercegovine. Predavateljica je podala historiat mesta z analizo družbenopolitičnih razmer, v katerih se je razvijalo, ter se še posebej, ustavila na njegovi krvavi In burni preteklosti Podčrtala je negativno vlogo njegovih starih gospodarjev Turkov in Avstrijcev ter poznejših domačih Izdajalcev, ki so podpihovali mržnjo med hercegovskim ljudstvom, že brez tega nesrečno ločenim na trt verske ločlne. Posebno pozornost je predavateljica posvetila pesniku rodnega Mostarja Aleksi Santlču, ki je z vsem srcem pripadal svojemu ljudstvu, kateremu je posvetil borbene stihe in z njim do konca delil svojo usodo. Zaključek predavanja s skioptičnlmi slikami Mostarja je v poslušalcih še poglobil vtis žive poetične besede in pričaral pred njih lepote tega nenavadnega starinskega mesta, ki so ga opevali domači in tuji pesniki in ki spada nedvomno med tiste naše kulturno-zgodovinske zanimivosti, ki so vredne, da si jih vsak naš človek ogleda tn jih pozna. N. C. ogledati manj znane kraje na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem, neznana jim je tudi Panonska nižina, Notranjska in Primorska. Aktiv matematikov in fizikov si je zaželel ogledati hidrocentralo na Mariborskem otoku. Najprej se žele seznaniti z nekaterimi obrati in tovarnami sami, potem bi šele z njimi seznanili učence. Strokovni aktiv geografov (in zgodovinarjev) je zaradi nepozna-nja Slovenije zaželel spoznati: Vršič-Trento, Cerkno—Škofjo Loko, Dravsko dolino in Pohorje, Plitvička jezera (Karlovec—Plitvice—Senj—Reka), Koroško in Beneško Slovenijo. Aktiv V. razreda pa je naštel: Kmetijsko posestvo Zadobrova, Črnelo, farmo Ihan, Dolsko, Zalog, kmetijsko posestvo Depala vas, drevesnico Kamnik id. Ko so anketirali posamezne člane tega aktiva, pa so ugotovili naslednje: Od 11 članov aktiva, kolikor jih je, ne pozna: Istre 6 članov, Prekmurja 7, Dolenjske, Bele krajine 5 članov, Panonske nižine 11 članov, ravno tako tudi nihče ne pozna: Džerdapa, Bosne, Makedonije, Like, in 9 članov še ni videlo Koroške. Jadranske obale tudi ne pozna od Debelega rtiča do Bojane 9 članov. Kako bi bilo, če bi jih spraševali po drugih manj obiskanih' predelih naše države, da ne govorimo o drugih državah? Tem ugotovitvam so dodali še: za uspešen pouk je nujno, da učitelj vsaj enkrat vidi te kraje. Člani aktiva so pripravljeni nositi delne stroške potovanja'po Jugoslaviji, nujno pa prosijo, da jim priskoči na pomoč občina. Tu se je zadeva ustavila! Želje bodo ostale vsaj za letos, ver- jetno tudi še za dalj časa, zadeva na papirju! Njihova občina, kot verjetno vse ostale občine, ni predvidela v svojem proračunu dovolj nih sredstev za take poučne izlete. Pri vsem tem se vsiljujejo naslednje misli: vsak uslužbenec ima na leto 1 znižano vožnjo, ki jo uporabi takrat, ko gre na letni dopust — prav gotovo je ni nihče pripravljen žrtvovati v prid svoji izobrazbi — kolikor mu ta oddih ne koristi tudi v te namene. Ali ne bi kazalo dati vsaj enkrat na leto prosvetnim delavcem eno brezplačno (!!) vožnjo, da bi si ogledali neznane kraje ožje in širše domovine? Če pa že ne more biti brezplačna, pa naj bi bila znižana za 80—90 %, da bi si ogledali to, česar si sicer v življenju ne bodo nikoli ogledali! Koliko bi vedeli povedati svojim učencem o tem, si lahko mislimo! Take vožnje bi lahko opravili po svoji volji, kadar bi jim dopuščal čas. To bi razširilo obzorje vsem, ki bi sl ogledali lepote in znamenitosti naše domovine. Pouk bi ne bil več suhoparno naštevanje, ki si ga pridobijo iz knjig. Oskrbeli bi si slike in tudi sami fotografirali. To naj bi vsi forumi podprli, če hočemo odstraniti iz naših učilnic verbalni pouk zemljepisa (oziroma spoznavanja prirode in družbe). Vse to se nam bo 10-krat renti ralo. Teh nekaj besed sem napisal, ker vem, da so zelo redki prosvetni delavci, ki si na lastne stroške lahko privoščijo ogled kakršnekoli znamenitosti, pokrajine ali naravne lepote. Dostikrat so videli učenci višjih razredov več kot učitelj, ker so si že marsikaj ogledali s svojimi starši, ko potujejo križem po domovini, bodisi po službeni potrebi ali sebi v zabavo. -od- Vladko Majhen na zborovanju v Planini Občina Radlje skrbi za kulturno življenje Kuiturno-prosvetoo življenje Je v zelo pestro, posebno še zato, l^-se tudi občina briga za to, saj v vložna že vej miU- ha en ’r°da danes bi se omejili ie Zvrst kulturnega izživljanja. IJucfivfko leto je namreč občinski knfiž^; Odbor ustanovil v Radljah i nlc° in čitalnico kot proračun-rf? zavod. Glavni in osrednji najt-,? ^ knjižnice je ta, da ppeojuje v ostalim manjšim knjižnicam , občim m pa predvsem v tiste kra-s. kjer knjižnic sploh ni. Knjižnica svoje delo vestno začela, saj razposlala manjšim knjižnicam že kolekcij po 30 knjig. Drugi na-k'1 tu<3i ta, ker se pri jjšnjšlh knjižnicah sredstva drobijo. Pa tistega učinka, kot bi naj bil. Dl Dani je dal ljudski odbor knjiž-leS na ra®Polago 700.000 dinarjev, Si- -*e za n5° predvidaj 600.000 jJ?* Kljub temu, da je občinski pro-Sm?, v deficitu, da ima ogromno ^‘Ugih tudi važnih izdatkov je z ra-"mevanjem sprejel prošnjo sveta kulturo in dal knjižnicam toliko 'teiste v, kolikor Je ;e mogel. Po mbJem mnenju je to ena zelo red-S občin, ki je prispevala toliko za Denje slovenske knjige. , Doslej ima knjižnica čez 2500 Jbitg, poleg tega pa jih stalno ku-v antikvariatih, naročena pa je -u<1i na vse knjige, katere izidejo v?.s- Tako se bo še letošnje leto šte-l‘° dvignilo na 3000. r Občinska knjižnica se stiska v tllbrimernih prostorih, kjer nima razvoja, redno poslovanje - la zelo otežkočeno. saj v njo ne s-t več kot 10 obiskovalcev. V per-j^ktivi so tudi; novi prostori za ®ohi, c° in čitalnico. Mogoče bo lla svoje prostore že prihodnje leto, razumilijivo je, da bo v čitalnico spadal tudi televizor. Zaenkrat Radetjčani televijekih prenosov še ne morejo gledati, to pa jim bo omogočeno tedaj, ko bo na Pohorju zgrajena relejna postaja. Napore ljudskega odbora v Radljah je treba pozdraviti, ker večina ljudskih knjižnic na podeželju životari. Saj vemo, da se borijo z nepremostljivimi težavami, predvsem finančnimi. Te knjižnice so običajno v sklopu kultumo-prosvetnlh društev, ta Pa se sama borijo še z večjimi težavami, poleg tega pa knjižnice niso njihova edina dejavnost. Tako kljub dobri volji in pripravljenosti knjižnicam ne morejo pomagati. Poleg teh vseh htb, pa je še največja hiba naših- podeželskih knjižnic ta da imajo stare knjige, katere bralce ne privabljajo več, saj so jih nekateri prečitali celo že večkrat. Novih pa ne morejo nabaviti, ker pač nimajo denarja. Vsi ljudski odbori v Sloveniji naj bi si vzeli vzgled pri občini Radlje. ■Kajti le tedaj bodo storili svojo dolžnost do kulture in prosvete, ko bodo vsem knjižnicam na njihovem področju dodelili toliko sredstev, da si bodo lahko nabavile vsaj najbolj potrebne slovenske knjige. Dolgo je že znano, da poleg šole in ljudske univerze tudi knjižnice vzgajajo ljudi v dobre državljane. Rekel bi celo tako, da merimo odnos občinskega ljudskega odbora do kulture in prosvete po tem, koliko knjig imajo knjižnice na njihovem področju, ne pa po tem, koliko imajo gostiln h» ostalih javnih lokalov v katetrih državljani v pogledu kulturnega vzpona ne pridobijo ničesar, kvečjemu izgubijo. Rajko Kogelnik Da prelomimo s togim načinom zborovanj, ki v glavnem potekajo na sedežih podružnic, smo se domenili, da bomo to pot1 zborovali na Planini. Sem nas je gnala želja, da se seznanimo s krajem, ki je bil zibelka partizanstva na Kozjanskem), in z njegovo celotno - gospodarsko in družbeno problematiko. Takoj po prihodu na Planino smo položili venec ob spomeniku padlih borcev. Tu nam je znani Planlnčan, partizanski borec Ivan Doberšek pregledno očrtal vlogo Planice v NOV. Nato smo skupno z gosti: članom Izvršnega sveta LRS in predsednikom Sveta za šolstvo LRS Vladkom Majhnom, sekretarjem Obč. komiteja ZK Pratnemerjem in tov. Jerinom krenili pod »Turško lipo« na planinskem starem gradu, kjer je potekalo zborovanje. Pionirji so pozdravili navzoče z ubrano planinsko pionirsko pesmico. Tov. Marijan Jerin, preds. okr. sveta za šolstvo in prvi komandant Kozjanskega odreda, nas je v svojem izčrpnem referatu seznanil s celotnim potekom borb na Kozjanskem in podčrtal požrtvovalno dejavnost domačinov, ki so mnogokrat pritrgali sebi, samo da so pomagali ranjencu, ki se je zatekel pod njihovo skromno streho. Povedal je tudi, kako so nastajali odbori naše ljudske oblasti in o rasti prvih partizanskih šol, ki so prav na tem predelu odigrale pomembno vlogo, saj se je prenekateri šolarček izkazal kot naj zanesljivejši kurir. Upravnik KZ Planine toy. Ivan Zdolšek nam je v prisrčnih besedah razložil probleme gospodarstva na Planini. Poudaril je važno vlogo učitelja in apeliral, da vzgojimo mladino tako, da bo sposobna in voljna nadaljevati delo za resničen napredek naše mlade. socialistične domovine. Navdušeno smo pozdravili tov. Vladka Majhna, ki je kljub svoji veliki zaposlitvi se odzval prisrčnemu vabilu in prišel med nas. Govoril nam je o družbeni vlogi učitelja pri preobrazbi in napredku naše vasi; poudaril je, da je bistvo življenjske ravni ozko povezano z dvigom naše proizvodnje — pri čemer mora biti zainteresirana vsa naša družba, predvsem pa učitelj - vzgojitelj, ki je zlasti na vasi zelo pomemben usmerjevalec dejavnosti. Po zborovanju smo si ogledali delo planinskih pionirjev - okusno urejeno razstavo tehničnih izdelkov. Popoldne smo preživeli v prijetnem kramljanju v planinski koči na Bohorju. Z vrha Bohorja — s tega prizorišča krvavih borb in zmag - je zadonela partizanska pesem »Bohor žari«. Tukaj nam je tov. Doberšek Ivan prav dramatično opisal svoje doživljaje, ko je pobegnil gestapovcem in o borbah s fašisti; vsi smo ga z velikim zanimanjem poslušali. Dan Je prehitro minil in vsi si želimo še več takih zborovanj. R. D. Zanimiva statistika Na svetu je približno 700 milijonov odraslih, ki ne znajo niti brati niti pisati. To se pravi, da je 44 % ljudi nepismenih. Seveda je ta številka v posameznih deželah zelo različna: v večini evropskih držav je samo 1 °/o nepismenih, pri nekaterih afriških narodih pa presega številka 95 °/o. Na svetu je približno 860 milijonov otrok od 5. do 19. leta. Od teh jih je le 30 °/o vpisanih v osnovno šolo in približno 7 °/o v šole višje stopnje. Vsako leto naraste število šoloobveznih od 15 do 20 milijonov; 1970. leta jih bo verjetno že 1 milijarda. Kjer je šola obvezna do 14., 15. leta, je obisk skoraj 100-od-stoten. Od 15. do 19. leta pa se šola od 10% do 90% otrok in mladine, 50 % prekorači število le v 5 ali 6 državah. Podatki so iz Chronique de TUNESCO janvier-fčvrier 1959. str. 19-22. 1074 KROŽKOV na šolah ljubljanskega okraja Kako s šolsko reformo prodira med mladino nov duh, razumevanje časa tehnike in težnja po ustvarjalnosti, nam dokazujejo svobodne aktivnosti, katerih se učenci oprijemajo in hočejo v njih pokazati svoje zmožnosti v stalnem primerjanju izdelkov in tekmovanju med razredi in šolami. V 261 šolah ljubljanskega okraja se učenci udejstvujejo v 103 različnih krožkih, katerih je vseh 1074. Najbolj je v vseh šolah razširjen šah, ki ima 114 krožkov to učenci v njih uspešno sodelujejo, saj je šahovsko tekmovanje že tradicija in se ga udeležujejo učenci v občinskih, okrajnih in republiških tekmovanjih. Pevskih krožkov je 85 in so meseca aprila in maja letos priredile šole številne pevske festivale, katerih najboljši v okraju imajo svojo veličastno prireditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Svobodne aktivnosti podpirajo tudi glasbeno dejavnost učencev v 4 glasbenih, 3 godbenih, 3 harmonikarskih, 6 tamburaškin in 2 Orfejevih orkestrih. Poleg tega obstaja v okraju še 13 glasbenih ansamblov. Dramatskih krožkov je 110, v katerih se učenci učijo nastopanja na odru in pred občinstvom ter se vadijo izražati v lepem knjižnem Jeziku. Te krožke pa temeljito dopolnjuje 85 literarno-reeitacijskih, 15 pravljičnih in 2 pripovedna krožka in se je zato ustmeno to pismeno Izražanje učencev po šolah zelo izboljšalo. Tudi učenci niže-organizranih šol so zmožni ob raznih prireditvah in proslavah narodnih praznikov nuditi občinstvu pester in kvaliteten kulturen program, kateremu pomaga 23 folklornih krožkov. Kako prodira med učence želja po tehničnem znanju, dokazuje 7 filmskih, 28 foto, 21 avtomoto, 25 modelarskih. 20 radioamaterskih,1 16 ročnodelskh, 20 lutkarskih krožkov. K tem spadajo še elektrostroj-nl (1), elektrotehnični (6), fizikalni (3), grafični (1), kartonažni (1), keramični (1), kiparski (1), kino (1), likovni (11). litografski (2), matematični (95), maketni (1), mizarski (5), mladi tehnik (6), pletilski (4), prometni (11). strojni (1), šivalni (12), tiskarski (1), varilni (1). za moško ročno delo (1). ženskoročni (21). Učenci se močno zanimajo tudi za telesno vzgojo, gibanje na prostem in krepitev telesa s športom. Imamo že po šolah 6 akrobatskih, 5 atletskih, 6 baletnih, 1 brodarski, 29 fizkulturnlh, 2 jamarska 2 kegljaška, 1 kolesarski, 9 košarkarskih, 1 ritmični, 4 rokometni, 1 nogometni, 1 odbojkarski, 9 planinskih, 10 smučarskih. 28 strelskih, 10 športnih, 20 taborniških krožkov. Vsi ti krožki so zajeti v svobodnih aktivnostih učencev pod vodstvom pionirske organizacije, ki svojo dejavnost dopolnjuje še z naslednjimi ibiološki (17), časopisni (1), filatelistični (5), kemijski (3), kultumo-prosvetni (7), risarski (11), socialni (i). zemljepisni (5), zgo devinski (3), marksistični (4), naravoslovni (8), opisno geometrjski (1). Znanje tujih jezikov še dopolnjujejo v sledečih krožkih: angleški (3). esperantski (9), franeski (2), italijanski (S) in nemški (9). Člani Podmladka Rdečega križa se udejstvujejo v 21 krožkih prve pomoči, imajo 95 higienskih kotičkov in aktivov, dajejo učno pomoč bolnim sošolcem, so imeli 11 bolničarskih tečajev. 1 tečaj za nego bolnikov ir. 1 tečaj zdrave prehrane. Na šolah Je že 55 šolskih zadrug, katerih število se stalno veča Pod zadružnim okriljem imajo 1 akvarijski, 1 cvetličarski, 6 čebelar skih, 5 za gojenje trav, 5 gozdarskih, 15 gospodinjskih, 6 hranilni-ških. 15 poljedelskih. 28 sadjarskih. 27 vrtnarskih in 11 zajčjerejskib krožkov. Zanimanje učencev za svobodne aktivnosti in delo v krožkih je veliko Tudi uspehi so se že pokazali ob lanskih razstavah, katere so priredile šole ob koncu šolskega leta. Tudi letos se pripravljajo take razstave. Nekatere šole so polne zelo praktičnih življenjskih izdelkov učencev, ki bodo lahko služili kot učila šolam, in dokazujejo res že v veliki meri ročnost učencev, ki jim bo smernica za bodoči življenjski poklic. Mnogo se bo tu še lahko napravilo in izboli-šalo, toda nainrvo bo treba preskrbeti šolam primerne prostore (to so lahko učilnice, samo, da so proste), katerih pa sedaj ob celodnevni zasedbi ni mogoče izkoriščati za ure, ko učenci nimajo razrednega pouka. Pri oouku snov obravnavati, v učenčevem prostem času to utrditi v delavnicah, laboratorijih, šolskem vrtu, ekskurzijah itd. in učni uspehi bodo še večji. Tako boootem lahko šola učila iz življenja v življenje in iz take šole bodo prihajali razgledani ljudje, sposobni za nadaljnji uk v obrti, industriji in kmetiistvu. Življenje jim bo blizu in lahko in le tako bodo mogli z veseljem usmeriti vse svoje znanje in sile za boljšo bodočnost. DRAGO VONČINA niti pravilnika skupnosti proučili s svojim razredom, ^‘bdi bi to morali storiti po iz-2 %em nalogu šolskega odbora v Cetku vsakega leta. Drugi spet delo, kakor tudi mnoga dru-p’ enostavno poverili svojemu je Redniku razreda. Športni dan za nekatere razrednike ved-ha' dan. Eni so sicer pri- zjutraj pred šolo, drugi pa !ak ■a ne. Kako so to znali di-Čg 1 Okoristiti, smo že povedali, b smo dijake skupno kam petem1’ nekaterih razrednikov pri t>i v nOoli nisi videl, pa četudi !>r v tem času sicer imeli pouk. bik V nekaterih nisi videl bri* na konferencah, zborih in !a)lglivah naših dijakov, kjer bi stv«° videli njih izvenšolsko udej-nj Y®nje. Dijak pa hoče prizna-Poh’ aDče, da ga njegov razrednik kak31* ali da ga vsaj vidi in ve, ne ° se udejstvuje. Bilo bi zares j^bvadno, če bi recimo prvi raz-sv * vse toliko obsežne naloge Ono skupnosti, od katerih so telijge d° sedaj opravljali vzgoji-hiki’ UsPešno vršili, njih razred-60„ Pa d tem niti vedeli ne bi. llkah"1^0 se je, da je ob takih pri-črnj1 Obrani razredni odbor v za-Po* sicer poizkušal delati ob dovR-* dijakov iz drugih razre-So j." Pa so .nastopale ovire, ki hg-a dijake same brez razrednika stoT^tljive, ie niih uspeh če-»{gjmppadel in razredni odbor je Postal docela neaktiven. To je pač naravno. Saj je vendar tudi za nas odrasle uspeh pri delu gonilna sila za bodoče delo. Naj-češče so bili razbijači dela v razredu posamezniki, ki bi bili trd oreh tudi preizkušenemu vzgojitelju. Ugotavljali pa smo tudi, da razredi niso izvršili kakšne naloge zato, ker so jih njihovi predsedniki napačno poučili ali ker niso znali pravilno in najbolj primemo po razredih pojasniti zadanih nalog; recimo, pravi pomen gospodarske akcije o zbiranju sta« rega papirja. Zelo negativno pa vpliva na red, disciplino in nadaljnje delo dijakov po razredih, če vzgojitelji niso dosledni, če tolerirajo, ne reagirajo in končno, ko je treba, tudi ne kaznujejo po veljavnih šolskih predpisih prekrškov posameznikov in skupin v razredu. Slednji znajo to slabost dobro izkoristiti, tako da pritegnejo v svoje vrste vse, kar omahuje med dobrim in slabim. Pozitivne sile v razredu se s tem vedno bolj redčijo. Tako je prišlo n. pr. do masovnega izostajanja od pouka. Zato je na športnem dnevu odpovedal poslušnost ves razred. Iz istih razlogov so se razbili učni krožki, a slabi dijaki se niso dovolj učili zato, ker so vedeli, da bodo nazadnje pri nekaterih profesorjih itak izdelali, ravno tako, kakor bodo imeli odlično iz vedenja »špricarji« ali oni z ukorom med letom. Našel se pa je na šoli tudi tak vzgoji- telj, ki je hotel biti med dijaki priljubljen za vsako ceno ter je zgolj zato popuščal na škodo znanja, reda in discipline. Samo en tak primer lahko poruši pedagoško ravnotežje in s tem zelo slabi delo skupnosti. Zgodilo se je celo večkrat, da kak razred ni izvršil prevzete akcije z izgovorom, da nočejo toliko časa, dokler ne bodo prav vsi razredi delali, češ da so nekateri vedno izjema. Tega, da je takšno ravnanje vzgojitelja, ki dovoli podobne očitke za svoj razred, netovariško do njegovih ko-kolegov morda on niti ne pomisli. Na take in podobne nedoslednosti so nas naši dijaki pri konferencah stalno opozarjali. Tako je letos na predzadnji konferenci predsednik šolske skupnosti v imenu predsedstva izrazil željo, da bi profesorji na koncu leta bili bolj enotni in strožji kakor lani, za one, ki se nočejo učiti, kakor tudi za one, ki so med letom nepoboljšljivi glede reda in discipline, ali neopravičeno izostajajo od pouka. Za to izjavo je predsedniku grozilo, da bodo nekateri dijaki z njim fizično obračunali. Toda iz grožnje ni bilo nič, ker je velika večina dijakov povsem odobravala predlog svojega predsednika. Zakaj je prišlo do navedenih napak pri nas vzgojiteljih? Danes lahko dokaj točno odgovorimo na to vprašanje Bile so rezultat raz- voja družbenega upravljanja na lati in da je to delo za njih no-naši šoli, zlasti kar zadeva ude- vost. Saj je bil eden od glavnih ležbo dijakov in profesorjev pri namenov organizacije skupnosti na tem. Resnici na ljubo moram pri- šolah ta, da se bodo v njih di-znati, da še ni dolgo tega, ko sem jaki šele učili upravljati. Kdo bo tudi jaz pripadal tisti vrsti vzgo- opravljal to nalogo, če ne prav jiteljev, ki smo mislili, da je z mi vzgojitelji? Za nas mora biti uvedbo dijaških skupnosti nasto- delo preko skupnosti, kjer aktiv-pila velika razbremenitev za nas, no angažiramo ves kolektiv v pro-posebno pa za razrednike. Mislili ces dogajanj, le nova, sodobna in smo, da bodo odslej dijaki sami socialistična metoda vzgajanja dolžni opravljati in urejevati mladega rodu v naših šolah, prav vse, kar zadeva njih življe- Treba bo torej na delo po tej, za nje in delo na šoli ter tudi precej nas vzgojni poti. Posebno v prvih od tistega, za kar smo do sedaj razredih bo potrebna močna po-morali skrbeti in delati izključno moč razrednika in razrednega pro-mi, saj jim vendar to dolžnost na- fesorskega zbora. Že sama beseda laga pravilnik o pravicah in dolžnostih. Ker se pa v sistemu druž- skupnost pomeni, da smo to vsi v razredu, ki učimo in ki seuči- benega upravljanja — analogno, jo. Pri tem in takem delu pa mora kakor je to tudi pri delavskem biti vzgojitelj najčešče sam inicia-samoupravljanju — oblikuje so- tor, mora mladino povesti v ak-cialistična miselnost mladega člo- cijo, jo voditi, kontrolirati in nad-veka, in sicer ne po direktivi ko- zirati delo zato, da bi lahko ne-garkoli, temveč so njegovi na- sebično priskočil na pomoč in po-predni in revolucionarni pogledi kazal pravo smer vedno, če bi plod lastnih spoznanj in ugoto- grozilo iztirjenje. Z uvedbo druž-vitev na temelju prakse, smo bili benega upravljanja in dijaških mnenja, da je prav, če pustimo, skupnosti smo zato zlasti razred-naj se dijaki v praksi usposabljajo niki prevzeli mnogo večje dolž-kolikor mogoče sami za družbene nosti, kakor smo jih imeli pred upravljavce. Zato smo jim neka- tem, kajti svoje dijake moramo teri rade volje in celo preveč do- naučiti upravljati, iz njih moramo besedno prepuščali, naj sami napraviti zavedne člane sociali-ukrepajo in urejujejo čimveč, da stične šole. To pa ni lahko, ker je bi tako imeli čim širše področje dijak mlad in nevzgojen. Potreb-za svoje udejstvovanje in prakso, no je mnogo dobre volje, potrp-Pri tem pa smo pozabili najbi- Ijenja, ljubezni do mladine in so-stvenejše. To namreč, da dijaki cialistične družbe, aa katero našo vendar v skupnosti ne znajo de- mladino vzgajamo. Če bomo delali tako, bomo v zadnjih razredih imeli že posameznike in kolektive, za katere bo vidno, da so se v šoli dijaškega upravljanja že krepko skovali. Tedaj bodo prevzemali že res lahko kar sami mnoga dela skupnosti, ki jih bodo opravljali često celo bolje, kot bi jih zmogli mi. Zavisi od tega, koliko truda smo vložili v prve razrede. Tako ime-jo že sedaj na naši šoli nekateri dijaški kolektivi aktivno pravico soodločati pri opravičevanju izostankov, prav vsi razredni kolektivi pa aktivno sodelujejo pri ocenjevanju vedenja v svojem razredu. Na mariborskem učiteljišču pa dijaki kolektivno ocenjujejo že sami tudi pri ostalih predmetih v vsestransko zadovoljstvo dijakov in profesorjev. Tako je javno povedal predsednik šolske skupnosti učiteljišča dne 17. aprila 1960. Vemo, da delo po raznih šolah ni enako zahtevno. Saj je že v dveh paralelkah na isti šoli uspeh za isti trud često različen. Iz prakse prav dobro vemo, da na uspeh našega dela na neki šoli vpliva gotovo tudi število dijakov v enem razredu, število paralelk v istem letniku (na naši šoli je 20 razredov) in to, ali je šola v večjem ali manjšem mestu, ali na podeželju. Dalje vpliva zlasti tudi socialno poreklo večine dija- (Nadaljevanje na 4. strani) ETNOGRAFIJA IN ŠOLA Šolski vrt ne pozna počitnic V Novem mestu dva etnografska krožka in predavanja po šolah Lanske počitnice sem popoto- sijo odgovornost skupno z vzgoji- benimi vrtninami. Osnovo za de-val skozi neko štajersko vasico in teljskim zborom, da sta 'šolska lovno vzgojo verjetno ni potreb-Sestavek objavljamo kot prispevek k vprašanju pouka V skladu z načelom o sodelo- se silno začudil ob plotu, kjer je stavba in šolski vrt ves čas lepo no še posebej podčrtati. Prav ta-etnografije v nekaterih naših šolah, ki ga je načel Prosvetni vanju med muzeji in šolami je onkraj bohotno rastel osat inmle- urejena in do neke mere že vzor- ko se lepo razvija občutek druž- delavec v 17. št. 1959. Čeprav pri etnografskem delu, o kate- Dolenjski muzej v Novem mestu ček pa še vrsta drugih zeli. Dejali na v naselju. bene odgovornosti do družbene rem poročamo, ne gre za obvezni pouk, kakršnega je uteme- skupno s Tajništvom za šolstvo so, da je to šolski vrt. Verjemite, Marsikie nrav nosrečeno re- imovine> »kupnega dela in vred- Ijeval omenjeni članek, je vendar tudi taka oblika dela zasnoval cikel predavanj in mu- da sem močno zardel! ^ notenje uspehov, ki jih je dosegel doprinos k stvari. Morda bi kazalo za začetek, dokler se zejskih disciplin po šolah novo- _______ -1630. vPrasan!e negovanja vrta kolektiv kot celota. Učinkovita pa stvari bolje ne urede, tudi na drugih šolah poskusiti na podo- meškega okraja. Etnografskih na-ben način, kot so to storili v Novem mestu. In zdaj, ko se naglo bližajo ve- med letnim odmorom. Pionirski je tudi gospodarska vrednost vrta Na mestu stopov je bilo'blizu trideset, in |ike, Počitnice sem se spomnil odred je razdeljen na čete in te posebno pri šolah, kjer imajo raz- sicer predavanja o slovenski lanskega dogodka. Zapuščena in pri delu tudi medsebojno tekmu- vite šolske kuhinje. I. osnovni šoli v Novem nosti svoje okolice in nekateri ijudski kulturi z diapozitivi iz mrtva 3® samevala šolska stavba jejo. Tako skrbi prvih štirinajst Šolski vrt pa ni učilo samo za prof. Bačer že dve leti prav pridno zapisujejo ljudske Etnografskega muzeja ter Večer z zaprtimi okni in vrati, ker so dni ena četa ali desetina, drugih goiske otroke in torišče dela za zbira okoli sebe dijake, ki se za- pripovedi in domače izraze po etnografskih filmov s kratkim mladi učitelji odpotovali na svoje druga, dokler se ne zvrstijo. Štab pionirsko organizacijo, temveč je nimajo za etnografijo in jih opo- bližnji in daljni okolici Novega uvodom in komentarji (Bloško domove- Ves iulii in ves avgust skupno z dežurnim učiteljem pa spi0§no učii0 za celotno vas. Tudi zarja na Trdinove prikaze ljud- mesta. . smučanje Nevesta le jemlji slo- 3e bila šola prepuščena sama sebi, ocenjuje opravljeno delo in uspeh. preko šolskega vrta se še lahko skega življenja na Dolenjskem. y šolskem letu 1959/60 je Do- Vo Zima’ mora umreti Pomlad čeprav bi nekdo moral vsaj de- Če se zato zavzame še šolski od- marsikje lomijo predsodki in uti-lako dobivajo dijaki pobudo za lenjski muzej na gimnaziji orga- v Beli krajini). ' žurati. Dejstvo pa je, da med bor, kar je redkeje, je vse v naj- raj0 naprednejšemu vrtnar- opazovanje etnografskih značil- niziral muzejski krožek z arheo- Ko smo učencem z besedo in tetnim odmorom tudi pošte ni lepšem redu. stvu ter gospodinjstvu na vasi. loško in etnografsko sekcijo, ka- sliko skušali dopovedati, kaj je rrmogo. Pa tudi ni rečeno, da bi zavedati se moramo, da je šol- Koliko je morda še vrtnin, ki jih terih delo vodita kustosa. etnografija in za kakšne stvari navsezadnje dejansko dežurni uci- sk. vrt ueilo, in sicei. eno rned marsikatera gospodinja ne pozna*. Člani etnografskega krožka se s® zanima smo vsem šolam v "neFvem 'še^kaj^Na najbolj konkretnimi, življenjskimi iih^obl?0^^ ^ se sistema- olT , . .. J diapozitivov in filmov. Nekaj di NAS UČITELJ JE OCENJEN prosvetni inšpektor okraja Ljub- njo vprašalnico o vpregi in opre-Ijana. mi goveje žvine so dijaki novo- tovariša in svetovalca učiteljstvu vanju prof. Dobovška že v pre-na šolah bomo težko pogrešali. cejšnjem številu odgovarjali. Dramska produkcija gojenk ženske obrtne šole našega šolstva; ali z drugimi be- lektivu ima vsak član tako glede dober strokovnjak, nemara celo sedami — nanizati, razčleniti in na poklicno zmogljivost, kot gle- Vesten in točen pri delu, oceno oceniti moramo rezultate dela de na uporabnost svojo določeno »se odlikuje«, a mu je razen dela ter pogoje in okoliščine, v kate- nalogo in svoje določeno mesto, v razredu vse ostalo delo z mla-rih smo delali, obenem pa razčle- Edini zakon pri oceni posamez- dim rodom tuje in daleč? Nada-niti in utemeljiti naše delovne nikovega dela je njegova strokov- ljujmo razglabljanje v to smer — načrte za prihodnje leto. na sposobnost in zavest poklicne ali je sploh lahko tak učitelj za- Uvodoma moram poudariti, da odgovornosti. res dober strokovnjak, saj vsi so delovne obremenitve učitelj- Kritični očitki na račun ne- vemo, da bo ob naglem politič-skega zbora kot celote in ana- uspehov posameznih članov ko- nem in gospodarskem razvoju mfznikov^elo vehk^NaJa refor- l^v^z^emnem prtoeru, ko'’ na kaj kmafu zbledelo in capljalo za Gojenke Zenske obrtne šole iz Ljub- potem smo tudi že zapisali priznanje, mirana šola terja vse kaj več, primer slab učitelj ne kaže ni- časom? Iprtreditevm°Pod"^nazivom V ^“n^o^vrstili prizori, kot sam P°uk:> izs izh?ja> f kakrf? težn^e P° strokovnem iz- In tretje vprašanje: ali zasluži »dramska produkcija« so se lotile ne- teksti iz Antigone, Komedije zmeš- »® odvija naše šolsko delo zelo popolnjevanju in praktično nudi učitelj, ki ima sicer dolgoletno smrtnih del velikih mojstrov: Sofokle- njav, Sena kresne noči, Macbetha, naglo in pospešeno. Žal SO glede ja, Shakespeara, Moličra in Zupanči- Kar hočete, Veronike Desenlške in na specifiko Šolskega dela edina ča. Bil je to program, izredno zahte- Tartuffa. Jedro programa je bilo te- .JV ^^šča na katera se ie ven, kar drzen, ako predpostavljamo, daj naslonjeno na klasike — vse tudi reaina oporišča, na itateiu se je da so ga sprejele učenke, od katerih v zvezi s poukom materinščine na šo- moč v tem pregledu sklicevati in je komaj katera kdajkoli sodelovala li in v težnji, nuditi mladini širšo kul- nasloniti: predelana snov in na odru. Ako sedaj, po končanem na- turno razgledanost. Organizator - šol- 7nanie kaiti Mte+ski stopu ugotavljamo, da je celotna pri- skl komite LMS z dramsko sekcijo - učenčevo znanje, Kajn estetski, _________________________________ je vložil v nastop ogromno truda. Pro- idejni, etični in moralni vzgojni fesorica tov. Marija Zupančeva, na učinek našega dela je težko real-katere ramenih je slonela predvsem n-ikovafi vsa skrb za dramsko produkcijo, je no , oskrbela originalni vezni tekst in Naše delo je kajpak nemogoče uvodni nagovor. meriti z enakimi merili kot dru- vzgiedu mnogih naših šolskih go delo, zlasti še, ker delovni Čas, ^fkTzmMdi^uče^Domu ^rskook^ ki ga učitelj prebije v šolskem 1^’ldmstroj OddS'©, ki je seve za- tl«, da so med gojenkami odrski ta- poslopju, predstavlja le relativno htevaia skrbno pripravljenost in ne- bl kazalo nuditi nadalj- majhen del njegovega napora, malo dela, je 0'rganizirala kulturna aie možnosti razvoja. Skratka: Žen- - Šolsko delo nikakor ni ome-komisija domskega sveta; prereditev ska obrtna šola je pristavila k svojim ^ase SOISKO oeio niKdKor m orne je imela dober namen, prikazati kui- dosedanjim uspehom - nedavno so jeno samo na tako imenovane In interese mla- imeli modno revijo - nov člen, ki jim šolske ure, marveč je, ali bi vsaj ... je lahko V ponos v. d. moralo ^ raztegnjeno na vse g Milica Mekinda Litostrojčani ne zaostajajo turno orientacijo dJine. Za oddajo se Je prijavilo 12 učencev največ dosegljivih točk je bilo 60. 'Med nastopajočimi so bili recitatorji, pevci zabavne glasbe, prijavili so se trije pesniki, eden je zaigral na orglice, drugi na harmoniko; bil je vsekakor kaj živahen, raznolik razpored in je bilo priznanje povsem zasluženo. Ocenjevali so po strokovni komisiji, pa tudi publika je imela svojo besedo. Končalo se je vse lepo In prav in zmagale! so prejeli knjižne nagrade. Oddajo je vodil tovariš Silvan Jogan. Obvestilo Maturanti ljubljanskega moškega učiteljišča letnika 1925 se sestanejo dne 2. julija 1960 ob 20. url v Ljubljani v gostilni Clnkole na Poljanski cesti. Vabljeni vsi po 35 letih mature. učiteljevo življenje in na ves njegov čas. Ker pa posebno v zadnjem času mnogi vztrajno vsiljujejo primerjave z drugimi poklici in marljivo preračunavajo našo storilnost po normah, ki veljajo v industriji, je pač treba spregovoriti tudi o tem. In čeravno, kot smo dejali, tako preračunavanje ne bi smelo biti dopustno Zadružnik iz Slovenije je z veseljem ogledoval konja-šampiona iz Lipice na novosadskem velesejmu. (Sestavek o srečanju jugoslovanskih šolskih zadružnikov smo priobčili v prejšnji številki lista.) Občni zbor »Samopomoči« Občni zbor Samopomoči prosvetnih delavcev v LJublani Je bil v nedeljo, 22. mala 1960 na osnovni šoli Angele Ocepek. Iz letnega poročila uprave posnemamo v kratkem tole: Konec leta 1959 Je štelo društvo 2262 članov. V 38 smrtnih primerih Je društvo izplačalo dedičem po 21.000 din. v skupnem znesku 798.600 din. Od začetka poslovnega leta 1960 dalje Je društvo na pobudo Mariborčanov zvišalo pogrebni prispevek na 30.000 din. Občni zbor je pooblastil upravo, da ta znesek še zviša ob primernem dvigu števila članov. Da se ponudi zamudnikom prilika za včlanjenje, je občni zbor dvignil mejo starosti za sprejem v članstvo na 50. leto In to poizkusno za dobo enega leta. Dosedanja meja je bila 45. leto. Humanitarni cilj Samopomoči prosvetnih delavcev — pomoč osirotelim rodbinam stanovskih tovarišev — vzbuja vedno večje zanimanje med prosvetnimi delavci, kar dokazujejo številne nove prijave. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je, da se vključuje v to človekoljubno akcijo vedno več mladih tovarišev In s tem izpričujejo, da jim tovarištvo ni le prazna beseda, temveč tudi nesebično dejanje. staršem tudi ne sme , ... .. . ... v uiauozuivov rn iiunov. iNeKai ui- dosedanji primeri, ko so učenci organizacije? Šolski vrt je pod- vzgaja tudi estetsko, ker vrt je bit} v*eeri°’ sa^,Sta fola ^ letih vrnil v domovino, se p e so- gimnazije ie izbralo svojo P° predavanjih nosili v šolo po- ročje, kjer se bo uveljavljala pri- potrebno smotrno ■ lepo urediti, največkrat, posebno na vasi, re- lal v postojnski meščanski šoli, mabjrjtetno nai0go s področja dobne predmete, kakršne so bili dobljena teorija v učnem in vzgoj- Vsekakor obstaja skladnost med prezentancna objekta kraja. pato pa na učiteljišču v Ljub- e+nografije in Dr Kmečka hiša videli na platnu. D. Z. nem smislu v praksi. Pionirji no- lepotičnim rastjem in prehram- L.- H* Ijam. Kot učitelj je služboval naj- _ “ 1, , "L. prej v Babnem polju, zatem pa na slovenskem)-na plebiscitnem koroškem ozem- Dijaki obeh krožkov bodo lju v Borovljah. Od tam je odšel skupno obiskali etnografske zbir-v Ljubljano na državno vzgajali- ke Posavskega in Belokranjske-šče. Med NOV se je kot učitelj na ga muzeja ter priredili ekskur-vadnici povezal z OF in se po zije v etnografsko zanimive kra- SSiElil SSŠItig *BBSSs5 ŠEKSSSISS-S ~ ErSSTž član republiškeg^ odbora Združe- za Tlovensko nar^o^isie^V b^ oblikuje podobo našega šolstva, da znaša delovni čas šolskega de- ga kota pristopimo k ocenjevanju in takšno vrsto let? In končno -nin j*' narodopisje. v K0 na prelomu šolskega leta lavca v povprečju 10 ur dnevno, posameznega učitelja, bo naša ^ i mislite — vnrašuiem našo je deloval’ nekaj č^ še na vad- SobilHudi1 S ike pregledujemo minulo delovno ob- da pri tem vedno znova in znova ocena bližja resnici. Na naših _šo- jaynost _ ^ takaPkriviJčna - - J - . .. uTjdivt: ud umeiji ter v njem dosežene rezul- ne poudarjamo reforme nase sole, lah je se vse preveč šablomzira- . . - - - -- “U rtkdija^ tate^in^obenem* že”sprejemamo W ^čanja^v ka^orijT^o - ^mi volje do dela ostalim* osnovne šole na Vrtači ter od 1948 osemletk na Dolenjskem. Na zad- načrte za prihodnje d^0 si mo. Menim! da je povsem odveč na- subjektivnih merilih, da ne re- kl z nenehnim študijem ter s so- - dobnimi prijemi kljub svoji mla- ramo odgovoriti na vprašanje: števanje vseh mogočih oblik dela, čem — celo osebnih simpatijah. , ___ , kakšen člen smo v preteklem ki požira ure in ure. Vprašajmo se: ali zasluži uči- dosti skušajo doseči kar najlepše Jričl svetlin,; nčifoH**!,, letu vključili v razvojno verigo V slehernem učiteljskem ko- telj, ki je po mnenju nekaterih uspehe? DIJAŠKE SKUPNOSTI (Nadaljevanja » 3. strani) kov itd. Glede vrste šol pa mislim, da je — zlasti kar zadeva red in disciplino ter prizadevnost — mnogo lažje delo v dijaških skupnostih na strokovnih šolah in učiteljiščih kakor pa na gimnazijah. To dejstvo močno zapazimo, kadar učimo na več vrstah šol, kar je tudi razumljivo. Saj dijak po končanem šolanju na učiteljišču in strokovni šoli dobi zaključno spričevalo, ki ga bo spremljalo potem skozi vse življenje, na vseh službenih mestih. Zato je tu mladinec bolj prizadeven, bolj discipliniran, z njim se mnogo laže dela, kakor recimo na gimnazijah, kamor prihajajo zlasti zadnja leta v prvi razred dijaki često samo zato, ker niso mogli na strokovne šole zaradi slabega izpričevala. Na učiteljiščih n. pr. bodo dijaki takoj po končani šoli tudi sami vzgojitelji, ki bodo v praksi takoj morali ocenjevati svoje učence in jih vzgajati v razrednih skupnostih. Zato je pač nujno, da se za to nalogo dijaki usposabljajo že tu in zato od učiteljiščnikov in z učiteljišča pričakujemo največji doprinos v razvoju dijaških skupnosti in družbenega upravljanja na šolah sploh. Toda izgleda, da do sedaj ni bilo povsem tako, da so bile težave tako na strokovnih šolah, učiteljiščih in gimnazijah iz istih vzrokov. To dejstvo je potrdil tudi sestanek dijakov in profesorjev o posvetovanju šolskih skupnosti mariborskega okraja dne 17. IV. 1960. Prijetno je bilo poslušati predsednike dijaških skupnosti na posameznih šolah. Videti je bilo, kako si dijaki prizadevajo, da bi svoje skuposti čim uspešneje vodili. Toda čutiti je bilo tudi pomanjkanje prave pomoči od strani vzgojiteljev, tako posameznikov kot celotnega zbora. Res je, da vidnih nasprotovanj ni. Toda često je prav vsa pomoč profesorskega zbora zgolj v tem, da ne nasprotujejo delu svojih skupnosti. Aktivne in izdatne pomoči pa ni bilo zaslediti prav nikjer. Predsednik ene najbolj delavnih dijaških skupnosti je celo javno pohvalil ravnatelja svoje šole, profesorski zbor in predsednika šolskega odbora (ki je tudi iz vrst prosvetnih delavcev) ter dejal, da so deležni njihovega popolnega razumevanja. Rekel pa je tudi, da je šolski odbor te šole preimenoval pravilnik šole v program dela šolske skupnosti in da je šolski odbor na svoji seji odbil pred- log dijaškega predstavnika, naj bi člani Š. O .pomagali posameznim razrednim skupnostim. To dokazuje med drugim tudi nepoučenost tamkajšnjega S. O. in profesorskega zbora o bistveni stvari pri organizaciji dela dijaških skupnosti. Šolska komisija pri okrajnem komiteju LMS je vendar že parkrat pojasnjevala vsem srednjim in strokovnim šolam okraja, da je »pravilnik o pravicah in dolžnostih« eno in da je program dela nekaj čisto drugega. Pravilnik je vendar nekaj bolj stalnega. Na podlagi pravilnika in zaradi njega se postavlja vsako leto program, ki podrobno ureja, kako izvršiti določila pravilnika. Prav tako, kot imajo delavski sveti po zakonu o samoupravljanju ločeno svoje pravilnike, poslovnike in programe, postavljajo organi družbenega upravljanja, konkretno šole, tudi svoje pravilnike, ki so osnovni zakon za one, zaradi katerih so bili postavljeni. Najbrž bo res tako, da navodila omenjene šolske komisije za delo šolskih skupnosti na nekaterih šolah mariborskega okraja dobivajo samo dijaki predsedniki. Ti na koncu leta odhajajo. Z njimi odidejo vsakokrat tudi dragocene izkušnje v praksi. Novi predsedniki po šolah pa se znajdejo spet čisto sami. Na šoli stalno ostanemo edino mi vzgojitelji. Če ne na eni pa gremo na drugo šolo. Zato to delo mi najlaže pravilno nadaljujemo in dialektično dopolnjujemo. Saj smo vsako leto bogatejši za nove izkušnje našega udejstvovanja v praksi. Pri tem pa bi se tudi naša mladinska vodstva morala otresti svoječasno morda upravičenega nezaupanja do vsega, kar je bilo v prosveti »starejše«. Čas je že, da si medsebojno zaupamo in skušamo eni druge rajši bolj razumeti. Na omenjenem posvetovanju nas je tudi zelo začudilo, ker nekatere šole, kot je n. pr. gimnazija Ptuj, niso poslale niti enega svojega zastopnika od pet povabljenih. Jasno je, da se s tem sodelovanje med šolami onemogoča. Vsi udeleženci smo bili mnenja, da bi podobna posvetovanja morala biti večkrat in morda celo v republiškem merilu. Morda kdo, ki bo čital te vrstice, poreče, da ni prav, ker sem navedel toliko negativnih strani iz dela na svoji šoli. Toda navedel sem jih zato, ker sem prepričan, da veljajo tudi, vsaj za nekatere, če že ne za vse druge srednje in strokovne šole. Dokaz za to so stalni opomini z naših univerz, naj na srednjih šolah dijake več naučimo. Dalje, izvor znanih dogodkov v Zagrebu, ko so študenti na ulici demonstrirali proti nepravilnostim, ki bi jih morali sami urediti s svojo udeležbo v družbenem upravljanju, poteka sigurno tudi iz srednjih šol, kjer se dijaki niso naučili samoupravljanja, zato tega na univerzah kot študenti tudi ne znajo. In končno. Mi tu na I. gimnaziji smo si edini, da napredek ni samo v hvalisanju in poveličevanji^. uspehov, temveč v stvarni, konstruktivni in dobrodelni kritiki storjenih napak. Vemo tudi, da lahko mnogo greši le oni, ki zares tudi mnogo dela. Ves ta čas pa smo si zelo prizadevali, da bi našli pravo mesto v novi, socialistični šoli, zlasti za nas vzgojitelje. Sedaj imamo občutek, da smo na pravi poti. Uspehi letošnjega dela nam to že sedaj potrjujejo. Tako je n. pr. naš pevski zbor že letos v aprilu uspešno nastopil s 120 člani na reviji okrajnih mladinskih pevskih zborov. Vsa predavanja, ki jih prirejamo za dijake izven pouka, so letos tako obiskana, da je bila naša dvorana večkrat že premajhna. Pri mobilizaciji mladine v delovne brigade smo prekoračili naš kontingent. Za pohod ob žici okupirane Ljubljane je naša šola dala kar pet ekip. Naši dijaki nastopajo s kulturnim programom v podjetjih itd. Stanje na šoli se vidno izboljšuje. Kako tudi ne bi.^ko pa imamo tako dragocene izkušnje iz preteklosti. Organizaciji LMS in ZK imata tozadevno pobudo prav od začetka leta. P0' magali so nam tudi roditeljski se* Stanki. Zlasti važna in »koristna novost« pa je uvedba tako zvanih "ur razrednika«. Vsak razredni^ je namreč dolžan imeti vsak te* den po eno uro s svojim razredom, kjer rešuje vse problem® razredne skupnosti. Tako bomo o° sedaj lahko redno in načrtno obravnavali v vseh razredih prav vsa organizacijska in vzgojn® vprašanja. Podobno uro, samo ? drugim imenom so že pred nam1 vpeljale tudi nekatere' druge šol® v Mariboru, kot je Ekonomska 111 STS. Prav pa je tudi s finančne!® gledišča. Saj je razrednik posebei plačan za eno uro razrednih P0' slov na teden, ki je zato ne mof® in tudi ne sme vršiti med rednim poukom. Določila splošnega za' kona o šolstvu pa nam tudi jas11® povedo, da je delo vzgojitelja, z*3' sti pa razrednika v novi šoli mn<£ go zahtevnejše, kot je bilo kdaj' koli pred tem. In končno še to. Šolska kom1' sija pri Okrajnem komiteju L^ri v Mariboru, katere član sem njene ustanovitve, zelo želi, da B prosvetni delavci tudi v drug13 okrajih in šolah pisali več o uspehih in težavah pri uvajanj družbenega upravljanja na šolam To bi bil gotovo eden najbolpU načinov medsebojne tovariške P? moči na tem področju našega de1 Peter KnebU »Niirnberški ■ proces« . Založba Borec je nedavno tega izdala dve knjigi, ki opisujeta dogodke med novembrom 1945 in oktobrom 1946 niirnberški proces. Istoimensko knjigo sta napisala «>e Heydeeker in Johannes Leeb. -Prvoimenovani je bil vseh deset mesecev poročevalec med sodnim Procesom v Niirnbergu. J. Leeb Pa je šele kasneje pričel proučevati dogodke. tretjega rajha. Niirnberški proces je le epizoda zločinskih dejanj, za katere so se nacistični vrhovi zagovarjali Pred zavezniškim sodiščem, a zagovora za vse zlo in zločine niso mogli dati. Avtorja nista težila Podati znanstveno-dokumentarno knjigo, ki bi po snovi ne presegala le okvira procesa, pač pa sta resno zapisano reportažo naslonila ha dokumente o procesu in zloči-Wh nacizma ter razširila predmet obravnave tako. da dobi bralec ledrnat, čeprav ne popoln vpogled v dogodke, ki so prinesli človeštvu nepojmljivo razdejanje in mnogomilijonske žrtve nacistične bestialnosti, ki ji ni primere v Zgodovini. Kje so vzroki, da je druga svetovna vojna spremenila Evropo v Pogorišče? Kdo je zakrivil razdejanje, kdo je odgovoren za milijonske žrtve, za načrtno ugonab-‘Janje civilnega prebivalstva? Po nalogu katerih ljudi so nacisti razglašali idejo o »čisti rasi« in za-voijo tega pogazili vse človečanske pravice, ignorirati vsako etiko, pravna nadela? Proces je razkril, da tudi rrieci samimi naclstič. nittil oblastniki ni moglo biti drugega kot brezdušna laž in brezobzirna borba za oblast. Toda 21 obtožencev, ki so se znašli na zatožni klopi, predstavlja le vrh nacističnega gibanja. Bralec se bo spomnil, da so bili še drugi sodni Procesi proti nacistom, še bolj pa. bg so številni utekli zasluženi kaz. ?i' Številni dokazi, ki so na niirn-fbrškem procesu bremenili 21 obtožencev, ne zmanjšujejo krivde “stalih nacistov, ki so bili sodelo-VaH pri »preobrazbi sveta«. . Dramatično pisani knjigi dajeta “talcu pretresljivo sliko o usodi »ržav in ljudi, ki so čez noč po-tali žrtve osvajalnih naklepov ijitlerja in njegovih sodelavcev, gradivo, ki sta ga avtorja izbrala, zadeva tako rekoč vse evropske narode, koder se je preplavil znak kljukastega križa. Toda naši narodi se lahko s ponosom spomi-?J®j? Polpreteklih let, saj so med redkimi evropskimi narodi organi-ztrali oboroženo vstajo in z NOB Pripomogli k uničenju nacizma. Pisca »Ntirnberškega procesa« “tn napisala pregledno delo dva-5, i?4 let P° vojni- Knjigi je s po-“luhom prevedel Davorin Ravljen. Kdorkoli je doživljal zadnjo voj-n°> bo z velikim zanimanjem se-“Pi po prermdu. O kvaliteti dela pričajo številni prevodi. V dneh, ilegalno ali pollegalno skušajo -fkateri krogi znova oživiti idejo eort ma v Znhndni Nemčiji in dru-utS J?1- ščititi vojne zločince, ki so 1 Prsvični sodbi, je ta knjiga fagocen prispevek, ki naj bralcu , ?Udi spomin na vsa grozodejstva, ki jih je morala pretrpeti Evropa Pbti kljukastim križem. h Želeti bi bilo, da bi knjigo nagnili na slabšem papirju in bi tako dostopnejša širšemu kro- mavridjZgomk M etodika geografskega pouka Na vseh povojnih kongresih, zborovanjih in seminarjih jugoslovanskih geografov se je živo odrazila želja po geografskem metodičnem priročniku, ki bi temeljil na načelih sodobne geografske znanosti in socialistične pedagogike. Predvsem smo pogrešali metodiko geografskega pouka, ki bi obsegala tudi višjo stopnjo osnovne šole in šole druge stopnje. Pomen sodobnega geografskega metodičnega priročnika je poudaril zlasti V. kongres geografov FLRJ v Črni gori septembra 1958, ki je v svojih sklepih naložil geografskim društvom, da naj vzpodbujajo izdajo priročnika o sodobnih metodah in oblikah v geografskem pouku. Zgonik se je torej lotil dela, ki ga je bilo treba nujno opraviti in mu moramo zato izreči vse priznanje, Zahvalo pa smo dolžni tudi Zvezi pedagoških društev Slovenije, ki je delo izdala in založniku Državni založbi Slovenije. Zgonikova »Metodika geografskega pouka« je obsežno delo, ki na okrog 300 straneh obravnava vse najvažnejše metodične probleme geografskega pouka na osnovnih šolah in šolah druge stopnje. V skladu z zahtevo, da mora geografski pouk izhajati iz sodobnega koncepta geografske znano-sti in njene vloge, je Zgonik posvetil prvi dve poglavji moderni geografski znanosti, njenemu razvoju in družbeni vlogi ter načelnim vprašanjem in razvoju geografije kot učnega predmeta. Zlasti je treba podčrtati moderno koncepcijo geografije kot samostojne, enotne in jasno diferencirane vede o medsebojni vzročni prepletenosti pojavov na zemeljskem površju in njegovih posameznih delih. Zgonik se strinja z mnenjem mnogih vodilnih geografov pri nas in v svetu, da ima geografija kot samostojna znanstvena disciplina svoj »raison d’etre«, ker nima le specifičnih metod znanstvenega proučevanja, temveč tudi lasten predmet proučevanja, pokrajino kot produkt medsebojnega učinkovanja prirod-nih in družbenih činiteljev. Zgonik odločno nastopa proti že skoraj docela premaganemu dualizmu znanstvene in šolske geografije in poudarja,'da šolska geografija ni drugačna kot geografija geografov, temveč je »geografija geografov plus pedagoška in psihološka prilagoditev otroku«. Tretje in četrto poglavje vsebujeta didaktične osnove in na- čela pri pouku geografije. Zgonik se je sicer potrudil, da bi didaktične osnove in načela apliciral na geografski pouk, vendar menim, da mnoge formulacije v teh dveh poglavjih niso le pomanjkljive in nerodne, temveč so tudi zgrešene in bi utegnile zavesti bralca v napačno pojmovanje. Navajam le en primer na 49. strani pod naslovom »Geografski pouk in nazornost«: »Na nižji stopnji obvezne šole gre pri nazornem posredovanju predvsem za to, da omogočimo abstraktnemu pojmu njegovo konkretno predstavo. To najlaže napravimo tako, da otrokom posredujemo optično predstavo, t. j. s primerno podobo ali predmetom, ali jih pa spomnimo na predstave, ki so v njih r življenjskih izkušnjah.« Pri pouku geografije menda ne gre za to, da bi »abstraktnemu pojmu omogočili njegovo konkretno predstavo«; naloga geografskega pouka je oblikovanje pojmov, ki je proces posploševanja, t. j. prehajanja od posameznega, enkratnega k splošnemu, k bistvenemu. Glavni pogoj ih temelj posploševanja, tvorjenja pojmov, pa je prav v tem, da razčlenimo podatke, ki nam jih nudijo zaznave in predstave, na bistvene in nebistvene, na take, ki so skupni več predmetom iste vrste, in na enkratne, posamezne, (dr. Vlado Schmidt, Pedagogika III, st. 141.) V naslednjih dveh poglavjih govori avtor o zbirki in razporeditvi geografske učne snovi v osnovni šoli in šolah druge stopnje. Pri tem podaja glavne značilnosti novega učnega načrta za osnovne šole, smoter geografskega pouka v gimnaziji in splošna navodila, vendar se pri tem na- slanja na koncept gimnazije, ki ga Prosvetni svet Jugoslavije ni sprejel. Na kratko označi, tudi smoter in naloge geografskega pouka na strokovnih šolah. Precej prostora je avtor posvetil tudi principom učnih načrtov iz geografije in kritičnim pripombam k dosedanjim načrtom. Ob tem pa moram pripomniti, da so indukcija in dedukcija, analiza in sinteza metode učiteljevega razlaganja in razjasnjevanja pojmov, ne pa različni načini in poti pri razporejanju učne snovi. Največji del knjige je avtor posvetil metodam geografskega pouka in geografskim učnim sredstvom. Opozarja zlasti na metode, ki vzpodbujajo aktivnost učencev v učno-vzgojnem procesu. Na prvo mesto postavlja metodo geografskega opazovanja, ki je osnova geografskega pouka. Ob teh poglavjih pa se postavlja niz vprašanj, na katera na tem mestu ni mogoče odgovoriti. Poleg poglavij o metodah geografskega pouka in o geografskih učnih sredstvih je namreč avtor nanizal še posebna poglavja o čitanju geografske snovi in delo z Don pro&vgfiiih delavcev v Postojni V soboto 11. junija so prosvetni delavci postojnske občine prvič praznovali »Dan prosvetnih delavcev« v spomin na 100-letnico rojstva znanega slovenskega pedagoga, kulturnega delavca in rojaka Viktorja Bezka, ki so mu tudi v dopoldanskih urah na njegovi rojstni hiši ob Tržaški cesti odkrili spominsko ploščo. Na slovesnosti, katere se je udeležilo številno zastopstvo postojnskih učnih moči, je govoril književnik in primorski rojak France Bevk. Po odkritju so se prosvetni delavci zbrali na zborovanju in proučili vrsto nadaljnjih možnosti in perspektiv ob novi reformirani šoli. I. V. geografskim učbenikom, o delu s karto in atlasom, o sliki pri geografskem pouku, o svetlobnih sredstvih, o geografski risbi, o številčnih podatkih in tabelah itd. Vprašam se predvsem, ali čitanje kart, risanje načrtov in shematičnih zemljevidov, delo s knjigo, opazovanj e fotografij, filmov in dia-filmov ne spada med najznačilnejše metode geografskega pouka? Vprašati pa se moram tudi, ali zemljevidi, slike, filmi, diafilmi in podobno niso geografska učna sredstva? Omenjena poglavja dajejo učiteljem sicer obilico tehtnih misli in dragocenih napotkov, njihova vsebina pa vendarle dokazuje, da avtorju ni uspelo splošne klasifikacije učnih metod aplicirati na geografski pouk. Prav tako je nerazumljivo, zakaj obravnava geografski skupinski in individualni pouk šele za poglavji o učiteljevi pripravi, o primerih poteka geografskih učnih ur, o geografskem čtivu itd. Menim, da bi bilo treba skupinski in individualni pouk obdelati skupaj s frontalnim v posebnem poglavju o učnih oblikah. Priročnik vsebuje tudi nekaj primerov poteka geografskih učnih ur. Ni dvoma, da so taki primeri koristni, bojim pa se, da bi jih nekateri učitelji sprejeli kot recepte. Posebej naj še omeriim, da so vsi primeri prilagojeni potrebam frontalnega pouka in da nihče ne more jamčiti, da učnih enot, ki jih obsegajo, ni mogoče tudi drugače in še bolj učinkovito obdelati V zaključnih poglavjih obravnava avtor preverjanje in ocenjevanje geografskega znanja, kjer poleg načelnih misli o vlogi ocenjevanja, obdela tudi načela preverjanja in ocenjevanja geografskega znanja ter opozarja na didaktične teste; govori o liku učitelja geografije in daje kratek pregled nekaterih sklepov o pouku geografije na domačih in mednarodnih geografskih zborih, seminarjih in kongresih ter knjižne vire. Prostor, ki mi je odmerjen, ne dopušča, da bi podal podrobnejšo analizo Zgonikove »Metodike geografskega pouka«, ki bo kljub nekaterim pomanjkljivostim, med katere spadajo tud stilistične nerodnosti, razveselila učitelje geografije in jim pomagala pri njihovem delu. Dušan Kompare SRBSKA IN HRVATSKA LJUDSKA EPIKA Theodor Plivier: BERLIN Sila težko je prodreti zgodo-gMi m d?š°dl5om do dna, do-Vas ?m’ ^ se *e n4S0 odmaknili s, daleč v preteklost. Le počasi Pokopi« dokumentarno gradivo, k»as* začno zgodovinarji zbirati G^akteristične dogodke in jih ni-v neko celoto, ki bo potom-a »zgodovino« neke- ga časa. l Pričevanja ljudi, ki so dogod-i® doživeli, so vsekakor največ-c ga pomena pri odstiranju ko-, ene preteklosti. Kako naglo se kpodki zgubljajo v temo prete-in na njihovo mesto sto-r130 drugi! In prav zato človek, ni odmerjeno dosti časa, že zdaj, že danes, dognati, čo'1 ?e ie pravzaprav v resnici še posebno daleč in je še živ v nas, je shranjen v tem romanu nenavadne umetniške sile in objektivnosti pripovedovanja. Košček najusodnejšega časa našega stoletja, dogodki, ki še živo posegajo v našo vsakdanjost skoraj na vsakem koraku, so prikazani in shranjeni nam, sodobnikom, in našim potomcem v svarilo. Ta preteklost še živi v nas. Zato je dobro, da jo poznamo kar najbolje, da se je zavedamo. Dobro je, da se seznanimo z njo potom Flivierjevega »Berlina«. Profesor Jurančič je eden prvih slavistov, ki pri Slovencih tako vestno in vsestransko, a predvsem z nekim gotovim sistemom dela na tem, cia slovenska šolska in visokošolska mladina spozna srbohrvatski jezik in južnoslovansko književnost. On v tem pogledu nadaljuje tisto zdravo tradicijo, ki so jo že pred vojno negovali pravi zagovorniki medsebojnega spoznavanja in kulturnega zbliževanja naših narodov. Da v tem oziru ni bilo možno več napraviti, so bile krive takratne politične razmere. Srbohrvatski jezik se je poučeval tudi lired vojno, ali to je bil takrat jezik srbske liegemonistične klike, pa so tudi učbeniki mdraii biti v skladu z njenimi interesi. Zato slovenska mladina ni mogla dobiti jasne Stike o najboljših predstavnikih srbske in hrvatsike literature, da niti ne govorimo o makedonskem ‘n črnogorskem narodu in njihovi književni in kulturni stvarj alnosti. Vendar ti časi so za vedno minili. Danes srbohrvatski jezik ni več ediini priznani, ali pa »državni« jezik v naši domovini, nego samo eden od treh enakopravnih jezikov, ki jih govorijo naši narodi. Zato se je tudi stanje na področju znanosti o jeziku in literaturi, kakor tudi na drugih področjih popolnoma izpreme-nilo. Ta spremembe je prof. Jurančič večkrat omenil In sedaj razvija svojo dejavnost v skladu z zahtevami dobe in s potrebo medsebojnega kulturnega zbliževanja. Skoda je, da potreba za medsebojnim spoznavanjem ni našla adekvatnega izraza tudi na srbski oziroma hrvatski strani; škoda, da šolska mladina v Srbiji, Hrvatski in drugih republikah nima možnosti, da bi spoznala slovenski jezik in na ta način čitala v originalu Prešerna, Cankarja, Zupančiča in druge slovenske književnike. Najnovejša Jurančičeva knjiga je nov dokaz njegovega prizadevanja na poti k boljšemu spoznavanju srbske in hrvatske narodne poezije. Zbirka je po obsegu majhna; vsebuje šestnajst starejših narodnih pesmi in eno sodobno (Borba na Suteski) ali z njegovim uvodom, opombami in slovarjem na okrog sedemdeset straneh tvori zaokroženo In reprezentativno celoto Sestavljavec ni imel namena napraviti antologije epske poezije Srbov in Hrvatov. Tega mu niti ni dopuščal format knjižnice »Kondor«, zato bi bilo neumestno, da mu zamerimo, ker ni vnesel več pesmi. Prav tako je neopravičljivo in nepravično stavljati opazke, zakaj je v zbirki ta pesem, a zakaj je izpuščena ona, ko se ve. koliko je lepih pesmi po motivu in obdelavi, ki bi morale priti v poštev za tako knjigo, namenjeno mladini. Namesto tega, zadovoljimo se z ugotovitvijo, da bi redko katera teh pesmi mogla .izostati iz katerekoli slične zbirke. Vendar istočasno obžalujemo, da v njej ni pesmi »Banovič Strahinja«. Zakaj ravno ta? Zato, ker je v tej pesmi narodni pevec opeval junaka iz naroda, ki ima čisto drugačen, human odnos do žene — za razliko od starejših srednjeveških pesmi, v katerih je žena bila za neverstvo kaznovana s sežiganjem na grmadi. Zato je narodni pesnik zaključil pesem z občudovanjem Strahiniča bana: »Pomalo je takijeh Junaka, ka što bješe Strahiniču bane!«. Pravilnemu razumevanju pesmi bo brez dvoma mnogo prispevala Jurančičeva študija o narodni poeziji. Z njo »usmerja mladega bralca na nastanek, vlogo in motive narodne pesmi kakor tudi na jezik in stil. Avtor se ozira na druge študije c narodni pesmi od najstarejših časov do danes, zlasti pa na Buričevo »O junaški narodni pesmi«. Soglaša z mnogimi znanimi mnenji, posebno z Burlčevim »da je epska poezija nastala in živela skozi stoletja med Ljudskimi množicami in da ni izraz fevdalnega reda«. (Str. 134) Toda, kar se tiče vprašanja — katere pesmi so starejše — Jurančič nasprotno od Duriča pravilno trdi. da so bugarštice starejše, a deseter-ske mlajše. Prav tako bodo poleg splošne študije Jurančičev pregled ciklusov in pojasnila pesmi ter podatki o opevanih junakih napravili zbirko dostopnejšo in razumljivejšo. Označeni naglaski in slovar na koncu knjige bodo še bolj olajšali njeno uporabo. Knjiga je tudi sicer okusno opremljena. Ilustrirana je z izbranimi stranicami iz Hektoroviča, Kočiča-Mioščča, Karadžiča itd. Poleg risb Saše Horvata se v zbirki nahajajo reprodukcije dela Vlaha Bu kovca in Ivana Meštroviča, medtem ko je na naslovni strani Lubairdina freska: Bitka na Kosovem. Jurančičeva knjiga je izpolnila precejšnjo vrzel v slovenski literaturi o epski narodni stvarj alnosti. V njej se prvič tako obširno prikazuje srbo-hrvatska poezija tudi z novega stališča, kakršnega, razume se, pred vojno ni moglo biti. Zato bo koristna ne samo kot učbenik učencem in študentom, nego tudi kot priročnik učiteljem. Prišla bo prav vsem onim, ki se bodo hoteli bliže seznaniti s srbsko in hrvatsko narodno poezijo. Danilo Lekič KULTURNI GLOBUS Šestdesetletnica A. Augustinčiča. Hrvaški kipar Antun Augustinčič je maja praznoval šestdesetletnico.^ Umetnik je študiral pri Meštrovi-ču v Parizu in je 1925 razstavljal v francoski prestolnici svoje portrete. Po vrnitvi v domovino se je Augustinčič priključil napredni skupini umetnikov, ki so se združili v skupini »Zemlja«. Augustinčič je pred zadnjo vojno in po njej sprejel številne mednarodne nagrade in priznanja. V narodnoosvobodilni borbi je sodeloval od početka, udeležil se je II. zasedanja AVNOJ. Med vojno je izdelal portret maršala Tita, ki so ga v reprodukcijah že takrat objavili mnogi zavezniški časopisi. V umetniškem oblikovanju je Augustinčič realist z osebnim umetniškim izrazom. številna dela pričajo o umetniški volji in vitalnosti jubilanta. Med številnimi skulpturami velja omeniti vsaj nekatere: njegov »Spomenik miru« je naša država darovala OZN. Njegov »Deček« krasi fontano v Rimu, med velikimi kompozicijami pa so »Šlezijski tkalci« in »Zmaga«. Televizijski pouk v Italiji? V Italiji so se odločili za eksperiment s televizijskim poukom. Poizkus izvajajo v razredih, kjer so fantje in dekleta že dobili osnovno izobrazbo. Ta program je zamišljen za gimnazije, kjer dijaki ne bodo nadaljevali študija. Zato so posebno pozornost posvetili tehničnemu pouku, ker prav tu lahko televizija prispeva mnogo več kot pouk v šolskih delavnicah ali kabinetih. Veliko pozornost polagajo tudi na televizijski pouk iz ekonomije. Eksperiment bo trajal tri leta. nakar bodo pedagogi preverili uspeh tovrstnega pouka. Francoski slavistični zbornik o naši kulturi. »Revija slovanskih študij«, ki izhaja v Parizu v redakciji vrhunskih slavistov francoskih univerz, je prinesla v eni zadnjih številk zelo obsežno gradivo o jugoslovanski kulturi. Poleg obširne bibliografije za preteklo leto je prikazano delo na področju nacionalne lingvistike, zgodovine književnosti, folklore zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Na koncu so objavljeni nekrologi o slavistih, ki so umrli v zadnjih dveh letih. Novele Veljka Petroviča v ruščini. Izbor novel srbskega pesnika in pisatelja Veljka Petroviča je izšel v ruskem prevodu v Moskvi. Petrovič je eden tistih naših novelistov, ki so ga že prid zadnjo vojno prevajali v tuje jezike. Ruski prevod je precej zajeten in obsega izbor Petrovičevih najboljših novel. Film na temo ameriškega šolstva. Stanley Kramer je pred kratkim končal film »Inherit the Wind«. Film obravnava neki dogodek, ki je pred leti razburil ameriško javnost in jo razdelil na dva tabora. Neki profesor je objasnil dijakom osnove Danvinove razvojne teorije in je bil zaradi tega odpuščen iz službe. Profesor je tožil upravo šole, proces pa je razburkal ameriško javnost. Ta dogodek je služil Kramerju za polemični film. Kritika se je pohvalno izrazila o filmu — toda film je bil deležen tudi graje tistih krogov, ki so pri procesu nastopili proti profesorju. Za konkurenco Nobelovi nagradi. Predstavniki šestih velikih založb iz. Londona. Torina. Pariza. ZDA. Barcelone in Hamburga so sklenili ustanoviti poseben fond za književno nagrado, ki bo konkurirala Nobelovi nagradi. »Internacionalna nagrada za roman« — takšen je naziv te zamisli — bo znašala deset tisoč dolarjev. Nagrado bodo podeljevali enkrat letno. ne glede na to, v kateri državi in v kakšnem jeziku bo delo napisano. Merilo naj bi bila kvaliteta. Posebno nagrado pa so predvideli za mlade pisatelje, ki se še niso literarno uveljavili. Delo s področja šolske reforme. Zavod za izdavanje učbenika v Beogradu je natisnil delo Milana Mirkoviča »Društveni i pedagoški smisao premena u osnovnoj školi«. Avtor je zasnoval svoje delo na elaboratih o reformi šole. na številnih diskusijah ter je v pregledni obravnavi poudaril vprašanja, ki so bistvene vsebine pri reformnem procesu. Manj prostora je odmerjeno problemu pouka v reformirani šoli. .............. ,0^jal° v preteklih letih. Človek ljs6 vzroke dogodkom, išše zaku-■ ki ni vedno dognano, a le POLJUB NA ZlCNICI :esto odločujoče važnosti.. * petnajstimi leti se je svetovna vojna. V bLjtenih, v ruševinah je končal 2^ Povzročitelj — nemški faši-4a. in njen »duhovni« vodja Hitler. Na dnu utrjenega Uc>g er3a sredi Berlina je pod Viici sovjetskih granat napra-trjf. samomor, podobno kot še ba žica drugih iz najvišjega šta-Uj Jamške vojske, potem ko jim 5«> več izhoda. l'B6,.peodoria Plivierja roman žo;..: lln<< (mariborska založba Ob-^ izdala v prevodu Iva *adn'C^ •’e najvemejši prikaz rožerIla dni agonije nemške’obodu ne vojske in njenih kolovo-ZasMu hkrati že tudi slika ruske ltaja°e .Vzhodnega dela Nemčije. UsbJui6 ie tu dogajalo — to si je VigjT 1 opisati nemški pisatelj Pli-ha ‘ 91-020 razdejanja, ki meji stii arijske prizore iz neresnično-svet- , £. razdejanja moralnega ^iih ^i^ičnih veljakov v zad-letjk Urah obupa — po petnajstih Če g Se nam dozdeva vse to (tudi kor I”° sami doživeli ta čas) ka-trahoten film zelo dobrega i!eria. ^^ček 20. stoletja, čas, ki ni fcozpisi učbenikov z dripZoe^ z razpisom učbenikov krat--.’ junija 1960 razpisuje se-^0(latn ^ ^ve£a za šolstvo LRS za učbenik Higiena za hag- stVene gole II. stopnje tri SO.oo^m sicer 150.000, 75.000 in Kljub vsej privajenosti mod-, nim krikom: od protinaravno barvanih nohtov preko nesmiselno zašiljenih čevljev do popevke, ki je pojem glasbe postavila na glavo, nemara diši naslov tega feljtončka po cenenem filmu ali pa po romantičnih štorijah minulega veka, le da jo pokriva modema bareta namesto zaprašene perjanice ... Naj bo tako ali tako, zgodbico bom povedal, ker sem bil nje začetku in koncu slučajno priča. Bili smo na sindikalnem izletu. Tokrat smo se bili odločili za Krvavec. S svojim prihodom smo povečali naval na žičnico. Gneča in čakanje v vrsti, česar smo vajeni še iz vojnih in povojnih let. Vendar, kjer je red, skopni tudi vrsta in končno sva ostala od skupine samo še jaz in mlad tovariš, ki mi je nudil tehnično pomoč. Na odprtem dvosedežnem vozilu, kamor je sedlo mlado dekle pred nama, je ostal prazen sedež za enega od naju. Mladi kolega (ki me iz prevelike spoštljivosti nikakor ne more tikati) me povabi, naj prisedem, jaz pa kot »kapitan« sem se hotel vkrcati zadnji in posadim njega, poleg mične deklice z močnejšim razlogom v srcu: k mladosti spada mladost! Videl sem še, kako se je kolega neznani sopotnici vljudno priklonil, in vozilo je zapustilo postajno lopo. Zaradi kratkega ljubeznivega prepira, ki sva ga odigrala pred praznim sedežem in je povzročil zanj usodno doživetje, mi je kolega pozneje svojo vožnjo po žičnici še ves vzhičen do podrobnosti orisal. »Ko smo začeli požirati prve metre strmine, sem opazil v izrazu sopotnice tisto specifično napetost, ki je enako značilna za dojenčka, ki se odloča za prvih pet samostojnih korakov v materin objem, kot za skakalca, ki se z zaletišča poganja na svoj prvi smuški polet preko stodvajsetme-trske. In zato, da bi jo nekoliko zamotil, sem jo ogovoril: — Je to vaša prva vožnja po žičnici? Pritrdila je v angleško barvani slovenščini. — Nič se vam ne more zgoditi, naše žičnice so zanesljive. Toda vi ste inozemka? — Zvedel sem, da je ameriška Slovenka, otrok slovenskega izseljenca in prave Američanke, rojena v Chicagu, po poklicu učiteljica, trenutno na obisku v očetovi domovini. — Vam je oče umrl, da ste prišli sami? — Ne, le invalid je, zato me je poslal v svojem imenu, prišla pa sem s stricem in teto, ki se vozita pred nama v gondoli. Onadva sta bila rojena tu v C. in sta prišla poljubit rodno zemljo, preden se poslovita od nje za vedno ... — Tudi jaz imam očeta v Ameriki, a ga ne poznam... In tako prvič občudujete očetno domovino. Kako prav je, da se vzpenjate na vrh: napili se boste nepopisne prelesti naše edinstvene deželice v junijskem soncu. Oh, glejte! 2e zdaj se nama odpira prelepo zelenilo Kranjskega polja z bleščeče rumenimi okenci zorečih žitnih polj, vmes pa vasice — človeška mravljišča... Tu resnično lahko podoživljamo Du- mo našega Otona: »Kakor s trakovi so s cestami zvezane tu vasi.« — Kako lepo govorite! — mi je dejala. —, Moram znati, ker, veste, sem tudi učitelj. In spodobi se, da se vam predstavim ... Ko izgovorim svoje ime, me izredno pozorno pogleda. — Tudi jaz se tako pišem... Prosim, iz katerega kraja ste? — Iz S. Glejte, tam za hrbtom Jelovice leži moja rojstna vas. — Še bolj pozorno se je zazrla vame. — In kako je bilo ime vaši materi? — Barbara. Toda, kako veste, da je nimam več? — Ker sem ... tvoja sestra in ti moj brat, ki ga iščem ... S prvim občutkom šoka v življenju mi je obvisel pogled na njenem obrazu.'Njene oči so bile polne solz in ustnice so ji drgetale kot metulj nad visečim cvetom. — Sestra...? — Spustila je kovinska ročajnika in me tesno objela. Poljubil sem svojo sestro med nebom in zemljo nad najglobljim prepadom žičnice. Njene solze so polzele po mojem licu v sekundah, ko je žičnica obstala in ni nihče od naju pomislil na nevarnost, šele kasneje na vrhu, ko so naju drugi vpraševali po občutkih med zastojem stroja, sem se zavedel globine doživetja. Držala me je za roko, kot bi se bala, da me ne izgubi po tako nepričakovanem najdenju. Iz te pravljične narkoze me ni moglo zdra- miti niti srečanje z očetovim bratrancem in njegovo ženo, ki sem ju takisto prvič videl. Medtem ko sta se onadva pred naraščajočim vetrom zatekla v gostišče, sva midva ostala na razgledišču in zrla v kopreno zavito panora-. mo pod seboj kot Janko in Metka, ki se jima po pravljici tudi resnična stvarnost spreminja v pravljico . Obrnila se je z obrazom k meni, sklenila ročici za mojim vratom in mi v svoji krhki neiz-šolani slovenščini pridušeno, kot da najine tajne tudi vetru ne zaupa, posredovala poslednjo prineseno bolečino svojega srca. (Kar mi je mati sama povedala o očetu, je bil zame velik črn vprašaj, zanjo pa globoka rana pod tenkim površjem ponosa, ki ji je pomagala v rani grob.) Moj oče se je šestintridesetega leta opogumil za večji kos kruha v Ameriki. Zapustil je ženo in mene na njenih prsih in se zaposlil s pomočjo starejšega bratranca v Chicagu. Nekaj mesecev so redno prihajala pisma z denarjem, nenadoma pa se je oboje ustavilo s kratkim obvestilom o očetovi hudi nezgodi v železarni. Kot invalid se je v času delovne rehabilitacije usodno navezal na mlado inštruktorico in tako sem dobil ameriško polsestro. Prispelo je še eno očetovo pismo, a mati, ki je za možev greh po ovinkih zvedela, ga ni sprejela. Odklonila je tudi več denarnih pošiljk, čemur je sledil dolgoletni molk. (Za naju z materjo se je oče zanimal preko sorodnikov.) Smrt obeh žena v istem letu pa ga je tako pretresla, da se je svoji odrasli hčeri izpovedal in jo namesto sebe poslal na grob slovenske žene ter iskat svojega slovenskega brata. — Še danes bova na maminem grobu! — Za tem si oče ničesar ne želi bolj od tega, da te vidi in da iz tvojih rok sprejme ’ prst z maminega groba. Zdaj sem spoznal, da je imel oče vendarle rad tudi naju z materjo. Tokrat so meni zadrgetale ustnice. Spomnil sem se maminega naročila: Če bi kdaj srečal očeta, mu reci, da sem mu pred smrtjo odpustila... — S svojim licem je nežno prestregla moj drget in mi zaupala svoj sklep: Danes je prvi počitniški dan. Preden jih bo minila polovica, bova skupaj poletela čez ocean k očetu, ki ne more k tebi. Prinesla mu bova pozdrav z nepozabnega Krvavca ... — Za naju bi se moral imenovati od danes Vriskavec, ker mi srce resnično vriska od sreče,; da nisem več sirota; saj imam kar dvoje src, ki utripljeta zame. Z lasmi, vihrajočimi v vetru, se je krepko stisnila k meni...« Temu zaključnemu prizoru nenavadnega srečanja med bratom in sestro pa sem bil priča tudi sam, prihajajoč iz vrhnje postajne lope njima nasproti. Žarečih oči in prepoln neprekrivane sreče mi je kot prvemu predstavil svojo najdeno sesfro. Na povratku proti domu, ko sem bil sam s svojim srcem, pa sem premišljeval vseh nešteto slovenskih usod, ki jih je rodil širni svet, »kamor gnala je sila življenja in srca nemir«. In na dnu srca se je ko dete v zibki zganila vprašujoča misel: Ali je današnji primer na žičnici eden med zadnjimi, da je školjka na morskem dnu »v biser stisnila svojo bol«? Kdo ve... Janez Lampič IZ PRAKSE ZA PRAKSO DRUGI RAZRED no za dosego mehanizacije. V dal besedilo ob sliki. Učenci naj dvigajo, morda v enem ali dveh Med učiteljstvom je splošno čem je smisel tega dela v dru- sami izbirajo besedilo, naj bo iz mesecih za enoto. Ob vsakem zazširjeno mnenje, da je drugi gem razredu? Nemogoče je, da otroške leposlovne knjige, iz Pio- polletju ima vsak učenec dvajset razred osnovnih šol najlažji za bi učenci dosegli višjo stopnjo v nirskega lista ali iz časopisa, ocen izbranja, zadnja ocena pii-učiielja in učence. Pri dodelje- umskem razvoju, če se siva mož- Praksa s tem načinom vaj v bra- de v spričevalo, vanju razredov ob pričetku šol- ganska skorja ne razbremeni del, nju je pokazala, da so počasi za- skega leta se učiteljski zbori ki jih lahko prevzamejo subkor- čeli učenci brati tudi dalje, ker PRAVOPISNE VAJE običajno drže teh načel: za prvi Ukalni centri. Siva možganska jih je zanimala vsebina. Za vaje v učnem načrtu za drugi raz-razred je treba dobrega elemen- skorja, korteks, se mora razbre- v branju so na šoli izposojali red je malo snovi iz pravopisa, tarča, za četrti razred moramo iz- meniti, da lahko prevzame višje knjige vsakih štirinajst dni, ker Uporaba velike začetnice za last-brati učitelja, ki bo znal pripre- miselne funkcije. pa so učenci knjige ,Pre| P.1;®' na imena, ki jih v tem razredu viti učence za višje razrede, v Po učnih uspehih je v stati- brali, so prosili učitelja, da jim spoznamo pri pouku spoznavanja tretjem razredu je nekoliko tež- stikah drugi razred najboljši, po je izdajal knjige vsakih sedem prirode in družbe v obsegu šol-je delo, ker že prehajamo v resničnem uspehu pa morda naj- ,.nl l11 tedaj so učitelji tožili, da skega okoliša. Učenci v mnogih predmetni pouk; no, za drugi manj zadosti zahtevam, ki jih J™ je zmanjkalo knjig v knjiz- g0iah znajo napisati Ljubljana, »1. ali nani stavi učni načrt. V veliki mG1- J® naJlePsi uspeh. Zagreb, Trst itd., ne znajo pa na- pisati imen tistih vasic, iz katerih razred bo pa že nekdo ostal, ali nanj stavi učni načrt. V veliki pa ga bo prevzel upravitelj, da večini primerov je zahtevnost in ne bo toliko obremenjen z delom, stopnja učnega dela v drugem Tudi po učnih uspehih je drugi razredu prenizka. Pomanjklji-razred, kakor kaže statistika, vosti v znanju učencev, ki jih najboljši, saj je za eden ali dva zagreši drugi razred, se čutijo procenta boljši kakor ostali raz- še vse do osmega razreda, redi. Ali je drugi razred res tako lahak? In so uspehi realno vzeti tako dobri? Niti prvo niti. BRANJE drugo! Drugi razred ima sicer ® OCENE IZ BRANJA prihajajo v Šolo. Ako učenci V ocenjevalnih listih najdemo drugega razreda znajo ob koncu ocene iz branja, ki so pri neka- šolskega leta pravilno napisati terih učencih v razponu od 1 do stavke za vse součence v razredu, 5. Enkrat se je naučil, drugikrat kam gre vsak iz šole, je dosežen je bil nepripravljen in je zato uspeh. N. pr.: Učenec XY gre iz ocena negativna. Kaj smo pri šole na Strmi breg. Odkod pri-tem ocenjevali, bralno tehniko haja v šolo? Učenec XY prihaja Legastenija je neka bolezen, ali pridnost? Tehnika branja je v šolo s Strmega brega. (V Novo ± 0,^^ kateri piše nemška metodika, konstantna kvaliteta in se zelo vas; iz Nove vasi.) Ob poznava- snovno maio novega " pač pa° ima da odzveni tja v osmem ali de- počasi spreminja, in sicer samo nju ožje domačije spoznajo ime-v celotnem sistemu osemletne vetem letu starosti. Na naših šo- navzgor, ne pa navzdol, zato so na potokov, gričev in hribov ter šole zelo važno naloao da dose- lah pa dobimo učence še v tret- ocene iz branja, ki gredo gor in imena ledin, kar vse je snov za že v tehniki šolskega dela tako jem in četrtem ter celo v višjih dol neutemeljene. Deklice so na- pouk pravopisa, stopnjo mehanizacije, da obvla- razredih, pri katerih še m od- vadno bolj pridne pn učenju dajo učenci branje, pisanje in te- zvenela. Čudno je pri tej bolezni kakor dečki in imajo v splošnem PISMENO IZRAŽANJE meljne računske operacije v ob- to> da je pri nekaterih učiteljih boljše ocene iz branja. Veliko premalo vadimo samo- segu do 100 tako dobro, da jim ni, pri drugih pa je zelo pogosta bimP0T^“0v0^e“ • °Pis£va?je Predmetov, to pozneje ne dela več težav m se izgovarjajo pac na to bo- Dlmo ?amo v primeru, ce vpraša- dejanj, krajev, ki jih učenci Prav v tem se pokaže dober me- lezen, da učenci ne znajo brati ^^^“^^“fti^e^/e^reba °gledai0..in, .doffodkov._ ki so jih todik, učitelj, ki ob sicer ozki iz- ali Pa na duševno manjrazvitost J® Yr.m®G 1 “SJ 0Hoke °PfZOTal? d?zive,h: ^5a,k biri snovi zna vzbuditi pri učen- učencev. Duševno manj razvitih Pazitl> da J® vsebina za otroke teden naj bi bile vsaj po tri krat-cih zanimanji za šo sko^elo in učencev imamo 2-3»/o in le red- P.0Polnoma dojemljiva, brez tez- ke spisne vaje, pri katerih naj Seb^TrztSnrvaje !n te- kokje še kaj več, kar je čez, gre odstevke IS učencem pomaga, svetuje »'«“■> >»—«»* M J. P«**- i»r m lovolj velik te, i.hko u^.eS ■ _____________________ čitljiv. Ako učenec boluje na gornji Dovolj, je, da vsak učenec OuVGSulO bolezni še v drugem razredu, so prebere eno ali dve vrsti, da uči- prosvetnkn delavcem, lastnikom P° sredi že .ne.ki PSjbični mo- tel j slišhkako obvlada bralno ne da bi pri tem oviral svoboden in izviren učenčev izraz misli. Sit redno plcltujete naročnino? PRAVNI NASVETI delnlcbivše Stn^inpodporne menti’ *• L strak Pred branjem, tehniko. Najbolje je, da učitelj Sji 1947 liiSSrana, njeno taletje ačn® .knjig®- Za6ni™°. z malimi tem ima najlepšo priliko, da po- pisiLk° Dust”raif ktroškekdri' ^dueiteijt na) svetnih radnika. povedke. Dajmo otroku vsak dan mu damo, tri ah stin?< Ucenci Ob Hkvidaciji 1947. leta je bilo en° sliko s pripadajočim glasujejo. V splošnem so učenci objavljeno, naj lastniki deinic teks*°^ dveb ^stic da strožji pri ocenah kakor učitelji. omenjene Zadruge predlože svoje se °b tem uci brati. Dve do štiri Dokler niso utrjena načela jav- delnice zaradi izplačila po ve- 7rste J® d«v011l za.vsak dan- Toda ?®,?a ocenjevanja, mora biti uči- y F, 6pitiralii ^ ste dobUl alcupin0 1 javni vredilOfiti 100 din za del- ^rez nJ uspeha, zato telj previden pri določevanju vprašanje: Sklicujete se na pojas- iv otrok. Želite vedeti, koliko plače nico Zadrugi za kredit i štedniu mora učitelj vsak dan vprašati ocen za tiste ucence, ki radi iz- nilo o izplačevanju nadomestila za po- vam pripada m koliko dopusta. Do- nrrvnrotniVi roHnika učence, da preberejo, kar so sami kazujejo svoje telesne sile in bi večano stanarino, ki smo ga objavili slej ste dobivali 7000 din mesečne pia- prosvetmn raanlKa V Reogradu. j- ko4 osebno obveznost da se morda maščevali nad tistimi v 6' števlllti nafiega glasila z dne 16. ce orez prispevka za stanovanje, osta- Ta Zadruga, ima se vedno do- P , J 1 KOt 0D^eZa0St’ J se ™0r .. ,e.y.aU n?, tlstlml in. t. 1. n nam sporočate, da tega na- 11 vzgojiteljici, ki imata enoletno ločeno število neizplačanih delnic se 1,octo uaucili. JNi potrebno, da soucenci, ki bi bili za slabšo oce- šega pojasnila mste mogn uveljaviti, vzgojiteljsko šolo in sta brez strokov- nozivomrt laetniVe +0V1 prebere učenec vse, dovolj je eno no. Ocene vpisuje na! polo, ki je ker Vam dbfiine ne priznavajo pove- nega izpita, pa imata mesečnlli pre-“a?°. P°fvamO vse lastniKe ten , nfitnli anozna ali tp izobešena na steni Ha vsak tiče- čan:|a v Sotovinl In da prejemate le jemkov vsaka po 21.000 din in do- delmc, da jih dostavijo Zadrugi v£st0’ aa učitelj spozna, ali je izonesena na steni, aa vsak uce bone, ker stanujete v svojih stanova- pust kakor vzgojitelji. Kakšne pravira kredit i štedniu nroavetnih rad ucenec sploh bral. Na cetrtmko nec Vidi, kakšne ocene ima on njih. Želite naj Vam odgovorimo, kam ce imate? nika zaradi izplačila - najkasne- P?1® si na ?osto “ap*«® imeaa ™ tudi drugi učenci Za tak na- naj^. obrneta boste dosegu izpia- je do decembra t 1. Po tem roku učencev in si za vsakega ypiše, cm ocenjevanja potrebujemo pri- odgovok: Da ne bomo o zadevi uslužbenskem razmerju, t. j., da niše delnice ne bodo izplačevale, koliko vrst ima za naslednji dan, bhzno petnajst do dvajset minut ponovno razpravljali, vam priporoča- J*™ ^bhe“e^hv,i^? nreostala vsota neizolačanih del Pri preizkušnji samo s kljukico za ves razred. Za oceno beremo mt>. da še enkrat precitate nase po- zakona o javnih uslužbencih, temveč, preostala vsota neizplačanih oei v. 1- • xp naličil vsako sobotni Starši ki so nri jasnilo o izplačevanju nadomestila za dastszaposlenivotroskemvrtcubo- nic pa se bo prenesla — po sklepu oznacl> ari s® J® ucenec naučil vsako soDotol Starši, ki so pri povečano stanarino in Vas zlasti opo- norarno, saj tudi strokovne izobrazbe letošnje skupščine Zadruge — v toda brez vsukega opoini- najali na roditeljske sestanke, zarjam« na predpis čl. 241. Zakona o nimate, verjetno pa imate sposobno- fond ra krpdirirnnin zndm?nikov njanja. Za naslednji dan si učen- so se zelo zanimali za ocene. Ako javnih uslužbencih, da Ima učno in Sti za vzgajanje otrok v predšolskih zona za Kreoinranje zaaruzniKov. J _ ---. ---------------!----- . ,, .. vzgojno osebje, ki dela na šolah oz. zavodih. Jasno je, da pri takem sta- . J “ vzgojnih zavodih v vaseh, pravico do nju stvari ne morete imeti enaklb je razredna brezplačnega stanovanja in kuriva. Ta dohodkov, kakor jih imata Vaši kopa legici, ki pa imata vsaj enoletno vzgo- MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI, TOMŠIČEVA 2 je izdal naslednje nove knjige: Rosemary Sutchliff: ŠCITNI OBROČ, ki nam pripoveduje o o boju upornih Nordov zoper nasilne Normane. Pol-platno 650 din Rudjrard Kipling: KNJIGA O DŽUNGLI. Ponatis čudovite povesti o džungli, o življenju v njej in o človeku-volku Mavgliju. Kart 590 din Hagh Lofting: CIRKUŠKI VOZ DOKTORJA DOLETTLA. Pisatelj nam govori o tem, kako bodimo dobri in pravični do živali in med seboj. Kart 625 din A. S. Puškin: PRAVLJICE. Biseri iz ruskega in svetovnega pravljičnega slovstva. Kart. 590 din J. M. Barie: PETER PAN. Zgodba o neugnanem Petru, ki je veroval v sanje in je zato znal letati. PpL 605 din A. Koothaert: DOKTOR VLIMMEN, Prvi del slovite trilogije o borbi naprednega živinozdravnika z zaostalim družbenim okoljem. Ppl. 600 din Ernst Glaeser: LETNIK 1902. Roman o stiski mladega človeka v vilhelmovski Nemčiji. Broš. 300, kart 600 din Marija Vogelnik: PAPIRNA PLASTIKA. Praktična navodila za tehnični pouk in za samogradnjo z najcenejštmi sredstvi. Broš. 80 din Prosimo vse poverjenike 1. da takoj (najkasneje do 30. junija 1960) poravnajo-vse obveznosti do založb in nakažejo zapadlo naročnino; 2. da nam takoj vrnejo skupno s seznamom vse neprodane knjige in časopise. Od vseh poverjenikov, ki nam pa ne bodo sporočili vzroka, zakaj niso poravnali svojih obveznosti, besno primorani dolžno naročnino sodno iztirjati. Zdaj ob koncu šolskega leta se vam ponovno zahvaljujemo za vse vaše prizadevanje, ki ste ga pokazali pri razširjanju mladinskega tiska ter Vam in vsem našim bralcem želimo prijetne počitnice ZALOŽBA MLADINSKE KNJIGE V LJUBLJANI ODGOVOH: Po zakonu o poH ninskem zavarovanju bi kljub te*®: da imate samo srednješolsko izobri' bo, lahko bili upokojeni v višjem n kojninskem razredu, to pa le v Pj meni, če bi v zadnjih treh letih pj upokojitvijo polna tri leta poučej na delovnem mestu, za katerega, zahteva višja strokovna izobrazb Ker pa se za Vaše delovno mesto, ivzemate že l*»ta ne r\ ga zavzemate že dolga leta, ne 'j hteva višja strokovna izobrazba, Ce so lastniki delnice morda Z0Pet safi določijo, koliko se so ocene javne, ni proti njim no- ^jmh v vaseh, pravico do nju stvari ne morete imeti enakih izgubili ali jih izročili banki, naj p°^0 naučili, učitelj jun ne na- benih pritožb. Kar je razredna brezplačnega stanovanja in Kuriva, dostavijo notrdilo uoravneea or- la?a ničesar, kvečjemu zmzuje, skupnost določila, ne more nihče predpis je popolnoma jasen, ni . garuT da delnice izgubljene, 'č® s} učenci zadali več kakor spreminjati, tudi ne učitelj. Ako da dcl^° občine razlike j.teUsko šoio. pa čeprav brez strokov Sana, aa so aeimce izgunijene, t ’_____~~ . ,'jv med tistimi vzgojitelji in učitelji v nega izpita. Ob pomanjkanju drugih oziroma potrdilo banke o izročitvi; . ri ali pet vrstic. Dovol j je, da smo pravilno ocenjevali tehniko, vaseh, ki stanujejo v stanovanjih, w podatkov domnevamo, da ste name- njlm se bo na osnovi tega izplačala vsota. Vsa pojasnila daje Zadruga za kredit i štednju prosvetnih radnika, Beograd, Kralja Milutina66, p. f. 310, tel, 28-194. Upravni odbor Zadruge je učenec vsak dan vsaj pogle- so ocene stalne in se le ppčasi Razstava vajencev fotografov dolga •nova višja siroicovna IzoDraZba, Ca sami pravite, aa na Vasem rtaloctrj mestu labko poučujejo učitelji. P1*'., metni učitelji ali profesorji, Vam J! okraj upravičeno odklonil izdajo ** htevanega potrdila. S. A.: VPRAŠANJE: V zvezi s pojaS^: lom o izplačevanju nadomestila Y povečano stanarino, ki je Mio oM-j Ijeno v našem glasilu dne 16. rnSv t. 1. št. 6, želite vedeti, kako je mogel napisati kaj takega, ne d>j, se prej posvetoval z višjimi foA in poudarjate, da je za Vas odločb Izvršni svet. ,, ODGOVOR: Ce bi se moral m sverovmev našega glasila za vprašanj, Id jih postavljajo naši B**! ci, posvetovati z višjimi forumi, o« .j, bil kos delu, čeprav bi bii v uredništvu redno uslužben in PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 381 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 - Telefon uprave: 22-284 - Letna naročnina 300 dinarjev - Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZP »■Ljudska pravica« Razstava vajencev-fotografov, M jo je pripravila naši javnosti v dneh od 28. do 3L maja Vajenska Soda za razne stroke v Ljubljani, je nadvse prepričljivo pokazala, d* smo v razvoju našega strokovnega Sodstva napravili tudi pri izpopolnjevanju te mladine izredno .lep korak naprej. presenečen nad dosežki mladine. Vse, kar smo vldeU, so ustvarili vajenci — fotografi tretjega Jetnika, ki so imeH v osebi predavatelja, fo- turi. Posnetki, ki Jih je ustvarila vajenska mladina, so se odlikovali po svoji naravnosti, realnosti. Slujf^žeihn^a OM&. PrtWv^ d"UO za "povečano'stanarina ker tem ne smemo pozabiti, da ima fotografska šola v Ljubljani vrsto vih načrtov. Ze niso njihova lastnina, in med tistimi, ščeni honorarno, t. j. s pogodbo o boki stanujejo v stanovanjih, ki so nji- norarni zaposlitvi, in če je v tej pobova lastnina. Občina je vzgojnemu godbi obojestransko sporazumno do-in učnemu osebju v vaseh dolžna dati govorjeno, da prejemate mesečni ho-brezplačno stanovanje in mu mora norar po 7000 din za Svoje delo, ne vrednost stanarine: povrniti v gotovini morete dobiti več. Pri honorarni za- tudi v primeru, če tak vzgojitelj ali poslitvl se prejemki lahko zvišajo sa- _____ .. učitelj stanuje v lastnem stanovanju, mo dogovorjeno med delodajalcem in žen samo z odgovori na vprašanj3’ Vzgojitelji in učitelji imajo v zve- delojemalcem, pri Vas torej konkret- Jih bralci postavljajo, zi z opravljanjem službene funkcije no med pristojnim OLO in Vami. po posebnih predpisih pravico na nadomestilo za povečano stanarino, ker V. J.: je pravica teh oseb do brezplačnega VPRAŠANJE: V Vašem vprašanju stanovanja del njihovih službenih navajate, da smo v našem glasilu z mesečnih prejemkov in ima ta pravica dne 25. maja 1960 med pravnimi na- '4 ritmi razveljavljajo odločbe^MJjih Ji mmov, ki vsebujejo po mnenju V.’ Ali ste že kdaj slišali, -- i j i . . ■ . . xii ima. lo. «/L a, v iimja. kovu iživAa j/1.ct vitLižu ixa- . . , , — ___ , 4 - >di “tS svoje posebno opravičilo v posebnih sveti povedali, da vzgojitelju v domu teto pogdlih. pod katerimi opravljajo svojo za mesečnih 50 nadur pripada hono- ateUe’ -Pa 2 temnici_ tak°, da_J>odo siužbcno dolžnost. rar od 1000 do 3000 din, in vprašujete, lahko hkrati vadili štirje učenci. Kolikor odgovor še sedaj ni jasen, če obstaja kakšno zakonito določilo, mnenje ter po svoji vednosti in ■ .. Vse te, v kratkem zbrane vesti se izvolite obrniti na Sekretariat za po katerem bi bil vzgojitelj dolžan rešuje pravna vprašanja v zvezi I \.i najboljši dokaz, kako prav je bilo. občo upravo pri Izvršnem svetu (LRS) opravljati nadurno delo v internatu. Ijavnimi predpisi. Oddano prSV.. 4- ----------------------- ----------------------- ODGOVOR: Izgleda, da Vam Je mnenje je lahko tudi napačno, --— - - > -— --j'- Juuzdujaa jih forumov napačna pravna mnetu’ Gotovo ste tudi že slišali, da višja ** dlšča razveljavljajo sodbe nižjih 5“ dišč iz Istih razlogov in z Isto f*’ mellitvllo. ( Vsak pravnik Ima svoje pra'^ ma kar najboljšega in preudamega učitelja in vodnika. Fotografsko šolo v Ljubljani je obiskovalo preko 60 vajencev iz raznih k,rajev Slovenije, z izjemo mariborskega okoliša. Pri razstavljenih fotografijah, ki so zajele in napolnile eno izmed učilnic v Veselovi ulici, je bHo opazno, da so se u velja vij alt v vseh vejah fotografske dejavnosti: v portretiranju, v reportaži, v tako zvani komercialni fotografiji, reprodukciji, barvni fotografiji in arhitek- •raa azzzv.ua. v ja z v zzvv-z^ vz, oz* zzay wzjou. vzz^zzczz., zz-vzazv* f^zcz v J c tAzzv* li&ViSHe tografskega mojstra tov. Clrha B5h- da Je dobila Ljubljana dobro ofrga- Ljudske skupščine LRS. >uu.. vaju jc mnenje Je tanKO tum napačno, vee-„ jasno, da za nadurno delo v dijaških vztrajamo pri tem, da pojasnilo domovih in internatih pripada vzgoj- šega pravnega svetovalca o -------------—------------- Dne 4. maja 1959 nemu osebju mesečni honorar od 1000 vantu nadomestila za povečano dobri volji in prizadevnosti, niso mo- ste nastopili porodniški dopust, ki je do 3000 din glede na trajanje in vrsto narlno ni napačno temveč le nraviB’ g1,1 ITlldlti tGga, kar l a.Vllrrt Hd-4« /4D— +T*ci4vali zgolj počitniške tečaje ki nikakor pri vsej Z. M.: VPRAŠANJE: nes Sola. lahko daje da- trajal do 16. avgusta 1959. Nato ste 'nadurnega dela. NI Vam pa jasno, če bili od 16. do 22. avgusta v bolniškem yas more kdo k temu nadurnemu Toda. da ne bomo krivični: hkrati staležu in ste potem 28. avgusta 1959 flelu prisiliti, t. j., da bi bili dolžni tudi K7UIVCU je JLŽI« ’' <• in tudi ni osamljeno. Isto mnenje Kt kor naš pravni svetovalec, zas*^ pravni svetovalec zagrebs»“5) ‘ n.le?S glasila »Informator«, kjer sl nie*"< pravno mnenje lahko nrečftate v Se 823 z dne 2. marca 1960. J Ce pa kljub vsemu mislite, č* i« se pravni svetovalec našega gl®>l moral posvetovati z višllmi Državna založba Slovenije priporoča vsem vzgojiteljem knjigo Dr. LEON 2LEBNIK: s to razstavo so (razstavljali tudi ple- zaprosili pristojni ObLO za redni let- Opravljati nadurno delo v Internatu, skarji in soboslikalrji. Mnogo so po- ni dopust, ki pa Vam ni bil odobren, Praviloma je nadurno delo prepokazali, vsega in najrazličnejšega: zo- čeprav ste ga izkoristili šele od 23. vedano po vseh naših pozitivnih pet nov dokaz, da današnja šola želi, avgusta do 1. septembra 1959. Ali ima- predpisih, dovoljeno pa je po zako- kar največ združiti teorijo s prakso, te pravico, da za neizkoriščen letni nu o delovnih razmerjih v tam dolo- V. D. dopust zahtevate nadomestilo v plači? čenih primerih, M pa za učno in murai posvetovati t mro-i, ODGOVOR: Po 84. čl. zakona o de- vzgojno osebje ne pridejo v poštev, preden odda svoje mnenle pa Je »'i lovnih razmerjih ima žena v delov- Vaše delovno mesto pač zahteva pametneje če se kar direktno obriie< nem razmerju, ki je pred pretekom opravljanje tudi nadurnega dela in za na višje forume porodniškega dopusta pridobila pra- to nadurno delo ste plačani v okviru vico do letnega dopusta, pravico iz- veljavnih predpisov. Siliti Vas k nad- rabiti ta dopust takoj po izteku po- urnemu delu nihče ne more in če rodniškega dopusta. Zakon o javnih Vam nadurno delo ne prija, si po-uslužbencih pa predpisuje, da se letni iščite službo drugod, dopust učnega in vzgojnega osebja na j, r.: w,„in yZS«iini«h 5za7°,VPRAŠANJE: V lanskem letu ste , ----------- » ------ v ^ma * Poletnimi šolskimi taeU kot profesor-pripravnlk oceno večkrat v našem glasilu citira« ,, počitnicami. »se odlikuje«. V letošnjem šolskem io naši čitatelji že lahko PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOSTNIKA IZ VSEBINE: Predmet, naloge in pomen psihologije otroka in mladostnika Zgodovinski pogled na psihologijo otroka in mladostnika Metode psihologije otroka in mladostnika O razvoju otroka in mladostnika nasploh O telesnem razvoju na splošno Prenatalno ali predrojstveno obdobje Novorojenček 318 strani Cena kart. knjigi 650 din ZAHTEVAJTE JO V VSEH KNJIGARNAH ALI PA JO NAROČITE NARAVNOST V DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LJUBLJANA, MESTNI TRG 26. Vprašanje: AH pripada strokovd j predavateljem na kmetijskih šola11-urejenim internatom na podeželju s pohištvom in event. postelj111 in kakšna le morda tarifa za tol it ODGOVOR: Po uredbi, ki sm® jf letni dopust zaradi stališča, ki ga je zavzel ObLO, Izkoristili le 9 dni na- koniV* n ‘ ° profesorjl-pripravnikl dobiu tudi’v 1^ knriva. Po določilih te nredhe O javnih USlUŽhellCih (cl. 264) ^raAraš^ran raMMra*. —.JU Ir /V O* HV laenn šla Iranetlra »lat . .6 imate vse pogoje za oceno »se odlikuje«. Poznate pa primere, ko so šolah in vzgojnih zavodih v pravico do brezplačnega stanovati'8 ji tošnjem šolskem letu oceno »se odii- vsakogar lasno, da imajo iisiiižb«8., eniU 4ra »rrav«»a Jšs a-i n-nlrnJ * o. 1« o, v.— Kf IP 1/A t O cf ra r\ rar\Tv5J54vr/a 41 pripada. Zato ste po našem mnenju m vorašuiete zakai taka raz upravičeni za neizkoriščenih 33 dni fika in P J 3 raz letnega dopusta zahtevati nadomesti- 1 lo. Kolikor Vam pristojni ObLO ne- ki posedujejo lastno nohlštvo, pr , [t' do neooremllenega stanovanla, s|l . _ kaj je prav. ----------------------- ODGOVOR: Učno In vzgojno oseb- neopremljene sohe, če so satnsKl- jj Jo,-rt-™..,.________je se ocenjuje po določilih zakona o n? do opremljene sobe tisti sanari. () £S fCS SSH zt:.. x ^ t VPRAŠANJE: Na 6-oddelčni šoli o javnih uslužbencih niti v pravilniku *n nosteljnino! llna^SSVrH^S?1*^8" ^^“^n^rofeso?-' Vprašanje: Po kakšni tarifi j 7ŽŽŽ f p je-pripravnlke oceno »se odlikuje« ali strokovnim in predmetnim učite'^ - so se- ter kmetijsklm tehnikom in ing- 88‘(|i n orni j e plačujeto opravljene nadu" v koHkem času terjatev zastara? ^ ODGOVOR: Učnemu osebju ji- strokovnlh šolah, kakršna 1* , |f pripada za vsako naduro honorar. ^ znaša za strokovne nčitelle 120 ^^i^GOVOR-^o^lo^bonora« «ceno »se. posebno odlikuje«. Zato to-' n! m n di kot pripravnik lahko dobite eno ali ni službi, o flelovni obveznosti in o »,4 navedenih ocen fc* nagrajevanju za nadurno delo (Urad- v^rnodaM ^goli ni list LRS št. 8/1958) se upraviteljem veaa P°aam P0*0!1’ osnovnih šol s 4 do S oddelki zniža D. L.: učna obveznost za 4 ure na teden. Ce VPRAŠANJE: Učitelj ste s sred- znaša za stroitovne nčitelle iza u"- ste kot upraviteljica šole poučevali te- nješolsko izobrazbo in poučujete že 13 predmetne nčitelle 150 din z* densko celo učno obveznost, se Vam let strokovno računstvo na periodični sorte srednje šole med kat»re 'Pm 4 ure na teden morajo šteti kot nad- vajenski šoli. Na okraju ste zaprosili tudi inženier agronomiie pa !*•> id' ure in tudi honorirati po 100 din na za potrdilo, da je Vaše delovno mesto Te tertatve zastaralo v 2 letih-uro. Seveda velja terjatev tudi za že namenjeno uslužbencu z višjo šolsko poročamo Vam da sl ogledate preteklo dobo, vendar samo za 2 leti izobrazbo, ker bi tako lahko dobili o honorarni službi o delovni nazaj. višji pokojninski razred. Tega potr- noetl In o nagralevanlu za **<*},< ^TjileAišT-nr tj 52? pa ker se za Vaše v np^v^tno-Tn^nstir^rH ^ VPRAŠANJE: Brez vsake strokov- delovno mesto ne zahteva višja šol- uradnem Hstu i u<5 st c/i<»5S ki < ne izobrazbe ste v službi v otroškem ska izobrazba, in vprašujete, če je to vrtcu že 9 mesecev. En mesec ste ho- prav. •volih n. in veljavi. m delih še