|30| »»J? 1956 <^‘<^^1986 TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJaiAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZM AJZMAJZMAJZMAJZMAjaiAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ glas zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 1 JANUAR 1986, leto XXI Pred sprejetjem srednjeročnih planov 1986 -1990 Si tokrat tudi samo želimo in obetamo, ali pa bomo sposobni vztrajnega uresničevanja Iz vsakodnevnega življenja okoli nas je čutiti povečane aktivnosti na analiziranju rezultatov pretečenega petletnega planskega obdobja in postavljanju temeljnih načrtov za naslednjih 5 let. Tudi v naši delovni organizaciji smo sredi priprav za dokončno sprejetje srednjeročnega plana. Dve izmed treh faz pristopa k srednjeročnemu planiranju sta se zaključili z uspešnim izidom referenduma v mesecu decembru, ko smo sprejeli skupne temelje za pripravo teh planov. Tako so postavljene osnove za dokončno izdelavo srednjeročnega plana. Dosedanje aktivnosti, kot osnova za izdelavo dolgoročnega plana so potekale na ugotavljanju rezultatov v preteklih petih letih in na osnovi njih postavitev osnov in izhodišč za nadaljnih pet let. Iz analize uresničevanja minulega obdobja je razviden potek glav- nih elementov poslovnega procesa, na osnovi katerih lahko ocenimo vzroke za odstopanje od zastavljenih ciljev in ugotovimo nerešene probleme. V preteklih petih letih se je v celoti utrdila 1979 leta uveljavljena samoupravna organiziranost obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Odpravljena so bila neskladja pri pogojih pridobivanja dohodka temeljnih organizacij, kar je doseženo z uveljavitvijo Samoupravnega sporazuma o delitvi skupnega prihodka. Na področju osvojitve posame-znih izdelkov je največji delež doprinesla osvojitev AR 25 baterije in program svetilk vseh tipov. Kljub uvedbi novih izdelkov je vsled upadanja nosilnega obstoječega Leclanche programa obseg proizvodnje ostal na isti ravni kot leta 1981, kar ne dosega zastavljenega cilja za obdobje 1981 - 1985. Rast proizvodnje je bila zaradi uvedbe novih investicij /linija AR 25 in mešalnica depol. paste/ dobra v TOZD Specialne baterije, medtem ko je v TOZD Baterije celo nazadovala. Proizvodnja, ki je bila namenjena izvozu je v 5 letih dosegla 6,5 milijonov dolarjev, kar predstavlja le 51 % petletnega planiranega izvoza. Vzrok za izpad je v zaka- i-snitvi osvajanja novih programov in to predvsem alkalnih baterij. Domača prodaja je potekala precej neenakomerno in je bila zelo odvisna od redukcij električne energije in padajoče kupne moči potrošnikov. Potrošnja klasičnih Leclanche baterij realno stagnira, zato lahko možnost povečanja fizične proizvodnje pričakujemo le z novimi izdelki, večjim izvozom in izboljšanjem kvalitete. V preteklih petih letih je razvoj deloval predvsem na postavitvi osnov za proizvodnjo alkalnih, gumbastih, litijevih, specialnih 1 ZMR in novih zračno depolarizaij- skih baterijah. Opravljena so __________________________________1 bila raziskovalno razvojna dela na osvajanju uvoženih materialov kot so elektrolitski papir, cinkov klorid, cinkov prah in naravni mangan. Vsa ta vlaganja v razvoj in tako opravljena dela podajajo realne možnosti ob predvidenih investicijah za dohodkovno zanimive programe v naslednjih petih letih. Razvoj domače opreme ima v pogojih omenjenega uvoza zelo veliko težo. Najpomembnejši dosežki preteklega obdobja so uvedba mešalnice depol. paste, II. faza montažne linije 3R 12, montažne linije AR 25, pričakovane osvojitve stroja za papirnate stročnice, ter izdelava večjega števila orodij in montažnih naprav, ter uvedba kovinskega opla-ščenja R 1A in R 2o. Zaposlovanje je potekalo zelo umirjeno, tako je dosežena povprečna stopnja rasti v preteklih letih 1 %, ob tem pa se je neko- liiiijiiiiišiiiiinliiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiHinilmliiiuililiiniiiiiiiiiii z naslovne strani Ob jubilejnem $0 letnem obstoju obrata Šentvid pri Stični bodo naša letošnja glasila posvečala več pozornosti TOZD-u Specialne baterije. Ob tem pa poleg sedanje uspešnosti in delovanja ne bomo mogli prezreti nekaterih preteklih dogodkov in vsestranski razvoj, ki so ga delavci dosegli v zadnjih letih. Sami po sebi se vsiljujejo tudi spomini na prehojena pota in nekatere mejnike med posameznimi obdobji. Tokrat in za začetek objavljamo na štirih straneh opisan čas prvega delovnega dne v Šentvidu pred 30 leti,in.ki smo ga izluščili iz živih in pisanih virov. Iz današnjega'', časa pa slika na naslovnici ^nuja pogled na proizvodno poslopje specialnih baterij. 23 j * 1 Sprememba v vodstu delovne organizacije ZMAJ Z 31. decembrom 1985 je delavski svet delovne organizacije ZMAJ tovariša Rada Čopeta razrešil nalog vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa DO ZMAJ, ki jih je sprejel po sklepu delavskega sveta delovne organizacije dne 29« avgusta 1985. Na isti seji delavskega sveta delovne organizacije dne 25. decembra 1985 je bil do ponovne izvedbe razpisa imenovan za vršilca dolžnosti glavnega direktorja delovne organizacije Vlado Podlogar, inženir strojništva, do zdaj zaposlenega v delovni organizaciji Iskra - Avtomatika. Novega sodelavca bomo v okviru širšega razgovora predstavili v naslednji, februarski številki našega glasila. liko izboljšala kadrovska struktura. Investicijsko je bilo to obdobje, ob 95 % odpisanosti opreme, ki v večini primerov obratuje že 15 let v dveh izmenah in ob upoštevanju manjših investicij od obračunane amortizacije v 5 letih nezadovoljivo. Kljub temu, pa smo poleg že navedenih investicij v opremo rešili tudi nekatere investicije v objekte v TOZD Specialne baterije (režijska zbradba, prizidek z dvigalom) in v skladišču Pančevo. Uspešnejše pa so bile investicije v družbeni standard v obeh menzah in rekonstrukciji počitniškega doma v Bašaniji. Iz pregleda našega delovanja v preteklih petih letih, ki pa so bila preizkušnja za marsikatero gospodarsko organizacijo se ugotovi le-to, da je obstoječa baterijska ponudba na jugoslovanskem trgu prevelika in da je velik del realizacije potrebno nameniti zunanjim trgom, to pa nas v še večji meri postavi pred^dejstvo svetovne konkurence. Če hočemo ostati v tekmi, moramo biti enaki ali boljši od konkurence, kar pa omogoča vrhunsko znanje, oprema, organizacija poslovanja in organizacija trženja. Dogajanja in trendi v svetu, tako tehnološki kot gospodarski, direktno postavljajo zahteve tudi nam. Na osnovi trendov v svetu, obstoječega lastnega znanja in opremljenosti ugotov-ljamo, da je smiselno, da ostanemo na poznanem področju, da sproti prilagajamo in izpopolnjujemo izdelke, tehnologijo in opremo. Nagli tehnološki napredek v svetu narekuje, da sledimo konkurenci v prvi vrsti v programu, asortimanu in tehničnih karakteristikah izdelkov ob kvaliteti in zanesljivosti, v drugi vrsti od produktivnosti ob optimalnih tehnoloških rešitvah in opremljenosti in ne nazadnje v stroških na enoto izdelka. Vsa ta izhodišča se je pri pripravi temeljev za plan tudi zasledovalo in vgradilo. Na izboljšanju obstoječega programa Leclanche baterij, ki bi kljub rahlemu upadanju v naslednjih petih letih še vedno predstavljal povprečno ?o % vrednosti prodaje na domačem trgu in povprečno 55 % vrednosti izvoza je v temeljih postavljena obveza za izboljšanje kvalitete in zaščite baterij proti iztoku, podaljšanju trajnosti neobremenjenih baterij na 24 mesecev, izboljšanju designa in pakiranja. Zaradi zmanjšanja odvisnosti od kooperantov in pocenitve transportnih stroškov naj bi postopno osvajali nekatere plastične, kovinske in kartonske polizdelke. Novi proizvodni programi, ki so začrtani v temeljih plana naj bi vsebovali nižjo udeležbo materiala in več znanja, kar bo omogočalo večji dohodek in akumulacijo. Glede na že opravljena razvojna dela imamo realne možnosti za uvedbo že omenjenih sistemov baterij litij, alkalnih LR 6 in ob koncu srednjeročnega obdobja LR 14, uvedba 6 LF 22, večih tipov in sistemov miniaturnih baterij, zračno depolarizacij-skih specialnih baterij, uvedbe novih širokopotrošnih sve- tilk in izdelave baterijskih strojev. Osnovno razvojno usmeritev predstavlja litijev program, ki pomeni postopno prestruktuiranje proizvodnje TOZD Baterije na zahtevnejšo raven. Osvajanje tega programa bo omogočilo postopno selitev Leclanche proizvodnje ob ustrezni modernizaciji v TOZD Specialne baterije. Alkalne baterije predtavlja-jo dokončanje usmeritve iz preteklega srednjeročnega obdobja. Učinkovanje uvedbe LR 6 je predvideno že v letu 1987. Razvoj novih skupin proizvodov naj bi sistematično prilagajali zahtevam tujih tržišč, kamor moramo plasirati najmanj 50 % nove proizvodnje. S takšno usmeritvijo bomo dosegli v letu 1990 25 % celotnega prihodka od prodaje v izvozu. Skupno z Iskra Commercem moramo zagotoviti takšno organiza-cijo_prodaje, ki bo sposobna povečati delež naše prodaje na domačem trgu na najmanj 45 % delež. Uvoz naj bi rastel po nižji povprečni realni letni stopnji kot izvoz, kar bi dosegli z nadomeščanjem nekaterih uvoznih surovin z domačimi in koriščenjem optimalnih uvoznih oblik. V tem srednjeročnem obdobju bomo dali v investicijski izgradnji prednost investicijam v V '\ S 'zO tehnološko opremo in povešanju proizvodnih kapacitet, na programih, ki so začrtani kot prioritetni. Prednostna investicija je proizvodnja litijevih baterij in dokončanje investicije za LB 6 baterijo, ki vrednostno predstavljata veš kot polovico vseh investicijskih vlaganj v tem srednjeročnem obdobju. Ostala polovica vrednosti investicijskih vlaganj pa naj bi se usmerjala v izgrad- Osnovne organizacije ZK so v decembru 1985 izvedle letne programsko volilne konference, na katerih so pregledale svoje delo v preteklem obdobju, sprejele smernice za nadaljne delo ter izvedle volitve sekretarjev in sekretariatov. Osnovna organizacija Zveze komunistov delovne skupnosti skupnih služb šteje 17 članov. Med letom so v drugo 00 ZK odšli 5 člani, en član je izstopil, na novo pa sta v 00 ZK prišla dva člana. Osnovna organizacija Zveze komunistov TOZD Baterije šteje 12 članov, med letom je eden odšel, eden pa je izstopil. Osnovna organizacija Zveze komunistov TOZD Specialne baterije šteje 4 člane, organizirala se je kot samostojna 00 ZK v letu 1985, pred tem pa so člani delovali v okviru 00 ZK v DSSS. Smernice za nadaljne delo 00 ZK so podane in sprejete na 16. seji OK ZKS ter jih osnovne organizacije povzemajo, vključujejo pa tudi dokumente za X. kongres ZKS in XIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Člani 00 ZK so se v razpravah na programsko volilnih konferencah dotaknili predvsem obstoječih problemov v delovni organizaciji, to je delovanja in povezanosti družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih struktur, njo lastnih EL linij za celice B 2o, B 14 in B 6, dokončanje mešalnice za depol. pasto, rekonstrukcijo 6 PF 22 baterije, osvojitev 6 LF 22, rekonstrukcijo objekta v TOZD Specialne baterije, obnovitev avtoparka, posodobitve na področju kontrole kvalitete in avtomatski obdelavi podatkov. Kadrovsko sestavo zaposlenih in zaposlovanje bomo usmerja- informiranosti, problematike poslovanja in posebej kvalitete proizvodov ter discipline, pa tudi osebnih dohodkov in vprašanj fluktuacije in zaposlovanja novih kadrov. Podana je bila ugotovitev, da osnovne organizacije ZK niso bile posebno aktivne, saj se člani niso sestajali pogosto. Aktivnost članov pa se je izkazovala preko drugih oblik in v delu drugih družbeno političnih organizacij. Le te so se v lanskem letu sestale na različnih sejah kar 65 krat in na katerih je bila obravnavana problematika dela in poslovanja delovne organizacije in posameznih subjektov. Sestav novih sekretariatov: - v TOZD Baterije HATZE Bojan, sekretar MAYEK Marijan, nam.sekretarja MOIČEVIČ Jovanka BOSNIČ Šefik KBANJAC Zdenko - v skupnih službah OGBIN Tomaž, sekretar OBOŽIM Tone, nam.sekretarja KABANOVIČ Breda KONČAN Jure PETAČ Marija SMBDEL Aleš JAKOMIN Milan - v TOZD Specialne baterije, kjer so le štirje elani, je bil izvoljen za sekretarja ALIBEGOVIČ Fadil. li tako, da se bo izboljšala kvalifikacijska struktura, kar bo tudi zahteva novih programov. Za dosego tega cilja naj bi se posluževali vseh oblik rednega in dopolnilnega izobraževanja. Naraščajoči obseg poslovanja bo kljub temu zahteval 5 % stopnjo rasti zaposlovanja. V tem srednjeročnem obdobju naj bi na področju delitve osebnih dohodkov zasledovali in dograjevali sistem v skladu z izhodišči sestavljene organizacije, poudarek pa bi moral biti na stimulativnem nagra-jenaju, kar bo prispevalo k povečanju produktivnosti dela. Ob izpolnjevanju zastavljenih nalog in rezultatov njih je načrtovana postopna uskladitev naših osebnih dohodkov upoštevaje precejšen zaostanek na tem področju, ki ga imamo dosedaj. Življenjski pogoji delavcev naj bi se izboljšali z reševanjem povečanega stanovanjskega fonda družbeno najemnih stanovanj in v čimvešji možni meri z dodeljevanjem stanovanjskih posojil v okviru sredstev, ki so s temelji planov predvideni. Predvidena je tudi razširitev obstoječih počitniških kapacitet, ki naj bi omogočila letovanje čim-večjemu številu delavcev. Pri takšni realizaciji vključevanja posameznih programov v naslednjih petih letih, kot je začrtano v skupnih temeljih bi celotni prihodek delovne organizacije rastel po povprečni stopnji 11,4 %, dohodek delovne organizacije po stopnji 14,7 %, kar kaže na sorazmerno izboljšanje na področju porabljenih sredstev in to ob upoštevanju rasti celotnega prihodka. Akumulacija bi v petih letih tako imela stopnjo rasti nekoliko manjšo kot dohodek, vendar občutno večjo kot celotni prihodek, kar kaže na sorazmerno ugodne trende, ki jih pričakujemo v naslednjih petih letih. V zadnji fazi sprejemanja srednjeročnih planskih aktov v mesecu marcu, ko bomo na delavskih svetih sprejemali srednjeročne plane za posamezen subjekt, pa se je predvsem potrebno zavedati resnice, da plan obeta, a tudi zahteva. Aleš Smrdel Letne programsko volilne konference ZK v Zmaju Prvi delovni dan pred 30 leti v Zmajevem obratu Šentvid Tistega februarja leta 1956 je bila zelo huda zima. Mrzli sibirski tokovi so vdrli v vse evropske države in tako so se tudi v Sloveniji spustile temperature globoko pod ničlo. Snežni meteži so zatrpali številne ceste še zlasti na Primorskem, kjer je pihala burja s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Bila je sobota 18. februarja. Oster mraz je grizel do kosti in živo srebro v termometru je kazalo pod 20 stopinj. Gosta jutranja megla je pokrivala Ljubljano in v soju blede razsvetljave na železniškem peronu so v šale in kapuce zaviti ljudje kot silhuetne prikazni hiteli na jutranji vlak proti Dolenjski. Med zadnjimi potniki so vstopili Štefan, Franci, Lojze in Miro. "Hudič, kako je mraz, da še vagonov niso normalno ogreli",- je robantil Franci in cepetal s čevlji, v katerih je vztrajno telovadil s premrzlimi prsti. Pihal je v ledene rože na oknu in skozi odtajano steklo pogledal proti kurilnici, kjer so kopasti oblaki dima iz lokomotiv prodirali ledeno meglo. "Ja, ja", mu je pritrjeval Miro. "Lepše bi bilo doma v Zmaju, kot pa, da nas v tej zimi pošiljajo v Šentvid. Saj bomo tam še zmrznili. " "Fantje, le korajžo. Saj smo še mladi in še nismo za na zapeček", jih je bodril Štefan. "Ampak pri 26 letih se me mraz ne izogiba", se je branil Miro. "Sploh pa bi bil čisto tiho, če se zdaj ne bi vračal tja, odkoder sem pravkar prišel". "Kaj ti lahko pomagam", se je nasmehnil Štefan in se udobno zleknil v kot pri oknu, da mu je dvignjen ovratnik suknjiča zakril ušesa. "Vem, da zdajle nič. Ampak preje. Saj si ti določen za upravnika v Šentvidu", je z roko zamahnil Miro. "Že večkrat je bilo določeno, kdaj bomo začeli z delom v Šentvidu, pa se je kar naprej prelagalo". "Do današnje sobote", se je vmešal Lojze in mežikal skozi dim pravkar prižgane cigarete. "A veš kaj mi je rekel Štefan zjutraj?" se je Miro obrnil proti Lojzetu. "Nič se preobleči, gremo na vlak za Šentvid". "Ti pa prišel iz Šentvida", se mu je muzal Franci. "Saj to je tisto. Lahko bi kar dol počakal". "Pa saj sem ti že včeraj rekel, da bomo šli", je odrezavo rekel Štefan. "To drži", je pritrdil Miro. "Le kdo ti je pa verjel, ko si pa že večkrat rekel in nas vlekel za nos", je še kar naprej godrnjal Miro. "No, pa gremo", je zamrmral Lojze, ko se je premaknil vlak. Oster žvižg lokomotive je naznanil odhod in oblak dima je zasenčil pogled proti opustelemu peronu, ki se je oddaljeval in utonil v jutranji temi. Vedno hitrejši ritem udarcev koles ob stičišče močno skrčenih tračnic pa je če-tvorico zmajevcev zazibal v nemiren dremež. Tisti čas je v Šentvidu pri Stični že nekaj let stala prazna tovarna, v kateri je bila pred vojno usnjarna, po vojni pa je bila namenjena za proizvodnjo lesenih klinčkov za čevljarsko industrijo. Poslopje je bilo med drugo vojno dvakrat požgano, po vojni pa deloma obnovljeno in razširjeno. V tovarni ZMAJ so medtem zaradi povečane proizvodnje baterij in še Posnetek Šentvida pri Stični s poslopji Zmajevega obrata v ospredju pred 30 leti. zlasti zaradi velikega izvoza intenzivno iskali možnost za prostorsko razširitev, predvsem pa je bila težnja po osvojitvi lastne proizvodnje ogljenografitnih izdelkov, s čimer bi zmanjšali uvoz. Bila je tudi ideja, da bi zgradili v Mostah nekje v bližini SATURNUSA obrat za ogljene elektrode, kamor bi se kasneje z dograjevanjem preselila celotna tovarna s Šmartinske ceste. Tedaj so namreč na obstoječe poslopje gledali kot na provizorij. Vendar so za rešitev prostorske utesnjenosti bili tudi drugi, dokaj ugodni pogoji, predvsem pa, da je Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica poleg neizkoriščenih prostorov zagotovil tovarni ZMAJ finančna sredstva v višini 30 milijonov din. Ob tem velja poudariti, da je ta del Dolenjske bil tedaj zelo pasiven, da so celo okoliški občinski odbori morali prejemati dotacije od Okrajnega ljudskega odbora. Prav v tem je med nekaterimi drugimi razlogi razumeti takratni interes in dokončno odločitev, da ZMAJ ustanovi v Šentvidu pri Stični svoj obrat. "Vozne karte prosim", je pristopil sprevodnik zavit v debel šal, ki mu je uhajal iz podloženega usnjenega površnika. "Imamo srečo, da še tega vlaka niso ukinili", je mrmral Lojze, ko je končno le našel vozno karto v globokem žepu. "Od tega je že tri dni, ko so jih kar precej", je dodal Štefan, ko so v Sloveniji zaradi hudega mraza ukinili številne potniške vlake. "Saj ni čudno, ko so pa včeraj v Postojni namerili kar 31 pod ničlo, v Ljubljani pa 25", je dodal Lojze, "in kot sem bral, je bilo pred dnevi na Kredarici 35 stopinj pod ničlo". "Kakšna zima. Pravijo, da že 50 let ne pomnijo v Evropi takšnega mraza", se je v pogovor vključil Franci in si skozi pletene rokavice izpihnil sapo. "Blejsko jezero je že dva tedna zaledenelo. Zdaj po njem drsajo in kegljajo". "Pusti, pusti, to je šport", je nagubančil čelo Štefan. "Žalostno pa je, če grozijo poplave zaradi zaledenelih rek, kot je to primer v Zahodni Nemčiji. V Turčiji je zaradi poplav porušenih kar 138 hiš". "Kaj Turčija", je Miro povzdignil glas. "Poglej pri nas. V dolini Južne Morave so vasi poplavljene. Tri dni so minirali led, pa jim ni uspelo prebiti ledene pregrade. Včeraj so ga začeli razbijati s topovskimi granatami". "Koliko pa je že mrtvih v Mavrovem", je po daljšem molku povprašal Lojze in skušal odtajati srež na oknu, da bi ob pogledu na okolico ugotovil, koliko poti je še do Ivančne gorice. "Do včeraj so ugotovili 38 mrtvih in 16 pogrešanih", mu je odgovoril Štefan. Tiste dni so namreč časopisi obširno poročali o nesreči, ki je zadela graditelje hidrocentrale Mavrovo in graničarje v obmejni stražarnici Žužnje na jugoslovansko albanski meji. "Do zdaj je bilo že osem plazov in sigurno so pogrešani tudi že mrtvi", je na glas pomislil Miro. "Od trinajstih mrtvih vojakov je eden tudi iz Slovenije." "Iz okolice Maribora", je potrdil Štefan. "Nekje nad Oplotnico je doma". Potem pa so dolgo časa vsi štirje molčali in se presedali na trdih lesenih klopeh. "Ivančna gorica", je zategnjeno zavpil sprevodnik , ko se je vlak ustavil na postaji. "Upajmo, da nas na šentviški pos-pričakuje Tone", je rekel Miro in dodal: " Če ni že zmrznil kje". "V časopisih pišejo, da jih je v Evropi že tristo zmrznilo in dva celo blizu Kopra", je pove- dal Franci ob pogledu na maloštevilne' potnike na postaji, zgrbljene in pogreznjene med ovratnike in šale. "Naslednja postaja je naša" je olajšano zavzdihnil Lojze in se krepko pretegnil. Skozi nizko ležečo meglo se je vpijalo čedalje svetlejše jutro in se obešalo na drevje, s snegom in ivjem pbloženo. Vlak je drdral proti Šentvidu in vrtinčil redke in kot puh lahke snežinke, da so se ob oknu štirih zmajevih potnikov še enkrat povzpele, predno so lahno pristale na 30 centimetrov debeli snežni odeji. Zavore so zacvilile in vlak se je ustavil. "Šentvid pri Stični", je oznanil postajo glas istega sprevodnika. "Pazi, da te ne transportiramo takoj nazaj v Ljubljano", se je hudoval Franci na Lojzeta, ko bi skoraj omahnil pri izstopu na zaledenela in s snegom zbita tla. "Fantje! - Kar noter stopite", jih je skozi priprta vrata čakalnice že klical Tone in jim na široko mahal. "Se boste lahko vsaj malo pogreli". "Pa si nas res pričakal, kot smo se zmenili", mu je Štefan smeje zaželel dobro jutro. "Praviš, da bi se ogreli. Navsezadnje je pa tu še bolj mrzlo kot na vlaku", se je poskušal jeziti Lojze in pobožal ledeno mrzlo Lutzovo peč v kotu. "No, no", se je muzal Tone in z velikim užitkom počasi vlekel iz notranjega žepa ploščato steklenico. "Malo se bomo pa le ogreli in dušo si moramo privezati. Saj sem vedel, da boste prišli iz Ljubljane kot ledeni možje, pa sem se bil namenil prinesti malo ta kratkega". "Če pa je tako, jo pa sem daj", je Lojze prvi stegnil roko po steklenici in strokovno presodil, da je bila ne dolgo tega še čisto polna. "Le srknite ga. Je dober, domač. Iz Šentvida. Naj bo na zdravje Šentvida". "Res je", je razkoračeno pritrdil Miro s kančkom ponosa, ki mu je kot domačinu očitno godilo. "Na zdravje za prvi dan ZMAJA v našem Šentvidu". "Hudičevo hud je", se je nakrem-žil Štefan. "Ajde, na zdravje, živeli", in še enkrat srknil. "Živeli!" so mu vsi štirje naenkrat odgovorili kot v zboru. Zagazili so v sneg. V prsih jih je grelo, ko so se napotili peš proti Šentvidu. "Imate v Ljubljani tudi toliko snega", je pobaral Tone Štefana. "Mislim, da več ga ni. No, vseeno nam grozi mobilizacija". "Kakšna mobilizacija?" "A ne veš, da je v Črni gori toliko snega, da so mobilizirali ljudi za kidanje". "Hm, v tem mrazu. Poglej, že nekaj let ni tako škripalo pod nogami kot letos. Jaz sem si sinoči namazal čevlje z ribjim oljem. Se lažje hodi", je razlagal Tone. "Včeraj je bilo v Gospiču minus 34 stopinj", se je oglasil Franci. "V Ljubljani pa radič po 240 dinarjev". "Ja, drago je, pa še dražje bo in še marsičesa bo zmanjkalo". "Celo kurjave primanjkuje", je dodal Lojze, ki je hodil prvi v vrsti. "V Mariboru so že podaljšali otrokom šolske počitnice". "Z elektriko pa spet ne moreš greti, saj je ni niti dovolj", se je oglasil Franci, ki je hodil drugi v vrsti in lovil stopinje Lojzetovih čevljev. "Redukcije nas bodo krepko prizadele. Vode ni. Zdaj je pa še termoelektrarna v Trbovljah izpadla iz redne proizvodnje. Pravijo, da zaradi kotla". Medtem so zacingljali kraguljčki na komatu konja, ki je v lahnem teku vlekel sani. Kolona se je umaknila vstran in obstala. "V Ljubljani ste vsaj toliko na boljšem, da vam vsaj očistijo ceste", je rekel Tone in zdaj pivi začel gaziti sneg. "Očistijo pa, očistijo", mu je odvrnil Štefan. "Videti bi moral Titovo cesto in trolejbuse, kako vozijo kot barke na viharnem morju". Za ovinkom so se iz megle izluščile prve strehe šentviških hiš. Skoraj iz slehernega dimnika se je kadilo. Redke snežinke so še vedno polzele iz redke megle, ko so prišli do obcestne table z označbo Šentvida, ki spada v vrsto najstarejših vasi na Slovenskem. Nekdaj pomembno gospodarsko in trgovsko središče Gornje Dolenjske je počasi izgubljalo svoj pomen, ko je tod dva kilometra od vasi stekla železnica 31. maja 1894. leta in zato so se začele opuščati tudi "furmanske postojanke". Vas Šentvid, ki so jo nekdaj pestili hudi časi z lakoto, vojnami in požigi, je to jutro samevala v zimski tihoti. "Tja smo namenjeni", je rekel Miro in z glavo naznačil smer, ko so se iz sivine izluščila večja poslopja in ki so vedno bolj rasla, dokler niso obstali pred vhodom. "Tako, fantje, bo torej tole naš ZMAJ v tem kraju", je gu-bančil čelo Štefan, ko je ogledoval zevajoča okna brez stekel in nekatera povešena okenska krila, ki so kot obešene! visela na odtrganih tečajih. Žalostno je izgledala tudi fasada, kateri ni bilo moč določiti barve in ne starosti, kolikor jo je še ostalo od dvakratnega požiga. Molče so vstopili v zgradbo, ki je bila njega dni zgrajena za potrebe tovarne usnja. Po nacionalizaciji leta 1946 se je kot prvo pojavilo podjetje BREZA, da bi tu izdelovalo lesene čevljarske klinčke in v te namene vložilo veliko denarja. Vendar proizvodnja ni nikoli stekla, ker prostori še vedno niso ustrezali. Kaj kmalu pa je poslopje prevzelo "Kovinsko podjetje" z Iga, ki je takrat izdelovalo štedilnike. Obrat je deloval skoraj pet let, nakar je bil likvidiran zaradi oddaljenosti in neustreznih pogojev nasploh. Poslopje je bilo tako do leta 1956 prazno in zapuščeno. Tako nekako so mleli zgodovino naši obiskovalci, ko so si ogledovali notranjost. Kaj hitro so našli majhen prostor, v katerem je bila nedavno pisarna delovodje gradbenega podjetja GROSUPLJE, ki je izvedlo delno adaptacijo. Soba je bila prazna, brez pohištva. Le ob oknu je bila polica s telefonom. "E, da telefoniramo v Ljubljano", se je razigrano zasukal Štefan na eni nogi in prijel za slušalko z debelim slojem 'prahu. Ko je ugotovil, da telefon dela, je odpihnil prah s številčnice in petkrat zavrtel Zmajevo številko 57-250. Ko je dobil vezo na drugi strani žice, je rekel z gromkim glasom: "Halo, Ljubljana! - Tukaj Šentvid pri Stični. Prišli smo!" To je bil prvi telefonski pogovor med Zmajem in novim obratom v Šentvidu. Potem so se domenili, da si še enkrat ogledajo temeljito vsak prostor zase. "Veste pa", je rekel Štefan, "kakšno boste imeli dolžnost. Ti Tone si mizar in veš, kaj moraš gledati in pretehtati, pravtako tudi ti Miro kot ključavničar. Ti Lojze pa boš skladiščnik in le glej, kje boš imel spravljen ves material." "Ne bo lahko", se je oglasil Franci, ki je bil določen za ob-ratovodjo. "Kup težav smo si nakopali". Štefan mu ni odgovoril. Tudi sam kot upravnik novega obrata prevzema nehvaležno vlogo. Vse to je čedalje bolj spoznaval, ko so hodili po pošastno mrzlih labirintih in se zgubljali v njih, drgetali od mraza in prepiha zaradi snetih oken in vrat. Molčali so in vsak zase je razmišljal o tem, kaj bo treba najprej postoriti. Po daljšem času pa so se vrnili v sobo s telefonom, cepetali z nogami in pihali skozi pletene rokavice v premraže-ne prste. "Veliko bo dela", se je prvi oglasil mizar Tone, ko je ugotovil, koliko oken in vrat bo treba zastekliti in namestiti na svoja mesta. "Če se hočemo dogovoriti, kje in kaj bomo začeli, je treba najprej zakuriti tisto peč, ki smo jo preje videli. Dajta, Lojze in Tone, prinesita jo sem. Tukaj jo zakurita, da se vsaj malo pogrejemo. " "Še bo mraz, še", je tarnal Miro. "Daj pokaži, kakšna je vre- Poslopje sedanjega ZMAJA v Šentvidu pri Stični je bilo kot Lavričeva tovarna med drugo vojno dvakrat požgano. Posnetek je iz leta 1943 objavljen v brošuri ob 100 letnici gasilskega društva. menska napoved", je rekel Štefanu potem, ko je opazil vogal časopisa zvitega v njegovem notranjem žepu. "0. la, la. Spet pišejo o stabilizaciji našega gospodarstva", je dejal Štefan in zadržal DNEVNIK, ko je preletel naslove prve strani. "Poslušaj, kaj nam pišejo", je rekel Mirotu. "V zadnjem času veliko govorimo o stabilizaciji v našem gospodarstvu. Pri tem mislimo le na cene in tržišče. V resnici pa ne gre samo za cene in trg, marveč pravtako za stabilizacijo v naši industrijski proizvodnji, za bolj enakomerno rast življenjske ravni na vasi in v mestu. Ena najvažnejših stvari za stabilizacijo našega gospodarstva in hkrati eno najtežjih vprašanj letošnjega družbenega plana je omejitev investicij". "Znižali bomo sredstva za na-daljne gradnje nekaterih že začetih objektov", je nadaljeval Miro, ko je Štefan umolknil. "To ne bo lahka naloga. Po nepopolnih podatkih letos ne bomo gradili novih cest, razen jadranske ceste in avtostrade Ljubljana - Zagreb". "Ja, ja. Ta bo pa tekla čisto blizu Ivančne gorice", je nenadoma Franci prekinil Mirota. "Naj bo dovolj", je rekel Štefan, ko se je plamen v peči razplamtel in ko je sobo napolnil ščemeč dim, ki je uhajal skozi odprtine na hitro prislonjenih dimnih cevi. "Ko bomo končali s podrobnim načrtom dela, vas bom vse skupaj povabil tja gor na malico". "To pa se lepo sliši", se je zasmejal Lojze. "Ampak ne na zmrznjen stročji fižol, kakršnega prodajajo v Ljubljani po 80 din za eno kilo". "Pustite to", je rekel Štefan. In predno so posedli na razmajane stare zaboje, ki jih je Tone staknil v nekem kotu in jih na- mestil 'okrog prijetno tople peči, je še dodal: "Dames dogovor in načrt, v ponedeljek pa delo zares. Dobimo se tu v Šentvidu in jutri v nedeljo se doma dobro pregrejte". "Meni bo toplo, ko bom v kinu Šiška gledal film LILI", je moral zadnjo reči Lojze in skomignil z rameni, ko ga je Štefan mrko pogledal. Zaprli so vhodna vrata in stopili v sneg. Na vrhu vzpetine, predno cesta zavije v desno in predno se skrije veliko pusto zidovje, so obstali in se še enkrat molče ozrli. Skozi razredčeno megleno nebo se je ponujalo sonce v obliki belega porcelanskega krožnika. Bil je velik dan. Dan, ko so Štefanu in Mirotu, pa Lojzetu, Franciju in Tonetu v Ljubljanskem Zmaju pisali prvi "šiht" v novem Šentviškem obratu. Sobota 18. februarja leta 1956. S pogledi so še enkrat objeli celotno poslopje in ne da bi slutili, kolikšna bo pomembnost tega obrata v sklopu celotnega ZMAJA leta kasneje, ko bodo domačini in okoličani v teh prostorih obvladovali zahtevno proizvodno tehnologijo specialnih baterij. Še najmanj pa so se nadejali, da bo čas te sobote zablestel šele tri desetletja kasneje z namenom, da se ohrani zgodovinski spomin. In prav je tako...! Majer Pripis: Od petih članov opisane skupine, ki so pred 30 leti opravili prvi delovni dan v obratu Šentvid, je danes v Zmaju le še Miro. - Miro Kraševec, vodja izmene, doma iz Šentvida. Štefan Brulc, prvi upravnik tega obrata je bil zaposlen v Zmaju 28 let, dolga leta vodja komerciale, od začetka februarja 1979 dalje pa v Iskra-Commerce, kjer je danes pomočnik direktorja trgovinske dejavnosti. Mizar Tone Tomažič živi v vasi Podboršt. Strojni tehnik Franci Cerk iz Ljubljane, fci je bil prvi obratovodja obrata Šentvid in Lojze Jerič iz Mekinj nad Stično pa sta umrla že pred leti. 10 © •0 •H ti ti P cti a A CO CS3 co O L0 H Eh 00 CO OJ > r—1 rH • • P H rc\ CO • rH ti 00 p 1—1 • 0 VO N ■ti • 00 O to CO •H 0 1—1 • ti •OJ > • ti" (H •H H • • P •LO 10 M H OJ ti H O rH 0 g O 0 g cti X 9 cti rH Cti H ti O H ti nti P ti nd 'ti • •OJ -ti • d" H 1—1 • • O •00 H tA rAOj tA 000 ti •H •p -p -p • co co co co © ti ti OJ g g g cti cti cti cti PPP tsj CXJ rC< H .ti ti A •H >N rA ■QO (j O -ti -P ti ti ti 'H -P • O m o- g 10 ai>. ec a cti o • cd ti -H X o ti ti O ti Td -H O -P * i> A .ti ti v£> cd til -H X CO i—I ti ,rH O'1 (D »H P P H 'ti Td O 0 A d) - ti o xi -o 'ti Cti rH rti X O X •H i—J P A t> ti 'H > -P • - O •H 0) O-OJ -ti -P > • H X CO LA . 0) OJ tilN H — fA • OJJ O ti" >j Cti ti ti H >03 >0 -H •H Cti ti -r3rti ti >0 'O o o -P H ti O ti ti -P O P N > 03 p C o (Li CD "O 00 O TJ ^ E o o x: m o Cti 'r-3 'O Cti r-H 1—I ti Cti (D ti Cti t> t> ti p ti ti cd -H •H ti -P ti ti O 40 • p M H O ti H Oti M O O ti "ti t> A ti Cti Cti O Cti « ti H TJ 'ti O P ti •H ti O 'ti O i—i ti f—t g Oti ti cti cti C/3 P, 'ti N CO I I co p C0 CO CO A CO LA OJ A LA 1—1 1 1 1 1 1 1 l 1 A LA rH 1 A H 0 ti d- lO d- d* ■d- ti- -d- ti" ti- ti" ti" ti" H ti ti co 0- co co co oo co CO co co co co tS4 cti ti rH rH rH rH rH rH rH rH 1 q >0 \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ O *H Cu rA OJ rA rA CA IA rA OJ rA rA rA rA H ti OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ Eh H X| rti LO 1 1 1 1 1 , 1 1 1 1 1 A EH CO P O < H A •ti B P > A A O A S 1-3 A si < S h> •ti CO O P A Kemijski tehnik Boris Senica v kemijskem laboratoriju TOZD Specialne baterije v Šentvidu opustitvijo, do kršitve pa lahko pride tudi pri odločitvi organa. UGOVOR zoper sklep disciplinske komisije vloži delavec ali organ, ki je začel disciplinski postopek. ZAHTEVEK je po ZPP predlog, oz. vloga, v kateri mora delavec navesti (predlagati) kakšno odločbo naj organ izda. Iz vsebine pravnih norm izhaja, da mora sodišče na podlagi spornega razmerja, ki je navedeno v predlogu, s sodelovanjem predla- Na potezi je pravna pomoč Procesno pravo, ki ureja postopek uveljavljanja pravic pred pristojnimi organi, določa, da se pravice uveljavljajo s posebnimi listinami, ki jih na splošno imenujemo vloge. Poznamo različne oblike vlog kot npr. tožbe, predloge, prošnje, zahteve za varstvo pravic, ugovore, prijave terjatev ipd. VLOGA je oblika s katero določena oseba (tožnik, predlagatelj-dela-vec) zahteva pravno varstvo. PREDLOG pomeni v delovnem pravu Tudi za letošnje leto so v plansko organizacijskem področju izdelali rokovnik aktivnosti ob mesečnih obračunih za vseh 12 mesecev v letu. Rokovnik določa datume, do katerih najkasneje je treba oddati dokumentacijo za obračun v naslednjo fazo obdela-ve in ki ga morajo v celoti izvajati neposredno udeleženi v obračunu. Večino nas predvsem zanima le datum razdelitve nalogov za vpis osebnega dohodka na hranilno knjižico. Zato objavljamo le mesec in datum "izplačilnega" dne za letošnje leto: vlogo, s katero delavec ali OZD pri sodišču združenega dela zahteva pravico ali zatrjuje določeno pravno razmerje. ZAHTEVA ZA VARSTVO PRAVIC je vloga, s katero delavec zahteva pravno varstvo v organizaciji ali pri pristojnem organu SIS, potem ko je njegova pravica kršena. Delavčeva pravica je lahko kršena brez odločitve -sklepa kolegijskega organa, pooblaščenega posameznika, le s protipravnim dejanjem ali FEBRUAR 11 MAREC 11 APRIL 10 MAJ 15 JUNIJ 10 JULIJ 11 AVGUST 12 SEPTEMBER 10 OKTOBER 10 NOVEMBER 11 DECEMBER 10 JANUAR 8? 14 gatelja oblikovati zahtevek in o njem odločiti. Zahtevek ,ie tore.i predlog v vlogi tistega, ki ,ie začel postopek, o tem, da na.i sodišče odloči o določeni pravici ali pravnem razmerju (Povzeto po DD) Čas je ekonomska kategorija. Narediti moramo v tem času: za sebe, za akumulacijo in razširjeno reprodukcijo. Ko je država najbolj propadla, je največ zakonov. Zakon je zakon. Še tako strog in neprijeten zakon je treba spoštovati. Vse pravo je zavoljo ljudi. Pravo je veščina dobrega in pravičnega. Javni koristi je treba dati prednost pred zasebnimi. Prejeli priznanje V petek 27.XII.1985 sta nas obiskala predstavnika ELEKTROTEHNE iz Ljubljane, ki sta nam ob 40 letnici obstoja izročila pismeno PRIZNANJE v znak dobrega poslovnega sodelovanja, ki poteka že od samega začetka. V zadnjem obdobju pa je ELEKTROTEHNA na samem vrhu naših kupcev baterij in svetilk in med največjimi tudi v jugoslovanskem prostoru. „ Izplačilni" dnevi 1986 V mesecu BECEMBRU sta bili sprejeti v delovno razmerje: KRUHAR Metka, analitik kakovosti VEHAR Snežana, tajnica glavnega direktorja v skupnih službah dne 31.12.1985, KURENT Erik, vodja prodajne službe v skupnih službah dne 31.12.1985, BUKIČ Milena, izdelovanje ba- mm2- ""W;r! Rojeni '-'''-IX-' FEBRUARJU -V/,V, Xv 'Y„y- v terij v TOŽB Baterije za do- v skupnih službah za nedoločen čas dne 1.12.1985, ŠTHUMBELJ Natalija, operativni kontrolor v TOŽB Baterije, za nedoločen čas dne 16.12. 1985. Belovno razmerje so prekinili: KOPAČ Marija, komercialist prodaje v skupnih službah dne 1.12.1985, ORGOLIČ Karlinca, finančni administrator v skupnih službah za določen čas 1.12.85, GROŠELJ Marija, izdelovalka baterij v TOŽB Baterije dne 4-.12.1985 (upokojitev), ČABEŽ Vida, dokumentarist v skupnih službah dne 31.12. 1985, PILINGER Mirko, izdelovanje baterij v TOŽB Specialne baterije dne lo.oktobra 1985, ločen čas dne 31.12.1985. Število zaposlenih TOŽB Baterije Ljubljana moških žensk 79 141 Sirup a j 22o TOŽB Specialne baterije moških 44 žensk 91 Skupaj 135 Belovna skupnost moških 41 žensk 49 Skupaj 9o Bne 31. decembra 1985 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj zaposlenih 445 delavcev, od tega 164 moških in 281 žensk. Za novoletno nagradno križanko smo prejeli le šest rešitev, vse iz TOŽB Baterije. Komisija je upoštevala napako pri prepisovanju, ko je bila izpuščena številka 11. navpično za izdelovalca elastike in beseda bi se morala glasiti "elastikar". Kljub temu je edina premostila napako in vpisala pravilno rešitev prvo nagrajena Groboljšek Bragica, ki prejme svetilko Z 50, Hepe Irena svetilko Z 52 in Mramor Justi svetilko Z 40. Rešitev nagradne križanke Milan ŠTIH Marta OVEN Matjaž BIMIC Stanojka RABIČ Ivanka VRHOVEC Anton MRZEL Jože LAVRIN Rozalija SEBEJ Marija ŠUL Marijan MAYER Alojz GRABNAR Boštjan PREBIL Alojz SLUGA Jožica KRISTAN Jožica GLAVAN Hanka KAMENČIČ Božana MITROVIČ Šenka PJANIČ Aleksander STOJANOVIČ Janez REBERNIK Ivan LIPOVEC Ivanka STARINA Jože ERJAVEC Olga BOBNAR Valentina VIBIC Ivica ARAMBAŠIČ Marija GABROVEC Andrej ČERNE Jožica SMERAJC Franc GORŠE Ivanka ŠTEFANČIČ Albina MIKLAVČIČ Ferid MESIČ Reno RESNIK Hedija LIČINA Karolina KLEMENČIČ Franc CERAR Marija ČERNUTA Viktor ŠTIRNv Grozdana KNEŽEVIČ Alojzija ZABRAVEC Milomirka GRBIČ Jože TURK Jožefa MARKOVIČ Koviljka PETROVIČ Frančiška GORIŠEK Tilka LEMUT Olga ŠKRABEC Marija KREMPELJ Matjaž KOVAČIČ Sejdefa ABROVIČ Vera VIBIC Enes LJUTIČ čestitamo ! Dopisujte v svoje glasilo IZOBRAŽEVANJ GROSU UL/J SPLOŠH2IZ2OSAŽP/AL:. ;. .3 Upravičeno ponosni na uspehe Zmajevega kluba Tekom leta smo bralce glasila redno seznanjali z dosežki bovfling kluba Iskra - Zmaj, prav pa je, da bralce ob koncu leta seznanimo s celotnim pregledom dela in uspehi našega kluba. Dosežki v letu 1985 so naslednji: Trojke: - prvenstvo SBS - 1. in 13. mesto - prvenstvo SFRJ - 3- mesto - turnir Triglav - 5- in 14.mesto - turnir N. Tesla - 1. mesto - turnir Alpe-Adria - 1. mesto Petorke: - prvenstvo SBS -3• mesto - prvenstvo SFRJ - 6. mesto - pokal SBS — 1. mesto - pokal SFRJ - 1. mesto - turnir Tivoli - 1. mesto.. Dvojice: - prvenstvo SBS - 2. mesto - prvenstvo SFRJ - 2. in 8. mesto - turnir Union - 2. in 8. - novoletni turnir - 3., 13. in 16. mesto - turnir Alpe Adria - 2., 6. in 7. mesto. Ženske so dosegle v posamični konkurenci: dve 1. mesti štiri 3- mesta tri 4. mesta eno 5- mesto tri 6. mesta. Navedeni dosežki so pokazatelj zelo trdega dela članov kluba ter je temu primeren doseženi uspeh. Povsod, kjer so člani našega kluba tekmovali, so ponosno zastopali naše ime ISKRA - ZMAJ. Bowling klubu ISKRA - ZMAJ želimo tudi v prihodnje veliko uspehov in da bi nas še naprej športno zastopali. Franc Vezjak Letošnje silvestrovanje dolgo 9 dni smo pričeli na zadnji delovni dan 27. decembra, ko smo se zbrali v jedilnici in se po že ustaljeni navadi poveselili ob zaključku leta. Delavci v Šentvidu so z delom končali že dan preje. Novoletna jelka v jedilnici je letos doživela rekord, saj smo jo postavili že 18. decembra za srečanje upokojencev dan kasneje, podrli pa šele 15. januarja. Bila je priča raznoterim dogodkom in mesto. Posamezno: - prvenstvo SFRJ - 3•, 7• in 9. mesto - prvenstvo SBS - 2. mesto - turnir Iskra - Zmaj' - 11. in 13- mesto - turnir Triglav - 4. in 14. mesto - turnir Tivoli - 4., 6. in 7. mesto - zaključni turnir - 2. mesto - turnir Nikola Tesla - -2., 4., 7. in 12. mesto - turnir Union - 7- in 12. mesto Redakcijo glasila smo zaključili 22. januarja Zahvala • Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepo pripravljeno slovo in še posebej v sobi glavnega direktorja Zmaja. Prav tako se zahvaljujem za prejeta darila od sindikata in sodelavk. HVALA VSEM I!! GroSelJ Marlja Vsem bralcem glasila in še zlasti številnim upokojencem, ki so poslali na uredništvo novoletne čestitke, se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Obenem pa še naša želja, da bi redno prejemali glasilo in ga z zanimanjem prebirali. Uredništvo tudi prihodu dedka Mraza, ko je v nedeljo 22. decembra obdaril 185 otrok in v TOZD Specialne baterije 85 otrok. Omenimo še lutkovno igrico in Renata Resnika v vlogi dedka Mraza. Da je vseh novoletnih dogodkov res konec, pa nazorno simbolizira gornji posnetek "praznine" z jelko v ozadju. iiiiiiuminiitnimmnm! zadnji tsk Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za februarsko glasilo "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Jovanovič Milivoj, Krek Antonija, Matič Silva, Musič Ksenija, Tratnik Jani in Zrimšek Veljko. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu številka 421-1/73.