Uto XLVn - št 59 - CENA 80 SIT
Kranj, petek, 29. julija 1994
Gorenjska brez vode pod kamni
Pasji dnevi (še) ne sušijo vode
Če se bo vroče suho poletje nadaljevalo, bodo ponekod tudi vodni viri kmalu začeli usihati. Vendar pa je nevarnosti za pomanjkanje pitne vode letos veliko manj kot lani in prejšnja leta. Bolj kot suhega poletja pa se upravljalci vodovodov bojijo okvar.
Kranj, 28. julija - Gorenjska je imela včasih vodo pod vsakim kamnom. Pa vendar je letos pomanjkanje v primerjavi z lansko sušo po mili zimi veliko manjše. Če ne bo večjih okvar, upravljalci vodovodov pričakujejo, da vode ne bo primanjkovalo. Še najbolj jih skrbijo okvare v Vodovodu v Kranju, kjer imajo okrog 200 kilometrov dotrajanega vodovodnega omrežja, ki ga bo treba obnoviti v prihodnjih desetih letih.
V Jasni v jeseniški občini
delajo nov vodovodni rezervoar, v Kranju pa so pod Krvavcem zvrtali že peto vrtino in v globini 138 metrov naleteli na vodo. Iz vrtine zdaj načrpajo 25 litrov vode na sekundo. Tako se bo preskrba z vodo lahko izboljšala tudi v Šenčurju. V Pra-prošah v radovljiški občini pa bodo vodo vozili še toliko časa, dokler ne bo uresničen dogovor s tržiško občino. Več o preskrbi z vodo v teh vročih pasjih dneh in izgledih ob morebitnem suhem poletju na 3. strani. • A. Ž.
Vodnjak v Gozdu pod Kriško goro
Zaloga vode se spet manjša
Pristava pri Tržiču, 27. julija - Če se bo suho in vroče vreme nadaljevalo, bo po vsej verjetnosti že prihodnji teden začelo primanjkovati vode v vasi Gozd, napovedujejo v Komunalnem podjetju Tržič. Tako bodo morah' spet poskrbeti za prevoz vode iz doline gasilci s cisterno, kar se ponavlja iz leta v leto.
Problem zajetja v Gozdu niso le manjše količine vode od načrtovanih, ampak tudi slaba kvaliteta vode. Ker v bližnji okolici v preteklosti niso našli novih virov, že nekaj časa razmišljajo o črpanju vode iz izvira na Zgornjem Veternem. Ta kraj si je pred nedavnim v spremstvu domačinov ogledal tudi geološki strokovnjak iz Ljubljane. • S. Saje
Med gorenjskimi podjetji, ki so lani najbolje poslovala
Najboljši Merkur in LIP-ova tovarna vrat
Kranj, 28. julija • Najbolje je sicer lani posloval kranjski Merkur, med industrijskimi podjetji pa je bila najboljša LIP-ova tovarna vrat na Rečici, sledi Elanova tovarna smuči in kranjska Iskra Števci.
Gospodarski vestnik je pred kratkim obiavil seznam 300 največjih slovenskih podjetij, vzeli so SDK-jeve podatke o zaključnih računih podjetij, za najpo-«*jmembnejse merilo pa bruto dobiček.
Tako kot druga podjetja Elektro po Sloveniji, je tudi Elektro Gorenjska pri vrhu lestvice, saj ga najdemo na
14. mestu, vendar pa so iz elektrogospodarstva že sporočili, da ti podatki ne odražajo dejanskih razmer. Bruto dobiček je namreč samo navidezen, saj je nastal zaradi odpisa starih obveznosti. Če torej Elektro Gorenjske vzamemo z rezervo, lahko rečemo, da je lani na Gorenjskem najbolje poslovalo kranjsko trgovsko
podjetje Merkur, ki ga najdemo na 35. mestu, lani so v zaključnem računu prikazali 480 milijonov tolarjev bruto dobička.
Če pogledamo samo industrijo, lahko rečemo, da je bila lani na Gorenjskem najboljša LIP-ova tovarna vrat na Rečici, ki je imela v zaključnem računu 409 milijonov tolarjev bruto dobička, uvrstila pa se je na 42. mesto. Tik za petami je na 44. mestu Elanova tovarna smuči v Begunjah, ki je imela lani 378 milijonov
tolarjev bruto dobička. Na 47. mestu pa je Iskra Števci s Kranja, ki je imela lani 355 milijonov tolarjev bruto dobička.
Če pogledamo še tja do stotega mesta, najdemo na 58. mestu Letališče Brnik, na 62. mestu Elan d.d. Begunje (torej celotni Elan), na 79. mestu kranjsko Iskro Tel, na 81. mestu Žirovsko Alpino, na 90. mestu hotaveljski Marmor in na 96. mestu medvoški Donit. (več o LIP-u na 9. strani). • M.V.
Ločani so ponosni na svoja prva svetovna prvaka - Naši balinarji, ki so se v začetku tedna vrnili s svetovnega madinskega prvenstva, ki se je v nedeljo končal v italijanskem Saluzzu, so doma doživeli prisrčen sprejem. Po čestitkah in slavju v Sežani so svetovnega prvaka v hitrostnem izbijanju Uroša Veharja iz Žirov ter mladega, komaj 15-letnega Damjana Sofro-nievskega, ki je poleg Uroša Veharja, 17-letnega Leščana Gregorja MoliČnika in 17-letnega Dejana Korena iz Postojne, nastopil v ekipi ekipnih svetovnih prvakov, na domačem balinišču na Trati pri Škofji Loki sprejeli navdušeni ljubitelji športa iz vse škofjeloške občine. Več v Stotinki, 22.stran. • V.Stanovnik, Foto: G.Šinik
Ob 1. avgustu, prazniku občine Jesenice in oblvne 'kjanj čestitamo občankam in občanom obeh gorenjski občin.
Uredništvo Gorenjskega glasa
Gorenjska Banka
9 W d.d. Kranj
Banka d posluhom
Julijske pokojnine dejansko manjše
Danes izplačilni dan
Kranj, 29. julija - 18. julija je upravni odbor pokojninskega zavoda na podlagi statističnih podatkov o plačah
?>rejel formalne sklepe o julijski uskladitvi pokojnin, okojnine in druga denarna nadomestila se bodo tako praviloma zvišala za 1,8 odstotka, kolikor se je v primerjavi z aprilsko povečala povprečna majska plača zaposlenega v državi. Sama uskladitev torej velja od prvega maja, tako da bodo upokojenci ob izplačilu julijskih pokojnin, Id se začenja danes, prejeli se poračun za pretekla dva meseca.
Vendar pa bodo ta mesec dejansko izplačani zneski zvišanih čistih pokojnin pri večini upokojencev za 3, 22 odstotka nižji. Meseca julija morajo namreč zaposleni prispevati enodnevni zaslužek, upokojenci pa enodnevno pokojnino v državni solidarnostni sklad. Plačila te odmere so oproščeni tisti upokojenci, ki imajo nižjo pokojnino od najnižje za polno delovno dobo. Procentualno gledano se tako julijska pokojnina, kot nam je povedala gospa Metka Prašnikar z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, OE Kranj, dejansko zmanjša za 1,42 odstotka. • M. Jagodic
Julijska inflacija 1,1-odstotna
Kranj, 28. julija - Državni statistični zavod je sporočil, da je bila julija rast cen na drobno (inflacija) 1,1-odstotna, cene življenjskih stroškov pa so porasle za 1,4 odstotka.
Julija je bila torej inflacija manjša kot junija, ko je bila 1,6-odstotna, maja pa je bila 1-odstotna. V primerjavi z lanskim julijem so cene na drobno večje za 20,8 odstotka, življenjski stroški pa za 22,5 odstotka. V letošnjih prvih sedmih mesecih pa je bila v primerjavi z enakim lanskim razdobjem inflacija 20,3-odstotna, rast življenjskih stroškov pa 21-odstotna.
Če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, bo letošnja inflacija približno 20-odstotna, po proračunskih predvidevanjih pa naj bi bila 13-odstotna.
Že avgusta se obeta večja, saj se bo s 1. avgustom za 3,8 odstotka podražila elektrika, kar bo nedvomno potegnilo za sabo druge podražitve. Zgolj podražitev elektrike pa naj bi inflacijo povečala za 0,2 odstotka. Cene železniškega potniškega prometa so se že
povečale za 12 odstotkov, podražitve pa zahtevajo tudi naftarji, ki odgovor vlade zahtevajo do začetka avgusta, in pričakujemo torej lahko, da se bo odločala kmalu. Cene naftnih derivatov imajo močan vpliv na inflacijo, zato je težko napovedati, kako se bo odločila vlada. Naftarji vsekakor imajo argumente za podražitev, saj se je tečaj dolarja v zadnjih mesecih v primerjavi s tolarjem okrepil, v zadnjem času pa vse več sosedov kupuje bencin pri nas, zlasti na vseh črpalkah ob meji z Italijo. Pri Petrolu pravijo, da je prodaja v povprečju večja za 15 odstotkov. Vsekakor se sosedom to splača, saj je zanje pri nas bencin cenejši, liter eurosupra zdaj stane pri nas 0,91 marke, v Italiji 1,78 marke, v Avstriji 1,46 marke, na Madžarskem 1,31 marke in na Hrvaškem 1,11 marke.
Bodo prišli v Slovenijo tuji revizorji
Elan na prednostni listi
Javni razpis za izbiro revizijske družbe, ki naj bi bila objektivna in neodvisna, bo objavljen v Uradnem listu in Financial Timesu.
Ljubljana, 29. julija - Parlamentarna preiskovalna komisija, ki raziskuje vpletenost nosilcev javnih funkcij in zlorabo javnih pooblastil pri poslovanju begunjskega Elana, Slovenskih železarn in bank je imenovala komisijo za vodenje postopka javnega razpisa za izbiro revizijske družbe za pregled finančnega poslovanja "spornih" podjetij in bank, za predsednika pa je bil izbran Marjan Podobnik. Komisija je sredi tedna sklenila objaviti javni razpis za izbiro revizijske hiše, domače ali tuje, ki se bo prednostno lotila podjetja Primex iz Nove
Gorice ter njegovega vpliva na težave goriške banke, Adrie Airways v povezavi s sanacijo Ljubljanske banke ter begunjskega Elana. Neodvisni revizorji naj bi ugotovili domnevne nepravilnosti ter načine ter vsoto kapitala, ki naj bi "ušel" na tuje. Ugotovitve naj bi bile osnova za ukrepanje naših državnih in pravosodnih organov ter za začetek postopka za vračanje pobeglega kapitala nazaj v Slovenijo. Podobnikova komisija dela za tesno zaprtimi vrati, njeno ustanovitev pa naj bi podpisal generalni sekretar državnega zbora. Marjan Podobnik, pre-
dsednik komisije za izbiro revizijske hiše, ne skriva zadovoljstva. Vse dosedanje preiskave so se končale na državni meji, sedaj pa naj bi šli v lov za izginulim denarjem tudi preko nje in kar precejšen del naj bi se vrnil domov. Koliko bo revizorjem plačala slovenska država, ni znano. Podobnik je dejal, da bo šel denar iz proračuna, vendar je prepričan, da bo vrnjenega kapitala več od stroškov delovanja nevtralnih revizorjev. Če temu ne bo tako, bomo spet vrgli državni oziroma državljanski denar v prazno.
• J.Košnjek
▼
prodA^A Trdih L\TEROCffl GORiv
T<*.: 064/77-08*
Bled, 27. julija - Na Bledu je te dni potekal 10. mednarodni festival IDRIART z več kot sto udeleženci. Dopoldanske delavnice in predavanja na teme kot so antropozofija, aktivno poslušanje glasbe, waldorfska pedagogika pa tudi kmetijstvo in sadjarstvo, so dopolnjevali večerni koncerti klasične glasbe. Tako je bil v torek zvečer v Festivalni dvorani klavirski maraton, kjer sta nastopili Pi-Hsien-Chen in Maria Noller - Namlčeva ter kanadski pianist Pierre Jasmin. V sredo zvečer je na Bledu koncerttral slovenski violinist In v svetu uveljavljeni glasbenik ter organizator festivala Miha Pogačnik, skupaj z nemško pianistko Mario Noller - Namičevo. • M.A., foto: Gorazd Sinik
SLOVENIJA IN SVET
Župani mest ob slovensko-italijanski meji v Novi Gorici
Manj ostrine z italijanske strani
Na županskem srečanju v Novi Gorici je bil slovenski zunanji minister Lojze Peterle, drugi mož italijanske diplomacije Livio Caputo pa se je opravičil in poslal pozdravno pismo. Na srečanju je bil tudi jeseniški župan dr. Božidar B rudar.
V Novo Gorico je prišla večina od 32 obmejnih občin s slovenske in italijanske strani. Zbrane je poslušal in jih nagovoril slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je dejal, da je dobrososedstvo prednostna naloga Slovenije, da mora biti obmejno področje živo, meja odprta, na obeh straneh pa je treba zagotoviti najvišjo raven zaščite manjšin. V Novi Gorici pa ni bilo državnega sekretarja v italijanskem zunanjem ministrstvu, drugega človeka italijanske diplomacije, Livia Caputa, ki je bil v svojih prvih nastopih oster do Slovenije.
Olimpijska ideja še živa
Med številnimi pobudami, ki so jih iupani sprejeli v Novi Gorici in jih posredovali obema driavama in Svetu Evrope, je bila izrečena tudi podpora te staremu predlogu za skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002 na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Aktivnosti niso zamrle. Za skupno olimpijado se ogrevajo tako v Trbiiu kot v Podkloštru na avstrijski strani.
Opravičil se je zaradi obveznosti v Bruslju in preko italijanskega veleposlanika v Sloveniji Luigija Solana sporočil pozdrave udeležencem. V pismu je bilo manj ostrine in več spravljivejših tonov. Besed o italijanski zahtevi po vrnitvi premoženja italijanskim ubežnikom ni bilo, prav tako pa ni bilo govora o trimesečnem roku, v katerem naj bi Slovenija izpolnila italijanske zahteve, da bi potem Italija soglašala z našim
Eribliževanjem Evropski uniji. Caputa tokrat ni uporabil esede "revizija Osimskih sporazumov", ampak je uporabil besedo "posodobitev", kar se ujema s slovenskim pogledom na to problematiko. Je to znak mehčanja italijanskih stališč ali igra pred napovedanim septrembrskim srečanjem premierov Slovenije in Italije dr. Janeza Drnovška in Silvia Berlusconija.
Na srečanju županov je bilo danih kup pobud za oživitev sodelovanja ob meji, kjer morajo imeti glavno besedo prav ljudje ob meji. Zupani se bodo poslej redno srečevali, enkrat na slovenski in drugič na italijanski strani. Naslednje srečanje bo prihodnje leto v italijanski Gorici. • J.Košnjek
Dodatno ustavno zavarovanje slovenskega denarja
Tujino mikajo naše devizne rezerve
Dopolnilo ustavnega zakona iz junija 1991 dodatno utrjuje finančno in gospodarsko samostojnost Slovenije proti tujim upnikom, kar pa ne bo vplivalo na varnost domačih varčevalcev in njihovega denarja.
Ljubljana, 29. julija - Ustavni zakon za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sprejet 25. junija leta 1991, je med drugim tujim upnikom zagotovil, da bo Slovenija vrnila dolgove, ki so bdi dokumentirano porabljeni v Sloveniji, odplačala pa bo tudi del dolga bivše skupne države, za katerega se ne ve, kje je bil potrošen. Ker se pri pogajanjih s tujimi bankami zapleta tako kot sploh pogovori o delitvi premoženja bivše skupne Jugoslavije in ker tuje bančne hiše ne skrivajo velikih apetitov do slovenskih deviznih rezerv (po zadnjih podatkih znašajo 1,9 milijarde dolarjev) in upajo, da bi Slovenija plačala ob svojem dolgu (tega že vračamo) še velik del jugoslovanskega dolga, ne glede kdo ga je porabil, je državni zbor na sredini zaprti seji z veliko večino sprejel dopolnilo ustavnega zakona, ki bo še dodatno zavarovalo slovensko premoženje, denar in interese, po drugi strani pa, kot je po seji državnega zbora dejal guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, povečalo zaupanje tujine v našo državo, njeno solidnost in njeno valuto. Znano je, da je Slovenija pripravljena vrniti okrog 500 milijonov, konzorcij tujih bank pa terja trikrat toliko. S spremenjenim ustavnim zakonom smo zavarovali svoje interese, pokazali pripravljenost plačati svoj del dolga in ustanovili dve novi banki: Novo Ljubljansko banko d.d. in Novo Kreditno banko Maribor d.d. Državni zbor v izjavi po seji izrecno zagotavlja, da naše banke niso ogrožene, prav tako pa tudi državljani in njihove tolarske in devizne vloge. Izza tesno zaprtih parlamentarnih vrat se je le izvedelo, da je bila velika večina za ustavni zakon, da pa so nekateri poslanci izražali bojaaen pred možno zaplembo našega denarja ali izterjavo celotnega jugodol-ga pred mednarodnimi sodišči. Tudi vprašanj, kdo je za dolgove kriv, ni manjkalo. * J.Košnjek
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor na redni in izredni seji
Neurja so nam vzela skoraj dvajset milijard
Po sedaj zbranih podatkih so zadnja neurja povzročila za najmanj petnajst milijard tolarjev škode, po dokončni ocenitvi pa se bo vsota zanesljivo približala dvajsetim milijardam. Naravne ujme so tudi opozorile na naše pretekle napake pri urejevanju voda in posegih v naravo. Naravne kazni so vsakič hujše.
Ljubljana, 29. julija - Komaj smo za silo zacelili rane naravnih katastrof, predvsem povo-denj, v zadnjih letih, se je letos narava spet znesla nad nami. Po prvih podatkih je v 11 slovenskih občinah (na Gorenjskem predvsem v kranjski in tržiški) povzročila za petnajst milijard tolarjev škode, končna vsota pa bo konec avgusta, ko bo končano ocenjevanje škode, zanesljivo blizu dvajsetih milijard. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantarje v torek, ko je državni zbor obravnaval to problematiko, povedal, da gre pri škodi zaradi neurja za širši problem. Naravne ujme so nas kaznovale zaradi preteklih nepravilnih posegov v prostor in premajhne skrbi, ki bi jo morali namenjati predvsem urejanju vodotokov. Ker to ni bilo storjeno ali je bilo narejeno pomanjkljivo, je škoda ob vsakem naslednjem neurju večja.
Minister je povedal, da je raketna obramba zoper točo neučinkovita in bi kazalo razmišljati, da na "nevarnih" območjih ne bi gojili za točo občutljivih poljščin. Ker postavljamo na novo sistem solidarnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, je ta čas priložnost, da to nalogo izpeljemo, je povedal minister in dodal, da bo nujno poljščine in objekte, ki jih lahko poškodujejo ali uničijo naravne ujme, zavarovati.
Državni zbor je sklenil, da je treba škodo in poškodbe čim prej sanirati. Vlada bo pripravila ustrezen zakon o sanaciji škode, ki naj bi ga sprejemali hkrati z zakonom o varstvu pred naravnimi nesrečami, ki je že v državnozborski proceduri. Država bo za sanacijo uporabila denar, ki ga prispevamo zaposleni s solidarnostnim prispevkom, nujna pa bo tudi delitev stroškov med državo in
občinami. Ob zakonih s tega področja bo državni zbor, tako je predlagala vlada, poslanci pa so predlog sprejeli, razpravljal jeseni, predvsem pa moramo do škode, ne glede kje je nastala, vzeti enaka merila, določeno prednost pa naj bi vseeno imela demografsko ogrožena območja.
Železarne skozi šivan kino uho
Jeseni bo v državnem zboru druga in tretja obravnava zakona, ki zagotavlja Slovenskim Železarnam 4,9 milijarde tolarjev (dobrih 61 milijonov mark) posojila za novo opremo in obratna sredstva, ki jih bo država vrnila bankam do leta 2002. Prva obravnava pa je bila opravljena v torek in predlog zakona je bil sprejet "skozi šivankino uho", s tesno večino. 21,5 milijona mark naj bi dobil
Nov zakon o javnih cestah
Dobili bomo državne in občinske ceste
Slovenija mora pri cestah upoštevati evropske standarde, saj je podpisala prometni sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo, sicer pa se pri razvrščanju in gospodarjenju s cestami zgledujemo predvsem po Avstriji.
Ljubljana, 29. julija - Blizu 90 členov obsega predlog zakona o javnih cestah, ki ga vlada pošilja v obravnavo državnemu zboru. Predlagani zakon ne bo le uvedel nove delitve na državne in občinske ceste (za prve bo skrbela država, za druge pa lokalne skupnosti), ampak bo določil za oboje enotne strokovne osnove za graditev in vzdrževanje cest v mejah, ki bodo zagotavljale varnost prometa. Državne ceste bodo avtoceste, magistralne ceste I. in II. reda ter pokrajinske ceste L, II. in III. reda, občinske ceste pa bodo občinske ceste in javna pota. Slovenija naj bi imela nad vsemi javnimi cestami popoln nadzor. Vendar zakon dopušča, da javno cesto zgradi, vodi in izkorišča tudi tuja ali domača pravna ali fizična oseba, če sklene s pristojnim državnim organom koncesijsko pogodbo. Ustanovljena bo Republiška direkcija za ceste, ki bo lahko z drugimi izvajalci sklepala koncesijske pogodbe, prav tako pa predlog zakona daje možnost ustano-
V sredo je zasedal tudi državni svet
Veto na zakon o himni in zastavi
Predvsem je nejasno, katero himno in katero zastavo sme uporabljati narodna skupnost na svojih srečanjih.
vitve posebnega podjetja za graditev in vzdrževanje določenih državnih cest. V Sloveniji imamo že Družbo za graditev avtocest DARS. • J.K.
Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je poslancem povedal, da bo jeseniški Acroni predvidoma čez dve leti posloval z dobičkom, Ravne leto kasneje, Štore, kjer so problemi največji, pa okrog leta 2000. Poslanci z odgovorom niso bili preveč zadovoljni. -Slika G. Šinik
{'eseniški Acroni. Razprava je >ila polemična,minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar pa je imel veliko opraviti, da je bolj ali manj prepričljivo odgovarjal ba vprašanja in očitke poslancev, da gre spet za razsipavanje denarja v vrečo brez dna in za pomoč primitivnim podjetjem. Povedal je, da bodo tudi Železarne privatizirane, vendar jih mora država najprej postaviti na noge, da se bo kdo sploh zanimal zanje. Vlada bo morala do jeseni odgovoriti na številna vprašanja: kako bo razdeljenih 33 milijonov mark za obratna sredstva, kdaj se bo država odrekla skrbništvu nad železarnami, kakšni ljudje vodijo železarne, kdaj bodo naložbe
dale učinek in kdo bo odgovoren, če naložbe ne bodo dale učinka. Vlada bo do jeseni državnemu zboru predložila spisek ljudi, ki bodo železarnam jamčili uspeh. Poslanci pa so nedvomno za zakon glasovali v strahu, kaj bi se zgodilo, če železarne ne bi izplavale in bi se 11.000 ljudi znašlo na cesti. • J.Košnjek
Izredna seja državnega zbora
Reševanje lokalne samouprave
Ljubljana, 29. julija - V torek je zasedal kolegij predsednika državnega zbora. Odločil jc, da bo sredina seja državnega zbora o delitvi zapuščine nekdanje Jugoslavije, slovenskih obveznostih in razmerjih do Pariškega kluba upnikov zaprta za javnost. Ža včeraj pa je bila sklicana izredna seja, na kateri so skušali rešiti zaplet pri uveljavljanju lokalne samouprave. Skupaj z novimi občinami naj bi zaživela v začetku prihodnjega leta,
na zimo pa naj bi bile lokalne volitve. Vendar večina referendumov ni uspela, za nove občine so bili le v lil referenduimskih območjih od 339, zapletlo se ie na Koprskem, z razveljavitvijo nekaterih členov v zakonu o lokami samoupravi pa je v problem poseglo tudi ustavno sodišče. Bo treba na območjih, kjer referendumi niso uspeli (uspeli so le v manjših krajih) začeti postopke znova.
in himno za skupnost matične države na primer Italije ali Madžarske. Nekateri svetniki
so menili, da je takšna možnost poseg v suverenost slovenske države. • J.K.
Ljubljana, 29. julija - Sredina seja državnega sveta je imela dva dela. Prvi del je bil opravljen v dvorani parlamenta, drugi del, v katerem je bilo govora predvsem o delu in problemih državnega sveta, pa na Račjem otoku na Brdu pri Kranju. Najpomembnejša odločitev tokratne seje je odložilni veto na zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je pretekli teden sprejel državni zbor. Svetniki so na seji poudarjali, da njihova odločitev v nobenem primeru ni uperjena zoper
položaj in z ustavo zagotovljene pravice narodnih skupnosti na narodnostno mešanih območjih. Veto in s tem zahtevo, da mora državni zbor o zakonu ponovno glasovati (za sprejem mora biti tokrat večina vseh poslancev ne le prisotnih oziroma tistih, ki glasujejo), je bil izrečen zaradi nejasnosti določila, da se lahko na narodnostno mešanih območjih uporabljata tudi himna in zastava narodne skupnosti. Tu zakon ni jasen, saj ne pove, za katero zastavo in za katero himno gre: ali za zastavo in himno skupnosti ali za zastavo
Odločitev Slovenske ljudske stranke
Podpisi za referendum
Ljubljana, 26. julija - Slovenska ljudska stranka v izjavi za javnost sporoča, da se je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci, delom strokovne javnosti in nekaterimi sindikati angažirala pri pripravi sprememb lastninskega zakona, ki bi slovenskih državljanom še dodatno razdelil certifikate, obenem pa razbremenil slovenska podjetja. Ker je stranki uspelo zbrati le 23 od predpisanih 30 podpisov poslancev (podpisali so poslanci Slovenske ljudske stranke, Socialde mokratske stranke, Slovenske nacionalne desnice in samostojne poslanske skupine), začenja akcijo zbiranja 40.000 podpisov državljanov za razpis referenduma, na katerem bi se ljudje opredeiievali tudi do revizij podeljenih državljanstev, do prihodnjega položaja Službe družbeega knjigovodstva oz nove Agencije in do razlastitve oziroma odvzema neligitimno odvzetega premoženja.
'    TI AC Uredniška politika: neodvisni nestrankarski pohtično-mformativru poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega iveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: MarW
ljLA3 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik>
11 ,.__vjfl,ij     i,Haiateli- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za ibk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, Ljubljana
ustanovitelj in lzaajaieij. f Urwtoa,vo> „arofnjne, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telerai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - mdividualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve pO
ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
KRANJ
Gorenjska brez vode pod kamni
Pasji dnevi (še) ne sušijo vode
Na Gorenjskem, razen v krajih, kjer tudi sicer večkrat med letom morajo dovažati vodo, v teh dneh še nimajo težav. Če pa se bo vroče suho poletje nadaljevalo, bodo ponekod tudi vodni viri kmalu začeli usihati. Bolj kot suhega poletja pa se upravljalci vodovodov bojijo okvar.
Kranj, 28. julija - Časov, ko je za Gorenjsko veljalo, da je pod vsakim kamnom, ki ga obrneš, zdrava, pitna voda, že zdavnaj ni ve{. Pa vendar je letos zdrave pitne vode v tem trenutku, ko pasji dnevi soparno pripekajo in vabijo na obrežja k vodi, za zdaj se dovolj oziroma precej več, kot lani ta čas, ko so ie ponekod morali gasilci redno dovažati vodo s cisternami. Pravzaprav se upravljalci vodovodov na Gorenjskem marsikje letos bolj bojijo nenadnih večjih okvar kot pa pomanjkanja vode zaradi suše.
V jeseniški občini v Vodovodu za zdaj niso zaskrbljeni. Boštjan Dakskobler nam je
Povedal, da je letos po drugačni zimi, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta, preskrba zadovoljiva. V Jasni delajo tudi nov rezervoar, prvo pomanjkanje pa se je konec minulega tedna pokazalo v Prihodih oziroma proti Rovtu, kamor so do sredine tedna že morali okrog desetkrat peljati vodo. "Na tem območju bo treba čimprej najti ustrezno rešitev. Sicer pa za zdaj kakšnega večjega pomanjkanja ne pričakujemo, pa tudi okvar nismo imeli."
V Kranju, oziroma v kranjski občini, kjer so jo lani ob vehko hujši suši po neprimerno manj ugodni zimi pred njo dokaj dobro, pravzaprav brez težav zvozili, je letos preskrba ta trenutek normalna. ( "Le večje število okvar, Id se
jih na okrog 40 let starem vodovodnem omrežje tudi zares bojimo, ali pa kakšna naravna katastrofa nas lahko vržejo s tira. Sicer pa nas v prihodnjih desetih letih čaka zalogaj, ko bo treba zamenjati okrog 200 kilometrov omrežja v občini," je povedal vodja Ekonomske enote Vodovod Andrej Šter.
potrebnega dovažanja s cisternami v Praproše. Praproše bodo oskrbljene s pitno vodo, ko bo uresničen dogovor s sosednjo tržiško občino. "Začela se je sanacija na Kroparici in v kratkem bo stekla izgradnja novega shema v Upnici. Sis-
Sicer pa so pod Krvavcem zvrtali že peto vrtino (skupaj z domžalskim podjetjem) in na 138 metrih globoko naleteli na vodo s 25 litri na sekundo. S to vrtino, prizidkom pri rezervoarju v Adergasu ter z vrtino v Tupaličah bodo razrešili tudi problem preskrbe z vodo v Šenčurju in okolici. V Kranju pa so na Gorenji Savi tudi povečali črpanje s 110 na 220 litrov na sekundo.
V radovjiški občini ugotavlja direktorica Bernarda Podlipnik tudi ni posebnih težav, razen tradicionalnega pomanjkanja in
tem Radovna zelo dobro deluje, v Bohinju pa smo odpravili okvaro. Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, posebnih težav ne bi smeh imeti. Določena nevarnost za pomanjkanje lahko nastane le za Črnivec in Ljub-no."Ivan Kepic, direktor Komunalnega podjetja v Škof j i Loki pa je povedal, da imajo na njihovem območju vedno kakšne težave, vendar jih redno rešujejo. "Lani prav zaradi stalne pripravljenosti nismo objavili omejitve porabe. To je bil svojevrsten uspeh in tudi letos se glede na vremenske
razmere kaj takega ne bi smelo zgoditi. Izdatnost vodnih virov je namreč tudi v tem trenutku veliko boljša kot lani ta čas."
Drugače pa je ponekod v krajih, zaselkih ali posameznih domačijah, ki imajo lastne vodovode. Za zdaj posebnih težav (razen Križne gore) sicer se ni, kot je povedal Miha Bizjak. Če se bo sušno in vroče poletje nadaljevalo, pa se tu ali tam lahko zgodi občasno pomanjkanje. "Preseneti" pa jih lahko tako pri komunalnem podjetju ah po vaških vodovodih nenadna okvara.
"Težav zaradi preskrbe trenutno nimamo. Ze prihodnji teden pa bomo morali začeti voziti vodo v Gojzd. Lani smo imeli ta čas že precej težav na Brezjah pri Tržiču, kjer pa smo jih zdaj s prvo fazo povečanja akumuiacije rešili. Ne glede na poletje, takšno ali drugačno, večjih težav na našem območju ne bi smelo biti. Lahko pa nas presenetijo premiki tal," je povedal tehnični vodja v Komunalnem podjetju Tržič Janez Perko.
Upravljalci vodovodov na Gorenjskem so torej letos manj zaskrbljeni zaradi morebitnega dolgega, vročega in suhega poletja. Vsi po vrsti, še najmanj pa v Skorji Loki, pa so zaskrbljeni zaradi morebitnih okvar. Marsikje imajo namreč dotrajano vodovodno omrežje, pri katerem pa so ob zmanjšanem pritoku možnosti za nenadne okvare veliko večje. • A. Žalar
Vodni zbiralnik na Brezjah pri Tržiču
Poskusno obratovanje
Pristava pri Tržiču, 27. julija * Z zgraditvijo osnovnih povezav m vključitvijo objekta v vodovodni sistem so storili prvi korak za uporabo akumulacije na Brezjah pri Tržiču, ugotavljajo v komunalnem podjetju Tržič. Obenem potekajo po vati dela za prenovo dotrajanega vodovoda, ki naj bi jih končali do letošnje jeseni. Urejen« je ie tudi okolica zbiralnika.
Zmogljivosti izvira Zajeten, Id napaja vasi Brezje pri Tržiču, Hudo, Popovo in Vadiče, so ostale enake, vendar bodo imeli prebivalci iz teh krajev zanesljivejšo preskrbo zaradi znatnega povečanja akumulacije vode. Novi, 200 kubičnih metrov velik zbiralnik so povezali s starim, kjer se je zbiralo le 50 kubičnih metrov vode, pa ga vključili v vodovodni sistem. Zaenkrat objekt obratuje le poskusno, vseeno pa zagotavlja, da bo v sušnih obdobjih manj nihanj v preskrbi z vodo kot v preteklosti.
"Da bi pridobili več vode za oskrbo omenjenih vasi, bo v prihodnosti nujen tudi dodatni zajem vode iz virov v Hudem grabnu. Od tam bo potrebno napeljati še okrog kilometer cevovoda do zbiralnika na Brezjah pri Tržiču. S sedanjo vključitvijo akumulacije v sistem Brezje smo storili šele prvi korak, naslednji pa bodo še zahtevnejši Nujna je namreč povezava tega sistema « sistemom vodovoda iz Zegnanega studenca, kjer nekateri viri presihajo in zato oskrba z vodo peša," ugotavlja Janez Perico, tehnični vodja Komunalnega podjetja užič.
Kot ocenjuje direktor Lado Srečnih, bi tudi večja akumulacija na Brezjah ne zalegla dosti, če se ne bi lotili zamenjave dotrajanega vaSkega vodovoda. V enem letu so zamenjali več kot en kilometer cevi, trenutno pa prenavljajo še približno 400-metrski odsek cevovodov. Za prihodnja leta ostaja povezava vasi Brezje pri Tržiču in Hudo z novim vodovodom. Letos pa so uredili tudi okolico pri novem zbiralniku, kjer so poskrbeli za odvodnjavanje hudournikov in popravilo manjšin poti. * S. Saje
V kranjski vojašnici so za zeleno
Kranj, 29. julija - "V učnem centru Kranj bomo še bolj zeleni, kot »uio bili doslej," je pred nedavnim izjavil novi poveljnik centra Jože Hudobivnik. Vendar se njegova izjava ne nanaša na kakšne spremembe v uniformi, ampak na ekološko naravnanost pri bodočem ogrevanju stavb v kranjski vojašnici.
TamkajSnje vodstvo se je namreč odločilo za vključevanje med Porabnike plina v mestu Kranj, sklep pa je potrdilo S podpisom dogovora o odjemu plina. Kot napovedujejo najodgovornejši častniki, naj bi že v treh mesecih napeljali plin do kotlarne v vojašnici. Ker je ta objekt v uporabi že dve desetletji, je nujna njegova prenova. Tako naj bi prihodnje leto predelali kotlarno in naprave v vojaški kuhinji za Uporabo plina. Sedaj namreč porabijo velike količine kurilnega olja, Pri plinu pa bodo privarčevali in manj onesnaževali okolje. Obenem Ze razmišljajo, da bo potrebna tudi toplotna izolacija nekaterih stavb, s Čemer bodo izboljšali razmere za delo in zmanjšali porabo goriva. • S. Saje
Pobuda je padla v vodo
Nismo za
nagrajevanje slabših dijakov
Jesenice, 27. julija - Z jeseniške občine je prišla pobuda, da bi pripravili izlet tudi za dijake, ki so imeli popravne izpite in ki so jih uspešno opravili. Ravnatelja obeh srednjih šol se z nagrajevanjem slabših dijakov ne strinjata.
V jeseniški občini je sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine v dobri veri in nameri, da bo pobuda naletela na ugoden odmev, zaprosil tako Center srednjega usmerjenega izobraževanja kot jeseniško gimnazijo, da posredujeta podatke o tistih dijakih, ki so nekoliko slabši - ki so imeli popravne izpite, a so jih uspešno opravili. Tudi z občinske strani bi jim radi izkazali pozornost za njihovo prizadevanje in trud, saj so izhajali iz stališča, da vendarle vsi dijaki, ki so morali na popravne izpite, niso leni, ampak morda izhajajo iz družinskih okolij, kjer nimajo toliko možnosti za učenje.
Še posebej je sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine k taki pobudi vodilo dejstvo, da je v občini mladinske kriminalitete in prestopništva vse več. Tudi na minulih sejah vseh treh zborov so si bili enotni, da je treba okrepiti šolsko svetovalno službo, naslednji korak pa naj bi bil v organizaciji vzgojnosvetovalnega centra za otroke in starše.
Ne nazadnje so na minuli seji skupščine podrli tudi organizacijo raznovrstnih interesnih dejavnosti, ki bi pritegnile čimvečje število otrok ne le v okviru šole, pač pa predvsem v okviru športnih in kulturnih ter ostalih društev ter vključitev ustreznih kadrov kot so prostovoljci in študentje.
In v ta okvir je sodila tudi občinska pobuda, ki so jo podprli na centru za mladostnike in poenostavljeno izhaja iz tega: zakaj ne bi vseh mladih, ki so se po svojih možnostih trudili za čimboljši uspeh - in ne le najboljših, odličanjakov in tistih, ki so zaključili šolanje s prav dobrim uspehom - vključili v interesne dejavnosti in jim z nekega drugega zornega kota pokazali, da družba ceni njihova prizadevanja. Da zato, ker so morali opravljati popravni izpit, še niso slabi in da v življenju ne bodo uspeli. Celo nasprotno: potrudili so se in popravni izpit opravili, zato si zaslužijo pozornost in kakšen izlet ali vključitev v rekreacijske aktivnosti.
In tako je sekretariat zaprosil za naslove dijakov, ki so opravljali izpite, z utemeljitvijo in prepričanjem, da bi tudi nekoliko slabšim pokazali, da cenijo njihova prizadevanja. Želeli so jim pripraviti izlet.
Obe Šoli, tako center srednjega izobraževanja kot gimnazija pa sta bila nasprotnega mnenja. Ravnatelja obeh šol sta odpisala, da rade volje posredujeta podatke o vseh odličniakih, ki so zaključili šolo, in tudi o vseh tistih, ki so šolanje zaključili s prav dobrim uspehom, seznama dijakov z negativnimi ocenami pa ne bosta poslala, ker se jima ne zdi pravilno, da se taki dijaki nagrajujejo.
Kakorkoli že: poskus je padel v vodo in kakor je morda zvzgojnoizobraževalnega stališča res sporen, ne moremo zanikati dobrega namena, ki ga je pri tem pokazal sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo. • D.Sedej
Izjava za javnost
Denarna nadomestila
za čas porodniškega dopusta
Zakon o družinskih prejemkih (Ur. 1. RS, št. 65/93), ki je v veljavi od 18. 12. 1993, je uvedel pomembne novosti na področju štirih družinskih prejemkov: denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka in otroških dodatkov. O teh spremembah smo javnost že večkrat seznanili. Ker pa se z mesecem julijem 1994 na področju pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta uveljavljajo bistvene spremembe, želi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s tem sporočilom nanje ponovno opozoriti:
Določila zakona razširjajo krog upravičenk do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta - do njega so poleg delavcev upravičene tudi vse tiste osebe, ki so zavarovanje po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za primer odsotnosti z dela zaradi bolezni (obrtniki, samostojni kulturni delavci in vse ostale "samozaposlene" osebe, kmetice...), kot tudi matere, ki jim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde med nosečnostjo ali med trajanjem porodniškega dopusta.
Zakon uvaja nov način določanja osnove in višine denarnega nadomestila: osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenke v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta, ki se z ustreznim indeksom preračuna na zadnji mesec pred mesecem nastopa tega dopusta; med porodniškim dopustom pa se višina nadomestila usklajuje na enak način kot pokojnine.
Vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile z 18. 12. 1993 ali kasneje, so morale pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta že uveljaviti pri centru za socialno delo, kije pristojen glede na kraj njihovega stalnega prebivališča. Ta jim je izdal odločbo o višini in trajanju pravice do tega nadomestila.
Denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta za mesec julij 1994 se bodo tistim upravičenkam, ki so porodniški dopust nastopile od 18. 12. 1993 dalje, že nakazala neposredno iz proračuna Republike Slovenije na njihove tekoče račune ali hranilne knjižice.
Zakon določa, da se denarna nadomestila upravičenkam izplačujejo iz proračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta bodo tako dobile denar nakazan na svoj račun predvidoma 16. 8. 1994 za mesec julij 1994 in 14. 9. 1994 za mesec avgust 1994.
Do vključno meseca junija so denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta svojim delavcem praviloma izplačevali delodajalci; upravičenke so nadomestilo dobile istočasno kot delavci, ki so bili na svojem delovnem mestu, delodajalec pa je upavičenkam izplačal neto znesek nadomestil ter zanje plačal vse obvezne prispevke in davke, kot tudi vse druge odbitke, ki se lahko plačujejo od plač (strankarske in sindikalne članarine, administrativneprepovedi, premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje...).
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v pripravah na prehod na direktna izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusa moralo urediti številne probleme, med drugim je tudi sklenilo posebno zavarovalno polico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in poseben dogovor z Adriaticom, tako da bodo upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta tudi med tem dopustom dodatno oz. prostovoljno zdravstveno zavarovane pod najbolj ugodnimi pogoji.
V prvi fazi prehoda na neposredna izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta pa ni bilo mogoče prevzeti obveznosti plačevanja mesečnih obrokov obveznosti, ki so jih delodajalci sprejeli na podlagi upravnih izplačilnih prepovedi Ministrstvo je zato preko centrov za socialno delo že obvestilo vse upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, da bodo morale te obveznosti zaenkrat poravnavati same.
Zavedamo se, da taka rešitev ni najboljša, vendar zaenkrat predstavlja edino možnost, da bodo zapadli obroki poravnani, zato smo ie vzpostavili stike z bankami, gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za finance, da bi skupaj poiskali kar najbolj optimalno rešitev; tako za tiste upravičenke do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ki morajo plačevati mesečne obroke že pred nastopom porodniškega dopusta uvedenih pravno izplačilnih prepovedi, kot tudi za tiste, ki bi upravno izplačilno prepoved želele na svoj dohodek uvesti med trajanjem tega dopusta.
Opozarjamo pa, da bodo vse upravičenke, ki so porodniški dopust nastopile do vključno 17. 12. 1993, denarno nadomestilo prejemale tako kot doslej - torej praviloma od delodajalca.
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
tapetništvo radoviflco
Gorenjska e. 41 64240 Radovljica Tet.: 064/714-471 Telefax: 064/715-209
IZ SVOJE DEJAVNOSTI VAM NUDIMO:
- ureditev inteherov
- oblazinjenje pohištva in drugih predmetov
- oblazinjenje plovil in drugih prevoznih sredstev
- vzmetnice, posteljne vložke, blazine
- polaganje tlakov, preprog, tekačev
- zavese, senčila, karnise, roloje, tende
- posteljnino, prte, nadprte, servete
- različne vrste blazin
- izdelke in storitve po naročilu
KUHINJE IZ UVOZA
Pokličite
F
Ftrgovina
TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81
POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
064/403-871
Skrajna pot
Prvo pa recimo še drugo leto v samostojni državi Sloveniji bi si mesto recimo še lahko privoščilo, da tiste osnovne dejavnosti s področja komunalne infratrukture, kot so urejanje zelenic oziroma vzdrževanje zelenih površin, otroških igrišč, javne razsvetljave in podobnih ne deluje najbolje. Takrat je bil odgovor na vprašanje, zakaj nekdaj pooblaščena služba ali organizacija ne pokosi trave vsaj tolikokrat na leto, da ne bo vse skupaj zgledalo že nevarno zanemarjeno, zakaj ne obreze živih mej in grmičevja, odstrani posušenega drevja,... ker ni denarja še recimo razumljiv.
Danes, ko se že kar po večini večjih središč in mest kažejo urejene slike tovrstne komunalne infrastrukture, je takšen odgovor že kar smešen. Res je, da "komunala", kar zadeva cenovno politiko, še vedno nekako životari. Da pa je odgovor "Ni denarja" največkrat bolj izgovor kot pravi razlog, kažejo primeri, ko v tem ali onem delu mesta le preveč "zasitnarijo", da je zaradi razraščenega drevja in grmičevja že ogrožen varen promet. In če potem poleg delegatskega vprašanja v skupščini naslovijo kritiko še na tega ali onega predstavnika občine, se stvari nazadnje vendarle uredijo.
Pravilo tovrstnih posredovanj, oziroma kot je nekdo pred dnevi v eni od mestnih krajevnih skupnosti ocenjeval "Pravilo skrajnih poti" pa meče še toliko bolj slabo luč na občinsko oblast, ko se izkaže, da tisti, ki so odgovorni za ta red, pravzaprav ne poznajo področja stvari, ki jih imajo na skrbi. Tega pa si odgovorni v občini ne bi smeli prvoščiti. Na ta način prihranjeni tolar namreč naredi več škode na terenu, kot pa je vredna njegova korist v občinski ali v blagajni zemljiškega sklada. • A. Žalar
Cesta Kamna Gorica - Lipnica - Po tem, ko so se lani začeta dela na odseku regionalne ceste Kamna Gorica - Lipnica v Upniški dolini v radovljiški občini v prvem delu načrtovane rekonstrukcije kar precej zavlekla, so ta mesec ta cestni odsek z ureditivjo odvodnjavanja in ostale komunalne infrastrukture dokončali. Krajani in še posebej v vodstvih krajevnih skupnosti v Upniški dolini so z ureditvijo zadovoljni, upajo pa tudi, da se bodo dela po opredeljeni dinamiki nadaljevala tudi na ostalih delih te regionalne ceste. - A. Ž.
Državni praznik šoferjev
Ljubljana, Kofce - Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenske Konjice organizirata v nedeljo na Rogli osrednjo državno proslavo ob dnevu šoferjev in avtomehanikov. Pričakujejo, da bo na njej podpredsednik državnega zbora R Slovenije razložil kratkoročne in dolgoročne usmeritve razvoja na cestnem in transportnem področju v Sloveniji, hkrati pa odgovoril tudi na vprašanja, ki so jih postavili na letošnjih občnih zborih združenj v Sloveniji.
Člani združenj šoferjev in avtomehanikov na Gorenjskem so proslavili 13. julij na Kofcah prešnjo soboto. Prireditelj srečanja je bilo ZŠAM Tržič. Številni člani z družinami so se strinjali, da ni nevarnosti, da se 72-letna tradicija organiziranosti šoferjev in avtomehanikov ne bi nadaljevala. Za veselo in prijetno srečanje pa je na Kofcah poskrbel tudi ansambel Spomin, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi novo pesem Na Kofce. • A. Ž.
T
TRGOVSKO PODJETJE
TKANINA«d
LJUBLJANA, VVOLFOVA 10/a
TP TKANINA, d.d. Ljubljana, Wolfova 10/a
objavlja prosta delovna mesta
1. poslovodja v PE TKANINA, Jesenice, Titova 1
-1 delovno mesto
2. namestnik poslovodje v isti PE
- 1 delovno mesto
3. prodajalec tekstilnih izdelkov v isti PE
-1 delovno mesto
Pogoji:
a) pod št. 1.
- končana V. stopnja strokovne izobrazbe poslovodsko oz. komericalne smeri
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
b) pod št. 2.
- končana V. stopnja strokovne izobrazbe poslovodsko oz. komercialne smeri ali IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
c) pod št. 3.
- končana IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave skupaj z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: TP TKANINA, d.d. Ljubljana, VVolfova 10/a - kadrovska služba v roku 8 dni od dneva objave.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar v Kamniku
Rešitev niso samo čistilne naprave
Preteklost je po krivici odpisala greznice. V okviru nacionalnega projekta jih velja najbrž rehabilitirati. Kamniška občina bo na tem področju v prihodnje neke vrste državni vzorec.
Kamnik, 28. julija - V kamniški občini je na področju vodotokov stanje dokaj urejeno, težave so pri manjših hudournikih, ki ob nalivih narastejo in trgajo obrežja. Kar zadeva zrak imajo odlok, ki ne dovoljuje onesnaževanja z žveplovodiki. Prav tako z območja celotne občine redno odvažajo smeti in imajo tudi prekladamo postajo, prizadevajo pa si, da bi vzorčno uredili tudi kompostiranje. Če bi dobili vsaj 10 odstotkov več denarja, bi sanirah tudi vso škodo, ki jo je povzročilo lansko neurje, letošnja škoda po dveh neurjih v juliju pa znaša okrog 300 milijonov tolarjev.
S temi osnovnimi podatki so predstavniki Izvršnega sveta občine Kamnik v ponedeljek seznanili ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, ki je skupaj z državnim sekretarjem obiskal občino in si po pogovorih ogledal tudi Center za ravnanje z odpadki v Suhadolah. Minister in sekretar sta se strinjala, da na področju urejanja voda država namenja veliko premalo denarja. Po Gantarjevem mnenju in oceni je temu morda kriva tudi dosedanja strategija planiranja oziroma načrtovanja potrebnega denarja v državnem proračunu za ta namen.
V kamniški občini se pospešeno pripravljajo tudi na plinifikacijo. Minister Gantar in državni sekretar sta se strinjala, da šotam, kjer je primarno omrežje že zgrajeno, problem priključki na široki potrošnji Zato bodo v ministrstvu skušali zagotoviti ugodnejše kredite. Če pabi kje sami pokazali lastno iniciativo in pripravljenost, bi skupaj z ministrstvom zadevo se laže pospešili.
"Načrtovanje, kakršno je praksa pri "cestarjih", je veliko boljše. Zato bomo v prihodnje tudi na področju vodotokov in urejanja hudournikov povzeli njihovo prakso
prednostnih potreb na posameznih območjih."
Gosta sta še posebej opozorila na dva zakona, ki sta v pripravi. Zakon o trajni sanaciji naravnih vremenskih nesreč naj bi vključil vse tisto, kar ni moč urejevati z zavarovalnica-
mi. Ne bi bilo napak, da občine priporočile svojim poslancem v državnem zboru, da ob sprejemanju tega zakona stvari ne zapletajo. Prvi podzakonski akt, ki bo sledil Zakonu o prostoru, pa bo prav gotovo prostorski red, ki bo veljal za vso državo in bo vključeval tudi vodni in obvodni svet. Ta naj bi končalprakso, da vsakdo lahko s takšno ali drugačno infra-sktrukturo posega v "vodni prostor" in ga po končani investiciji pusti neurejenega in na skrbi vodarjev. Tisti, ki bo vanj posegel, bo moral poskrbeti tudi za sanacijo in ureditev. In nezadnje bodo morala spet začeti veljati pravila, da njive ni moč orati do roba potoka ali hudournika, marveč bo vmes potreben recimo 20-metrski travnati pas.
Drugače in predvsem bistveno spremenjen odnos pa bo v prihodnje nujen tudi na področju komunale oziroma kanalizacije. Predvsem cenovna politika na tem področju v prihodnje ne bo mogla pristajati na sedanje zavore. Še do konca leta lahko pričakujemo na tem področju spremembe.
Kar pa zadeva čistilne naprave, bo treba priznati, da le-te lahko rešujejo le do določene
meje. Običajno se pri njih tudi "zelo lovimo", ker vsak izvajalec ali ponudnik hvali predvsem svojo malho. Vse bolj pa prevladuje prepričanje, da je pre-teklost neupravičeno diskreditirala greznice kot dobre tovrstne naprave. "Zato bomo naročili raziskovalno nalogo z analitično oceno na tem področju. Vključili pa bomo tuje strokovnjake. To nenazadnje moramo narediti za nas in za bodoče rodove, saj ta del komunale ni nič manj pomemben kot so danes voda, elektrika, telefon."
Za začetek pa so se na obisku v začetku tedna v kamniški občini tudi dogovorili, da bo ministrstvo prihodnje leto sofinanciralo raziskovalni projekt za tovrstno razreševanje v Tuhinjski dolini. To bo ekološka študija, ki bi lahko nakazala in dala rešitev za razreševanje tega problema v državi v prihodnje.
Drug projekt, o katerem so se prav tako dogovarjali, pa je kompostiranje, v katerega so I občini Kamnik že veliko vlagali, in bi bil z dodatnim finančnim vložkom prav tako lahko vzorčni projekt za celo državo. • A-Žalar
Krajevna skupnost Vodovodni stolp
Ponosni na opravljena dela
V Begunjski, Šorlijevi in Valjevčevi ulici v krajevni skupnosti so uredili dodatna parkirišča.
Kranj, 28. julija - "Ponosni smo na letošnje opravljeno delo v naši krajevni skupnosti," je poudaril tajnik krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju Konrad Pavli. "Do konca julija smo kar precej naredili na komunalnem področju. Zgradili smo parkirišča v Begunjski, Šorlijevi in Valjavčevi ulici. Uredili pa smo tudi tlakovano prečno pot ob Zoisovi ulici mimo nekdanjega Doma JLA."
Sicer pa se z izgradnjo novih parkirišč v KS Vodovodni stolp oziroma v posameznih ulicah vsi stanovalci ne strinjajo. Pritožujejo se, da je na ta način vse manj zelenih površin in prostora za otroke. V vodstvu KS pa ugotavljajo, da je parkirnih prostorov pri
Eosameznin 20 in več stanovanjs-ih objektih le kakšnih pet do sedem, potrebovali pa bi jih najmanj 15 in več. Zato so se odločili za urejanje parkirišč s travnimi ploščami. Na ta način so že pridobili nekaj parkirišč, vendar se težav pri zimskem pluženju ulic zaradi parkiranih avtomobilov ob njih najbrž še vedno ne bodo rešili.
"Deloma so uredili tudi že otroško igrišče ob šoli Simona Jenka, na Rupi pa smo se lotili ureditve pokopališča padlim vojakom iz prve svetovne vojne. Ta dela financira republika, manjši del pa občina in krajevna skupnost. Sicer pa komunalne dejav-
V krajevni skupnosti Vodovodni stolp je 2300 stanovanjskih enot, ki plačujejo denar v Sklad stavbnih zteml-jišč. V krajevno skupnost se iz Sklada vrne milijon tolarjev. To pa je za tako veliko KS, s tolikšnimi komunalnimi problemi, veliko premalo.
Pred nedavnim so uredili nova parkirišča tudi v Valjavčevi ulici-
ti ost i na območju KS financiramo v glavnem KS in krajani ter Sklad stavbnih zemljišč."
Zdaj pa se pripravljajo na asfaltiranje ceste od Male Rupe do Rupe, kjer pa žal ne bo urejeno odvodnjavanje. Kljub prizadevanjem niso uspeli doseči z lastniki sporazumnega dogovora in soglasja. Vendar vseeno ocenjujejo, da bo asfalt še vedno boljša rešitev kot pa čakanje na sporazumni dogovor. Iz proračunskega denarja je v programu tudi širitev Begunjske ceste, s
prispevkom krajanov in sredstev iz natečaja, ki jih je dobila KS, pa bodo asfaltirali tudi makadamski odsek ceste na zgornjem delu Male Rupe.
"Problemi, ki nam jih nikakor ne uspe rešiti in tudi ne moremo prepričati odgovornih v občini, kako nujni so, pa so javne zelene površine inotroška igrišča. Žive meje, razraslo grmičevje in drevje že ogrožajo varen promet. Delegatska vprašanja ne zaležejo, pritožbe na župana deloma. Prepričani pa smo, da odgovor, da ni denarja, ni pravi.
Nekajkrat se je namreč že poka; zalo, da pravzaprav odgovorni premalo poznajo teren in stanje Mislim, da bi se Kranj, kaf zadeva tovrstno reševanje problemov, lahko malo razgleda! po podobnih mestnih KS po Sloveniji, kjer imajo za delitev denarja, ki se jim vrača iz Sklad' stavbnih zemljišč, drugačna mer; ila. V Kranju oziroma v kranjski občini pa poznajo le eno.
To pa je do milijon tolarjev ne glede na velikost." • A Žalar
Krajevna skupnost Brezje
Sedem usadov od Brezij do Peračice
Tri najtežje usade na celotnem odseku bo Cestno podjetje Kranj saniralo še letos.
Brezje, 28. julija - V radovljiški občini so našli denar, nam je pred dnevi povedal predsednik krajevne skupnosti Brezje inž. Jakob Langus, da bomo letos na cesti Brezje • Peračica sanirali kar sedem cestnih usadov. Prvi in največji, na katerem je Cestno podjetje Kranj z deli že začelo, je pri Poparju, drugi je pred mostom Peračica, tretji pa pred tromostovjem oziroma občinsko mejo s Trzičem.
Že kmalu po začetku del so ugotovili, da pri prvem usadu
W2££E Gnib°a" °*jbo,j      Je prri
območju v globini dobrih šest vodnjavanje na obeh straneh "Sanirati pa bo treba tudi metrov veliko talne vode. Zato ceste, odsek pa bodo sanirali po vodovod. JP Komunala je tren-bodo morali najprej urediti od-   etapah. utno tri stanovanjske hiše zasilno
priključilo na javni vodovod, do jeseni pa bo za te tri hiš*' zgrajeno tudi omrežje. Dela n*i tem odseku pa bodo tudi sicef' zelo zahtevna in zato smo občin1 in še posebno Juretu Klančniku ' gospodarske infrastrukture v ki*' jevni skupnosti še toliko bol) hvaležni, da se je začelo urejanj1 te pomembne ceste."
Ce bo le vse potekalo p° programu, bodo tri glavne usad' od sedmih sanirali še letos, cest*'
E>a potem asfaltirali prihodnji eto. Imajo pa v krajevni skup' nosti Brezje letos v program11 položitev iinega asfalta od i Brezje Dolene do Dobrega polj* 60 odstotkov denarja je občina ■ dala, 40 odstotkov pa morajo zagotoviti krajani oziroma ki.' jevna skupnost. Predsednik Lafl gus upa, da bo za ta kilomete' dolg odsek ceste potreben denai-' ni delež, ki ga mora zagotoviti K' s krajani, pokrilo Turistični društvo Brezje.
• A. Žalar
V Zdrastvenem domu na Jesenicah zaposlili begunko
S statusom tujke v otroški ordinaciji
Specialistka za otroško zobozdravstvo je iz Sarajeva prišla v Slovenijo, dobila status begunke, pridobila status tujke in se zaposlila v otroški ordinaciji jeseniškega Zdravstvenega doma. Nekdanjemu zobozdravniku niso podelili koncesije. V Zdravstvenem domu na Jesenicah zatrjujejo, da niso mogli ravnati drugače, saj se na razpis ni nihče prijavil. Jeseniški izvršni svet ji je takoj odoboril kadrovsko stanovanje.
Jesenice, 28. julija - V jeseniški občini je v zadnjem času v javnosti vzdignila precej prahu novica, da so v zobozdravstveni službi zaposlili - begunko.
Še posebej, ker naj obenem ne bi dali koncesije otroškemu zobozdravniku, ki je bil v Zdravstvenem domu na Jesenicah zaposlen več let.
Ko smo preverjali to vest, se je izkazalo, da je povsem točna.
V Zdravstvenem domu na Jesenicah so začasno zares zaposlili specialistko v otroški zobozdravstveni ambulanti, ki je prišla v Slovenijo in v naši državi dobila status begunke. Zdravstvena komisija, ki daje predloge za podelitev koncesije izvršnemu svetu, je v tem primeru zaprosila jeseniški izvršni svet za stanovanje, ki naj bi ga dodelili novi otroški zobozdravnici, ki je ob svojem statusu begunke dobila tudi
status tujca, da zdaj lahko opravlja svoje delo do oktobra. Izvršni svet je brez bistvenih pripomb kadrovsko stanovanje tudi odobril...
Ko smo se oglasili pri direktorju zdravstvenega doma dr. Alojzu Novaku, je potrdil, da v otroški zobozdravstveni ambulanti res dela begunka, ki pa je specialistka in ima vse potrebna dovoljenja, da svoje delo lahko opravlja. Dejal je, da v jeseniški občini hudo primanjkuje otroških zobozdravnikov, da so objavili razpis za delovno mesto, a se nanj nihče ni prijavil. Tako so bili še veseli, ko se je prijavila specialistka iz Sarajeva, ki je v Sloveniji tudi opravila vse strokovne izpite in ima tudi vsa dovoljenja, da svoje delo lahko opravlja tako kot vsak, ki ima slovensko državljanstvo. Julija je opravila državni izpit in ima tudi svojo matično številko.
Glede pritožb, da zdravstvena komisija ni hotela predlagati nekdanjega otroškega zobozdravnika, da bi mu podelili koncesijo - koncesijo prav tako podeljuje izvršni svet - pa je dr. Novak dejal, da je nekdanji zobozdravnik v Zdravstvenem domu dal odpoved in so zato menili, da pač v jeseniškem zdravstvenem domu ne želi več delati. Zato se tudi niso trudili, da bi mu podelili koncesijo in tako zdaj opravlja zasebno zdravniško prakso.
Popolnoma drugačnega mnenja je seveda "prizadeti" zobozdravnik, ki se je zato, ker mu ne podelijo koncesije, že pritožil na ustrezne institucije in v svoji pritožbi tudi uspel.
Direktor Zdravstvenega doma Jesenice je še poudaril, da so z delom nove specialistke v otroški ambulanti več kot zadovoljni, da se v ordinaciji
pogovarja v slovenskem jeziku in da ni nobenih zadržkov, da ne bi po iztekunjene delovne vize ponovno zaprosili za podaljšanje delovnega dovoljenja. Starši šolooobveznih otrok na Jesenicah in ravnatelji osnovnih šol se namreč že preveč dolgo pritožujejo, da je vendarle treba poskrbeti za ustrezno otroško zobozdravstvo.
Kakorkoli že: dejstvo je, da je v jeseniškem zobozdravstvu zaposlena specialistka s statusom tujca, da so ji preskrbeli stanovanje in telefon. Mnoge to seveda moti, še posebej tudi zato, ker je bil nekdanji otroški zobozdravnik, ki mu niso hoteli podeliti koncesije, pri otrocih in njihovih starših zelo priljubljen. Po drugi strani pa se Zdravstveni dom brani takih pritožb in obtožb in utemeljeno dokazuje, da ni šlo drugače... * D.Sedej
Vroči kabelski sistem
se je ohladil
Za kabelski sistem v Radovljici manjka le še dvoje mnenj oziroma dovoljenj
Radovljica, 28. julija - Krajevna skupnost Radovljica je pred Časom dala Občinski upravi zavoda za urbanizem potrebno soglasje glede izgraditve kabelskega sistema vendar s pogoji, ki so jih zahtevale inšpekcije. Tajnik Krajevne skupnosti Radovljica g. Janez Žerovc je dejal, da je bila v podporo izvajalcu Eltradu iz Ljubljane predložena tudi peticija z več kot 700 podpisi. Tako je bil ustanovljen tudi iniciativni odbor s sedmimi člani, ki te krajane zastopa in ga je Krajevna skupnost potrdila tudi kot gradbeni odbor, ki naj posreduje med krajani in izvajalcem. S tem je Krajevna skupnost prisluhnila želji večine občanov oziroma tistim, ki že imajo kabelski priključek in sklenjene pogodbe z izvajalcem. Krajevna skupnost se je ves čas trudila, da bi bil celoten projekt kvaliteten, izpeljan po legalni poti in z vsemi potrebnimi dovoljenji. Zavzema se tudi za garancijo izvajlca, da sistema ne bo samo zgradil ampak bo tudi v prihodnosti skrbel zanj.
Gospod Jože Čebašek, načelnik Uprave za urbanizem in
S;ospoa Polde Benedik, upravni referent za izdajo gradbenih in okacijskih dovoljenj sta povedala, da je že izdana lokacijska odločba, in da je predložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt je izdelalo Podjetje KRS sistemi Dovč Ljubljana, Zavod RTV Slovenije - oddajniki in zveze pa ga je že verificiral z nekaterimi pripombami. Železniško gopspodarst-vo Ljubljana pa si tudi pridržuje pravico, da projekt pregleda. Tako zdaj od potrebnih soglasij za izgraditev kabelskega sistema manjkata mnenje Železniškega gospodarstva in sanitarno dovoljenje. • E. Gradnik
Nujnost izenačevanja plač
Ljubljana, 27. julija - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije še nekaj časa opozarjajo na gibanje zlasti najvišjih plač v raznih skladih in javnih zavodih, kjer se kot delodajalec pojavlja Vlada Republike Slovenije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije nikoli ni nasprotovala razlikam v plačah, ki so v sistemu tržnega gospodarjenja realnost. Nasprotujejo pa nerazumnim razlikam v ceni delovne sile (osnovnih plačah), ki zlasti delavcem z nižjo kvalifikacijo ne zagotavljajo dostojnega preživetja, prav tako ni primeren različen sistem nagrajevanja, ki favorizira tiste, ki imajo že tako višje osnovne plače. • Š.V.
Učinkovita metoda za preventivno zdravljenje
Tečaj uporabne kineziologije v Radovljici
V sindikalnem izobraževalnemcentru v Radovljici poteka zanimiv seminar, namenjen predvsem terapevtom in pedagogom, dostopen pa je tudi laikom.
Radovljica, 27. julija - Uporabna kineziologija temelji na ugotovitvi, da se procesi v organizmu odražajo v stanju delovanja mišic. Odločilen preboj je ta metoda doživela, ko so ugotovili, da je
Erej močna mišica občutno šibkeje reagirala, če se je testna oseba krati dotikala tudi dela telesa, s katerim je bilo nekaj narobe. Glavna zasluga uporabne kineziologije pa je možnost, da s pomočjo mišičnega testa direktno testiramo in analiziramo odgovor telesa, ki nam preko signala mišičnega testa samo sporoči, kaj lahko v primeru določenega primera naredimo in katere vaje so ustrezne za njegovo rešitev. Metoda se je prvotno uporabljala predvsem pri legastenikih (osebah, ki imajo težave pri branju in pisanju), kasneje pa so ugotovili, da jo lahko razširijo na skoraj vsa področja, npr. pri alergijskih obolenjih, raznih fobijah, strahu, neuspehih pri izpitih, v zobozdravstvu, pri slabovidnosti, v prehrani itd.
Seminar v Radovljici vodi dr. Karin Friedrich - Sprung, ki ima sicer prakso v Nemčiji in je svobodna sodelavka Inštituta za uporabno kineziologijo v Freiburgu. Tudi v prihodnje bi rada v Sloveniji vodila takšne seminarje, ki bodo že od jeseni dalje potekali v Sindikalnem izobraževalnem centru ali v hotelu Grajski dvor v Radovljici. • E.Gradnik
Biserna poroka zakoncev Kokelj z Mlake
Najvažnejše je, da so bili vsi otroci zdravi in pridni
V nedeljo bo pri svetem Valentinu v Jarčjem brdu biserna poroka Ivanke in Janeza Kokelj.
V prelepem hribovskem okolju vasic in zaselkov nad škofjo Loko sta se spoznala, poročila in preživela skupaj že 60 let življenja Ivanka, ki danes šteje 82 let, m njen mož Janez, ki jih ima 89. Oba sta še precej pri močeh, zlasti mama, ki bi ji človek zlahka prisodil kakšno desetletje manj. Živita na precej veliki kmetiji skupaj z dvema sinovoma, ki sta ostala doma, in si tu ustvarila družino in videti je, da se vsi prav dobro razumejo. Ostali otroci, imela sta jih deset, so odšli po svetu, a vedno radi in precej pogosto pridejo domov obiskat starše.
"Vse otroke sem rodila doma, tudi dvojčka. Babica je bila doma uro hoda od tu, treba jo je bilo iskat in vedno se je zgodilo, da se je otrok rodil še
Ereden je utegnila priti. Sedaj odijo rojevat v porodnišnico, kar jc zelo pametno, včasih ie namreč veliko žensk ob porodu umrlo. Sama sem si zelo želela hčerko, a sem najprej rodila šest sinov. Po vseh porodih sem bila zelo šibka, ko pa se je rodila prva punčka, sem je bila tako
vesela, da sem bila kaj hitro spet na nogah," je povedala mama Ivanka o svojih otrocih. Pa pridni da so bili vsi, vsak se je nekaj izučil ali doštudiral. Tudi sama Ivanka je hodila v gospodinjsko šolo, ki so jo imele nune v samostanu v Repnjah.
Kako pa sta se z možem spoznala m kakšno poroko sta imela? Ona je bila doma z bližnjega Jarčjega brda, on pa z Mlake - skupaj so imeli njive, v šolo in k maši so hodih skupaj, pa na ples in v družbo tudi velikokrat. Imela sta kmečko ohcet, svatov sicer ni bilo
veliko, najbolj pa je Ivanki ostal v spominu možev stari oče, ki je mlado nevesto sprejel na pragu in dejal, da je zdaj ona tu gospodinja. Potem je pač življenje teklo, z možem sta se kar dobro razumela, čeprav tudi brez prepirov ni šlo. Sin Tone je povedal, da je ata vedno vse otroke sam ostrigel in tudi kakšen zob jim je izpulil, če je bilo treba. Snaha Marjeta pa je dejala, da je Ivanka zelo dobra tašča, da je vedno dobre volje in rada zapoje. Mama Ivanka pa meni, tla morajo "stari stopit malo nazaj in se ne vtikat", ko pridejo mladi.
V nedeljo se bo torej pri maši v Jarčiem Brdu zbralo čez 100 ljudi, ki sta jih Ivanka in Janez povabila na svojo lepo obletnico. Potem bodo šli vsi skupaj na Kokeljevo domačijo na kosilo, ki ga bo skuhala snaha Marjeta. Pa ansambel bo igral, saj brez glasbe ni pravega praznika in verjamemo, da bo vzdušje rav-notako prijetno in veselo, kakršna sta biserna zakonca z Mlake. • E.G.
Proti dvoizmenskemu pouku v kranjskih osnovnih šolah
Šola na Orehku bo osemletka
V strokovnih krogih ima dograditev orehovške šole polno podporo, ali osemletka v Naklem ali na Kokrici, pa bo treba še pretehtati
Kranj, 29. julija - Tudi kranjska občina se bo odzvala na razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje vlaganj v osnovno šolstvo, namenjenih odpravi dvoizmenskega pouka. Na osnovi strokovnega gradiva, ki so ga pripravili v občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, bo Domplan pripravil investicijske programe. V drugi polovici avgusta bo predlog zrel za razpravo v vladi, na prvi naslednji seji pa naj bi se o njem izrekU tudi delegati občinske skupščine, saj bo občina pri vseh vlaganjih morala sodelovati tudi z denarjem.
Zanimivo je, da imajo v slovenskih mestih, ki so gospodarsko razmeroma močna, največ dvoizmenskega pouka. Kranj je v sami "špici", najbolj natrpani sta matični šoli Franceta Prešerna in Lucijana Seljaka. Leto 1996 je najzgodnejši rok, ko naj bi v državi uveljavili nov projekt devetletne osnovne šole. Zanj je treba zagotoviti tudi prostorske pogoje, odpraviti dvoizmenski pouk, zato tudi pripravljenost drŽave, da sofinancira vlaganja v osnovno šolstvo.
V občinskem sekretariatu so na podlagi številnih podatkov pripravili prednostni seznam najbolj nujnih novogradenj in obnov. Polno strokovno podporo ima dograditev podružnične šole na Orehku v osemletko oziroma devetletko, s čimer bi razbremenili matično šolo Lucijana Seljaka v Stražišču, ki zajema otroke z desnega brega Save, od Podblice do Mavčič. Podatki o številu rojstev na tem območju kažejo, da bi bila osemletka na Orehku polna. Tudi za Seljakovo podružnico v Podblici, ki sodi na demografsko ogroženo območje in je potrebna temeljite obnove, bodo Kranjčani kandidirah na natečaju.
Medtem ko je osemletka na Orehku takorekoč že skoraj dejstvo, pa bo po pričakovanju precej bolj vroča debata o dveh variantah, po katerih naj bi v Kranju razrešili prostorsko stisko in prenatrpanost Prešernove šole. Gre namreč za vprašanje, ali v osemletko dograditi podružnico v Naklem ali na Kokrici. Glede na število otrok bi bila gradnja bolj upravičena na Kokrici, vendar so v Naklem glasnejši. Kateri kraj bo pretehtal, bo pokazala razprava v kranjski vladi, skupščini in nazadnje v ministrstvu.
Ministrstvo je naklonjeno tudi oživljanju majhnih podeželskih šol (kakšna sprememba v primerjavi z desetletji nazaj!), ki jih je z državnim denarjem prav tako pripravljeno sofinancirati. Kranj bo razen Podblice za obnovo prijavil še Valjavčevo podružnično šolo v Kokri, ponovno pa naj bi odprli tudi Jenkovo podružnico na Trsteniku. • H. Jelovčan
VEČJE PARKIRIŠČE V CENTRU TRŽIČA - Ta teden so se lotili delavci Komunalnega podjetja Tržič razširitve parkirišča ob občinski upravni stavbi, kjer bodo uredili krožno dovozno cesto, 15 novih parkirišč, brezino nad Tržiško Bistrico in ograjo. Naložba, vredna več kot 600 tisočakov, naj bi vsaj delno omilila pomanjkanje parkirišč v centru. Zaradi prenove ne bo zaprto celotno parkirišče, ampak bodo ta in prihodnji mesec zapirali ter urejali le posamezne njegove dele. * Besedilo in slika: S. Saje
AVTO SOLA
škofja Loka, Fran ko vo nas. 157 -HP633 -114,620 - 211,310 - 222
ALPETOUR
potovalna agencija
POZIVA
bivše zaposlene v podjetju Alpetour Potovalna agencija Kranj ter njenih predhodnikih (TOZD Potniški promet, TOZD Remont-DE Primskovo, DO Transturist in Turistično prometno podjetje CREINA Kranj), da sodelujejo pri interni razdelitvi premoženja podjetja, z vložitvijo lastninskega certifikata v naše podjetje.
Za morebitne informacije pokličite po telefonu 242-011 go. Viko Pogačar ali go. Ivanko Zupančič - Gaber, lahko pa se zglasite osebno v splošnem sektorju podjetja v Kranju, Mirka Vadnova 8, vsak dan, razen sobote med 7. in 14. uro.
OBVESTILO
UPOKOJENCEM ŠEŠIR J A IN NEKDANJIM ZAPOSLENIM V ŠEŠIR JU
V skladu z veljavno zakonodajo o lastninskem preoblikovanju je vsak državljan Republike Slovenije prejel lastninski certifikat v vrednosti od 100.000,00 do 400.000,00 SIT.
Lastnik certifikata lahko le-tega zamenja za delnice podjetja, v katerem je bil zaposlen in tako sodeluje pri lastninjenju.
Da bi ocenili stanje pripravljenosti upokojencev Šeširja in bivših zaposlenih v Šeširju za zamenjavo certifikatov za delnice, vas prosimo, da izpolnite spodnji obrazec in ga pošljete ali osebno prinesete na naslov: Šešir Škofja Loka, Kidričeva 57, 64220 škofja Loka.
Na osnovni zbranih podatkov bomo izdelali program lastninjenja podjetja.
Dodatne informacije po telefonu 064/631-451 (g. Pinterič, ga. Jarc) ali osebno na Kidričevi 57 do 10. avgusta 1994.
1. Ime in priimek:
2. Točen naslov (telefon):
3. EMŠO (13 mestna številka iz os. izkaznice oz. certifikata):
4. Znesek certifikata:
5. Zaposlen v Šeširju v času:
^aframnite dl tet, ^
VIPIBITTER LEMON, COLA, ORANŽADA IN TROPIC, so okusne, osvežilne brezalkoholne pijače, ki jih boste našli v vseh, bolje založenih trgovinah v 1.5 litrskih plastenkah, ki se že na prvi pogled razlikujejo od ostalih pijač po simpatični barvni veternici. Pravo razliko pa boste občutili, ko boste pijače poizkusili, saj so sla jene z naravnim sadnim sladkorjem - huktozof
Fruktoza je idealno nadomestilo za kuhinjski sladkor, ki je eden glavnih vzrokov za tegobe sodobnega človeka (debelost, diabetis, bolezni srca in ožilja, visok krvi pritisk...).
Naše osvežilne pijače, ki so označene z znakom "Fruktoza' so PRVE IN EDINE z fruktozo slajene pijače v Sloveniji!
Uživajo jih lahko vsi, predvsem otroci, mladostniki in TUDI diabetiki, ki se morajo posvetovati s svojim zdravnikom le o količini popitih sokov!
Z uživanjem fruktoze dobiva telo prepotrebno zdravo, lahko, sproščeno in prijazno energijo!
Veliko zdrave svežine vam želi
i m
VIPI d.o.o., IZDELOVANJE PUAČ 64243 BREZJE76d, TEL: 064/738-100, FAX: 064/738-222, SLOVENU'K
ŠMARJERŠKE TOPLICE, ŽIVI IZVIRI
Kraj, ki ponuja zdravje in prijeten dopust
Posodobljen zunanji bazen in nov zaprti bazen sta najnovejši pridobitvi tega dolenjskega zdraviliškega centra.
čeprav gre za zdraviliški center z dolgoletno tradicijo, vanj ne prihajajo samo bolniki po več zdravja, ampak ga vse bolj obiskujejo tudi mladi in stari, ki si želijo plavanja in sprostitve v topli vodi. Letošnje počitnice v Šmarjeških Toplicah so postale še prijetnejše zaradi prenovljenega zunanjega bazena, garderob in gostinskih prostorov ob njem. Pred dnevi so odprli tudi nov pokrit bazen ob hotelu, jeseni pa bodo postregli goste v prenovljeni hotelski restavraciji.
Za tiste, ki še niso obiskali šmarjeških Toplic, je treba povedati, da so prijazna dolenjska vasica na komaj 169 metrih nadmorske višine. Kraj je lahko dostopen po avtomobilski cesti Ljubljana -Brežice, od katere je z odcepa pri Otočcu le 5 kilometrov, najbližje veliko naselje - Novo mesto - pa je oddaljeno 12 kilometrov. Prav oddaljenost od mest in zavetje nizkega
gričevja ter zelenih gozdov dajejo šmarješkim Toplicam posebno prijazno podobo. V okolici, kjer so številni potoki in volike površine izhlapeva-joče vode, človek lahko zadiha s polnimi pljuči čist in svež zrak. Da so okolje ohranili pristno, se oko sprehajalca prepriča ob slehernem potoku, v katerem kar mrgoli rib. Zdravo okolje in blagodejno predalpsko po-
^ ^^^^^^^ wi
j     »Jim - ^
mmmmm
Prenovljeni zunanji bazen krasi tudi nova stavba za slačilnice, sanitarije in restavracijo
dnebje s poprečno letno temepera-turo 10 stopinj Celzija seveda prispevata svoj delež k zdravilnim učinkom vrelca.
Številne manjše vrelce, ki so se nekdaj stekali v pravo termalno jezero, so pozneje usmerili v bazene. Danes uporabljajo v zdravilne namene dva vrelca, ki dajeta približno 40 litrov vode na sekundo. Voda iz izvira ima 32 stopinj Celzija In je sorazmerno bogata s kalcijem, magnezijem, kalijem in ogljikovo kislino. § tako vodo sta napolnjena oba pokrita bazena in leseni zunanji bazen, v prenovljenem odprtem bazenu pa namerijo vodi med 28 in 30 stopinj Celzija, tako so v Šmarjeških Toplicah idealne možnosti za zdravljenje bolezni srca in ožilja, bolezni in poškodb okončin, bolezni živčevja ter psihosomatskih bolezni in stanj, kar seveda omogoča tudi visoko usposobljeno zdravniško in medicinsko osebje. Kdor želi bolezni preprečevati, lahko svoje zdravje utrdi ob plavanju še z raznimi športnimi in rekreativnimi dejavnostmi, od tenisa do sprehodov in izletov. In če ni možnosti za daljše počitnice, se marsikdo zadovolji tudi z enodnevnim kopanjem, kar je poleti gotovo moč ponoviti vsaj nekajkrat.
"Hotelskim gostom in obiskovalcem iz okolice lahko ponudimo letos kar nekaj novosti, od katerih je gotovo najpomembnejša prenova zunanjega bazena. Od začetka junija je vsem na voljo lepši in sodobnejši bazen z masažnimi napravami in novim sistemom čiščenja vode. Na novo tlakovana okolica je primernejša za sončenje, ob bazenu pa smo preuredili slačilnice in sanitarije ter nadgradili stavbo, v kateri bo že prihodnjo sezono nova restavracija. Zadnja pridobitev je nov zaprti ba-
Pod hotelom je zrasel nov zaprti bazen, zgoraj pa preurejajo hotelsko restavracijo
zen pri hotelu, ki je sprejel prve obiskovalce v drugi polovici julija. Je povezan s starim notranjim bazenom, kjer se bomo tudi lotili nekaterih prenov, Iz obeh pa je mogoč dostop na odprto teraso za sončenje. Novi bazen dopolnjuje terapevtski del s podvodnimi masažami. Znatno je spremenjena tudi okolica, kjer smo odstranili staro stavbo ob vstopu v park. Tam bomo uredili miniaturno jezerce s fontano, iz katere bo moč tudi piti zdravilno vodo. Kot načrtujemo, bo
do jeseni končana tudi prenova hotelske restavracije s klasično postrežbo in samopostrežbo," je napo vedal Matevž AŠ, direktor zdravilišča Šmarješke Toplice.
Za tiste, ki so že spoznali gostoljubje zdravilišča, ni potrebno opiso vati prijaznosti osebja in njihovega prizadevanja na vsakem koraku, da bi gostu ustregli. Tega se zavedajo tudi v hotelski kuhinji, kjer pripravljajo različne jedilnike, saj upoštevajo želje tako po dietni kot polnovredni prehrani. In ko le želodec poteŠen, poskrbijo tudi za dobro voljo In radovedno dušo! Za najmlajše so na voljo igrala in razni razvedrilni pro grami, odrasli radi obiščejo katerega od kulturnih dogodkov, ali pa se morda udeležijo izleta v okolico.
Dr. Božidar Brudar, jeseniški župan
Olimpijske igre - izjemna priložnost
Lani je prišlo do velike reorganizacije v največjem podjetju v občini in do radikalne kadrovske zamenjave v podjetju Acroni. Pravo senzacijo je pomenila novica, da dejansko izguba v Acroniju ni tako visoka, kot je bilo prvotno prikazano. Za mene je bila druga senzacija dejstvo, da so najodgovornejši vodilni uslužbenci, ki so sicer pripravljali sanacijski program, brez pripomb sprejeli oceno vladne komisije, da je njihov program slab in mirno sprejeli sanacijski program, ki so ga pripravili v organizaciji Phare.
Značilno za letošnje prvo polletje je bila vest, da stoji podjetje dobro, da napreduje. Obenem pa je prišlo do spora znotraj vodilne tričlanske ekipe. Upravni odbor, ki ima na skrbi delovanje podjetja, se ni spuščal v podrobnosti, ker je dobil informacijo, da podjetje uspešno posluje in da gre v primeru pripomb inž- Cundriča za probleme vodenja. Zadovoljil se je Z dejstvom, da se splošne razmere v Acroniju izboljšujejo. Ostaja pa dolžnost vodstvenih ljudi v Acroniju, da stvari razčistijo in da ustrezno odgovarjajo na pripombe, ne nekega nepomembnega godrnjača, ampak enega od treh najpomembnejših sodelavcev v podjetju.
V zadnjem času je v medijih veliko hvale o delu Acronija. Zelo rad bi verjel optimističnim napovedim, če se ne bi spomin-
jal predzadnje seje Upravnega odbora - preden so me razrešili kot člana upravnega odbora -ko je nastalo splošno začudenje, ko sem vprašal, zakaj govorimo le o visokih prodajnih cenah in nič o lastnih cenah.
Priprave na zimske olimpijske igre 2002 potekajo tako, kot poteka delo na športnem področju v celoti. Po eni strani trdimo, da pri nas ni dilem glede sodelovanja pri ZOI 2002 - vsi od zunanjega ministra do predsednika olimpijskega komiteja, smo za. Ko pa je treba najti konkretne sodelavce in denar, se pa rado zatika. Ideja o skupni organizaciji olimpiade treh detel je edinstvenega pomena in je za Slovenijo posebna priložnost uveljavitve.
V navezovanju stikov z dru-
gimi občinami smo dosegli pomemben uspeh in podpisali pogodbo o sodelovanju z občino Nagold.
Morda še nekaj besed o polnilnici vode. Od februarja leta 1994 se je ponovno začela medijska kampanja o "nezakonitem" delu na občini v zvezi s firmo Peme. Glede na delegatsko pobudo sem predvideval razpravo o tej problematiki na seji občinske skupščine. Žal skupščina ni bila sklepčna, kar kaže na neodgovornost delegatov. Dve debeli mapi različnih dokumentov o tej problematiki dokazujeta, da gre za nedodelanost zakonodaje, za nesposobnost akterjev in tudi za poskuse nelegalnega dela.
Ob letošnjem občinskem prazniku ne govorimo o velikih ciljih, ki smo jih dosegli, je delovni dan, v nizu stalnih prizadevanj za demokratizacijo družbe, za večji dohodek v podjetjih, za dokončanje obnove gimnazije, je patudi priložnost, da zajamemo sapo. Po splošnih informacijah smo največje težave presegli. Potrebovali bomo prav vse - ne le delegate v skupščini, ne imaginarni delavski razred, ampak ljudi z imenom in priimkom, ki si bodo konstruktivno prizadevali za napredek, bodisi kot člani svetov novih občin, kot novi lastniki premoženja, ki bodo imeli ideje in možnosti za njihovo uresničitev.
Mag. Vitomir Pretnar, podpredsednik izvršnega sveta Jesenice:
Pozornost varstvu okolja
Ob letošnjem občinskem prazniku govori podpredsednik jeseniškega izvršnega sveta mag. Vitomir Pretnar: Prihodnost je predvsem v turizmu.
Gospodarske in tudi splošne družbene razmere v jeseniški občini se postopno izboljšujejo. Železarna se postopno približuje končni sanaciji, izboljšujejo pa se tudi razmere v ostalih podjetjih. Področje drobnega gospodarstva in podjetništva še naprej pridobiva na veljavi, povečujejo pa se tudi prizadevanja na področju novih investicij in sanacije programov v podjetjih. Na splošno bi lahko ocenili, da se hkrati s postopnim boljšanjem gospodarskih zadev, povečuje angažiranost občanov na vseh Področjih.
Izvršni svet je letošnjo aktivnost usmerjal predvsem na področja, ki sc neposredno tičejo življenja in bivanja občanov. Intenzivno potekajo aktivnosti okoli reorganizacije komunalnih dejavnosti, s čimer sc ustvarjajo pogoji za njihovo delo v skladu z novo zakonodajo. Podjetja, ki izvajajo komunalne storitve za občane, naj bi bila bližja njihovim potrebam, hkrati Pa bi občani imeli tudi celovitejšo predstavo o problemih na teh področjih. Vse to jc poveza-
no tudi s prizadevanjem za varstvo okolja, ki naj postane naša temeljna vrednota.
Letos se bo zaključil projekt plinifikacije naselja Javornik in Koroška Bela, kjer igra pomembno vlogo tudi občinski proračun, ki bo omogočil dokončanje investicije do ogrevalne sezone in tudi ugodnejšo ceno za občane.
Letos naj bi stekla tudi akcija,
Jesenice praznujejo
Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so se Že začele. Tako je bila v petek, 22. julija, otvoritev razstave slik udeležencev 15. planinske slikarske kolonije Vrata 94 v razstavnem salonu DOl.lK na Jesenicah
V soboto, 23. julija, je bila otvoritev prvega državnega prvenstva ekip upokojencev Slovenije v balinanju v Logu Ivana Knvca, v petek, 29 julija, pa bo ob 18. uri slavnostna seja vseh zborov skupščine občine Jesenice. .. -   2 Aj,„,,„
Po seji bo ob 20. uri kulturno-zabavni večer v prijetnem okolju Wa Kazine, sodelovali pa bodo poleg pihalnega orkestra še kabaretna skupijo Ejga. a^s ga vidu, gledališče m narodnozabavni ansambel Gorenjski navihanci V soboto bo tekmovanje v tenisu ta Pokat mesta Jesenic, tekmovanje v balinanju in začetek tekmovan/a v malem nogometu. V ponedeljek, L avgusta, bo slovesnost ob spomeniku na Obranci, v četrtek, 4. avgusta, otvoritev razstave Grafični listi na temo Pormet v Kosovi graščini, *Pf*V* avguMa, Pa predizbor za mus Slovenije t modno revijo v kopališču Ukova V nedeljo, 7. avgusta, bo začetek tekmovanj lokostrekev za Pokal Jesenic.
ki se bo nadaljevala v prihodnjem letu za dokončno ureditev smetišča Mala Mežakla, pričele pa naj bi se tudi priprave za izgradnjo kolektorja za odpadne vode na relaciji Hrušica -Kranjska Gora.
Če rečemo, da bo varovanju okolja in urejanju komunalne infrastrukture tudi v prihodnje posvečena velika pozornost, ne moremo mimo prostorskih ureditvenih načrtov, ki se ta trenutek pripravljajo za območje Planice in naravnega rezervata Zelenci. Vse te aktivnosti so seveda povezane z možnostjo boljše turistične ponudbe, pri kateri je ravno skrb za okolje osnova za njeno kvaliteto.
Z adaptacijo stare jeseniške gimnazije bo mesto dobilo obnovljeno srednjo izobraževalno ustanovo, ki je posredovala že v preteklosti znanja veliko uspešnim ljudem. Ob gimnaziji bo zgrajena velika telovadnica, za katero bo sredstva prispeval tudi občinski proračun in bo omogočala razvoj dvoranskih športov v občini. Poleg tega bo zagotovljen tudi kvalitetnejši pouk športne vzgoje. Na ta način bo več pozornosti posvečeno mladim v jeseniški občini, odpira pa se tudi eden od pomembnih problemov mladih, njihovih možnosti in perspektive. Nekatere aktivnosti v jesenskem obdobju bodo tudi na izvršnem svetu posvečene problemom mladine.
Letošnje leto je tudi v znamenju obletnic. Turistično društvo KranjskaGora praznuje 90-lctnico, visok jubilej praznuje jeseniška gimnazija, 120-letnico pa Jeseniška godba.
Prihodnost bo vsekakor namenjena turizmu, aktivnemu preživljanju prostega časa ter varovanju okolja, pa tudi znanju in kulturi v najširšemu smislu. Ob prizadevanju vseh občanov nas zato prihodnosti ne more biti strah."
Skupščina občine in Izvršni svet Jesenice čestitata vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku 1. avgustu.
Vitomir Gros, kranjski župan
Ne se pustiti zlomiti!
Po krivdi državnega zbora sem še vedno župan kranjske občine, sicer pa sem samega sebe razglasil za v.d. župana. To kaže na organizacijsko neurejenost slovenske države, kar nekateri delajo namerno, da bi tako vpeljali anarhijo in v njej mogli vladati ter grabiti premoženje po svoji volji. Da so protiustavno podaljšali mandate občinskim skupščinam, je prav tako lahko zavesten pre-cedens, da bi kasneje mogli, na primer, v državnem zboru sami sebi v nedogled podaljševati mandat.
V Kranju smo se pretekla štiri leta trudili, da bi vpeljali ljudem prijazno upravo, ki bi bila tudi učinkovita, vendar nam tudi iz prej omenjenih razlogov to ni povsem uspelo. Zato čutim dolžnost, da se ob tej priložnosti kranjskemu ljudstvu javno opravičim, ker sem nevedoč za preteklost nekaterih članov kranjske vlade pomagal tem ljudem na oblast kot nekdanji predsednik Demosa v Kranju.
Tudi v Kranju se je namreč pokazalo, da je nekaterim mnogo več za oblast kot pa za to, kar so ljudem obljubljali Zato so se tudi v Kranju pojavile razne špekulacije, ki jih seveda zaradi nerazvidne politike
ljudje ne morejo razumeti. Zato se tudi v Kranju pojavljajo javni razpisi, ki to pravzaprav niso, zato ne napreduje denacionalizacija, zato potekajo razne gradnje nerazumno dolgo (most čez Kokro, nekatere ceste in kanalizacije), zato prihaja tudi do raznih nesporazumov med vodilnimi ljudmi ter do raznih dezinformacij v tisku.
Jasno je, da v takem stanju država od občin prevzema naloge in seveda s tem tudi denar ter vpliv. Najboljši dokaz za to je bil majski referendum, ko so ljudje oblastnikom vseh vrst pokazali, da jim ne verja-
mejo in ne zaupajo. Oblastniki pa očitno reagirajo tako, da bodo lokalno upravo uredili mimo volje ljudi po svojih prvobitnih namenih. Opozoriti moram ljudi tudi na to, da država predvideva že s 1. 9. ali pa s 1.1.1995 prevzeti praktično vse funkcije občin, tako da od takrat naprej po mojem mnenju občine sploh niso več potrebne.
Vse, kar sem povedal, pravzaprav dokazuje moje že skoraj dveletne trditve, da Slovenija neopazno polzi v mehko diktaturo ljubljanske oligarhije, ki jo sestavljajo ljudje vseh vladajočih strank pa še nekateri drugi zraven.
Kljub tem hudim ugotovitvam pa sem prepričan, da imajo Slovenci toliko življenjske moči, da bodo prebrodili tudi te težave in se zlasti na gospodarskem področju ne bodo pustili zlomiti. Če pa bo občina Kranj še nekako obstajala, pa ponovno predlagam, da občinski praznik prestavimo na dan Prešernovega rojstva, to je 3. december, da bomo na primernejši dan, tudi datumsko, lažje naredili rezume opravljenega dela v tekočem letu. Poletni 1. avgust pa naj bi ostal kot nekakšen praznik veselja kranjskih občanov.
Peter Orehar, predsednik kranjske vlade
Vseh želja se ne da zajeti z eno žlico
Za občinski praznik običajno vzamemo pod drobnogled zadnje leto; kaj je bilo narejenega, kje morda zastaja korak, zakaj, kaj od načrtovanega bo še treba postoriti. Skozi minulo leto smo se sprehodili skupaj s predsednikom kranjske vlade Petrom Oreharjem.
"Sam imam za največji dosežek uvrstitev nekaterih investicij na področju šolstva v državne plane. Država bo sofinancirala gradnjo športne dvorane na Zla-tem polju, gradnjo fakultete za organizacijske vede, dozidavo srednje ekonomske sole, v sodelovanju z ministrstvom za Šolstvo in sport smo oblikovali stanovanjsko skupnost za vzgojno skupino iz Preddvora. Na ministrstvu bomo kandidirali tudi za denar, namenjen za odpravo dvoizmenskega pouka v osnovnih šolah, kjer ima prednost dograditev podružnične šole Lucijana Seljaka na Orehku. S tem seveda ne zanemarjamo Prešernove šole, ki je tudi prenatrpana, vendar se ne da vsega zajeti z eno žlico. Osnovne šole so namreč v pristojnosti občine, ta bo najmanj polovična soin vestitorica gradnje," pravi Peter Orehar.
Na področju predšolske vzgoje otrok izvršnik kot enega ključnih uspehov omenja odpravo izgube v Vzgojnovarstvenem zavodu. S 1. septembrom bo odprt vrtec na Trsteniku in drugi oddelek šolskega vrtca v Zalogu pri Cerkljah, v cilju ohranjanja poselitve podeželja oziroma preprečitve preseljevanja v mesto pa je tudi ohranitev podružničnih šol Pod-blica, Kokra, Olševek, Duplje.
Če ostanemo pri investicijah, seveda ne moremo mimo pokritega plavalnega bazena v Kranju. "Gradnja se nadaljuje kljub težavam, v republiki smo končno našli sogovornike, s katerimi
iščemo možnosti za odprtje bazena, kar je že pol poti do cilja," pravi Peter Orehar. "Ob tem bi spomnil še na uspešno organizacijo Gira dTtalia, predvsem pa na številne izjemno delavne tekmovalne in rekreacijske športne klube."
Na področju kulture se je Prešernovo gledališče umestilo med uspešna profesionalna gledališča, tudi ljubiteljska kultura je pod kapo Zveze kulturnih organizacij dobro izkoristila novo lokacijo na Sejmišču, razširila dejavnost, z ureditvijo podstrehe bo dobila še dobrodošel manjši prireditveni prostor. "Javne finance žal ne morejo pokriti vseh želja, ki jih imajo številna vznesena društva," pravi Peter Orehar in nato omeni še tri kranjske pevske zbore, ki so presegli raven zgolj ljubiteljskega prepevanja.
Prostorski problem Osrednje
Prireditve ob kranjskem prazniku
Začelo se bo drevi ob osmih s tradicionalno Kranjsko nočjo, na kateri bo, kot na vsaki pošteni veselici, dobro poskrbljeno za glasbo, jedačo in pijačo, prvič bo ognjemet, izbirali bodo mistra Kranjske noči, otroci bodo zavzeli luna park... Prireditev bo dvodnevna, tudi jutri, v soboto, se bo začela ob osmih.
Resnejši del pride na vrsto v ponedeljek, 1. avgusta, torej na sam praznik, ko bo ob treh popoldne slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bodo podelili nagrade in priznanja najbolj zaslužnim za leto 1993, slovesnost pa bo s svojim petjem popestrd moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkeli.
V sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku sodi Še tradicionalno tekmovanje, v smuČarskUi skokih za pokal Kranja na Gorenji Savi. Tekmovanje bo 6. avgusta, ob 20. uri. »H. J.
knjižnice v Kranju je eden najtrših orehov na kulturnem področju. Preselitev knjižnice je sicer že vnesena v program kulturnega ministrstva, trše pa je dogovarjanje z obrambnim ministrstvom, da bi knjižnica dobila nekdanji dom JLA. Predsednik Orehar upa, da bo še pred iztekom mandata prostor za knjižnico rešen vsaj napapirju.
Če se zdaj s področja t.i. družbenih dejavnosti preselimo še na področje gospodarske infrastrukture, velja na prvem mestu omeniti občinski stanovanjski sklad. Mimo sta dva razpisa za dodelitev posojil za gradnjo, obnovo in nakup stanovanj, letos dobi t.i. solidarnostna stanovanja 22 prosilcev. "Urbanizem smo v pretežni meri tudi že rešili," nadaljuje Peter Orehar. "S prenovljenimi prostorskimi dokumenti je pokrita vsa občina, v njih so karseda upoštevane potrebe ljudi tudi po gradnji objektov za poslovne dejavnosti. Na področju gospodarske infrastrukture bi seveda omenil še podpis dogovora o obnovi mostu prek Kokre ter C Staneta Žagarja in Oldhamske ceste. Računali smo, da bomo most in C. Staneta Žagarja, ki bo bistveno sprostila promet, končali do konca leta, vendar jo je zagodla kranjska skala. Najprej bo treba sanirati brezino in utrditi tla, šele potem pride na vrsto sam most. Seveda to pomeni časovni zamik in
Eodražitev, vendar bo kanjon [okre ohranil svojo podobo."
Precejšen del aktivnosti kranjske vlade se je to leto odvijal v luči reorganizacije državne in preobrazbe lokalne samouprave. "Projekt, ki naj bi zaživel z naslednjim letom, se ni posrečil. Tako ostaja nejasen odgovor na vprašanje, kako naprej, saj je zelo težko načrtovati nekatere dolgoročnejše poteze. Naše so usmerjene k razvoju podeželja, ohranjanju poselitve, po dni« strani pa želimo Kranj umestiti kot središče Gorenjske. Slovenija mora vrniti vrednost pokrajinam. Gorenjska je bila in ostaja samostojna dežela s središčem v Kranju." • H. Jelovčan
Skupščina občine in Izvršni svet Kranj
čestitata občankam in občanom, podjetjem, ustanovam ob prazniku, I. avgustu, in jima želita prijetno praznovanje.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Joieta Ciuhe, Andreja Jemca In Lojzeta Spacala.V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko KastelicV Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94 V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik.V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzenji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic.
DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta.
VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. m 16. uro.
RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsai v galeriji Sivčeva hišaV galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotograij Mesto Radovljica. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataše Rozman z Brezij. Od 1. julija dalje je galerija Šrvčeva hiša v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12. ure.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Emila Tomaša - Thomasa.
BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova.\ Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj.X' holeluToplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta.
ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marcnela in Janeza Kneza. v galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Zigonove hiŠe.V okroglem stolpu je na ogled razstava oblačilna kultura na slovenskem. V prodajni galeriji Mravljica na temo Slovenstvo razstavlja akademski slikar Kiar Meško.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka.
MENGEŠ - V galeriji meinariji je na ogled razstava ciklusa reliefov Vdove akad. kiparja Toneta Demšarja.
Radovljica, 29. Julija - Danes zvečer bo ob 19. uri v galeriji šivčeva niša otvoritev razstave slik, akvarelov in objektov iz cikla Pravljični pejsai akad slikarja Klavdija Tuttr. Razstavo bo odprl umetnostni kritik in direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin. Na sliki Klavdij Tutta, iz cikla Pravljični pejsaii, 1993
Folklorna skupina Iskra Kranj na gostovanju v ZDA
Na podlagi določil pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se finansirajo iz proračuna občine Jesenice (UR. list št. 44/93), objavlja Osnovna šola 16. decembra Mojstrana
JAVNI RAZPIS
za Izbiro izvajalca brez omejitev za izvedbo rekonstrukcije In adaptacije kurilnice na objektu osnovne iole.
Predmet razpisa je zamenjava kotla in gorilca v kotlarni, namestitev cisterne za kurilno olje in manjša zidarska dela. Informativna vrednost del je 2.400.000 SIT. Dela naj bi bila opravljena med 20. avgustom in 20. septembrom 1994. Dokumentacijo o delih lahko ponudniki dvignejo do 5. avgusta 1994, do 12. ure pri ravnatelju Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani, tel. 064/891-294
Rok za oddajo ponudb je do 15. avgusta 1994, do 12. ure na naslov: Osnovna šola 16. decembra Mojstrana, Rabičeva 7. Ponudbe, ki morajo vsebovati predlog pogodbe in predračun razpisanih del, pogoje plačila in obseg garancije in servisiranja naprav, pošljite v kuverti z oznako "ponudba".
Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so predvsem: - reference, - konkurenčnost cen, - rok dobave in montaže, - fiksnost cen - druge posebne ugodnosti ponudnika.
O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni do 19. avgusta 1994
NEPRIČAKOVANO VELIKO
ZANIMANJE
Folklorna skupina Iskra Kranj že šestnajst let predstavlja bogastvo ljudskega plesa po Sloveniji in zunaj njenih meja. S programom slovenskih narodnih plesov z Gorenjske, Primorske, Gorickega, Prekmurja in Bele Krajine so gostovali po vsej Evropi in tudi po Aziji in Afriki, maja letos pa so se udeležili mednarodnega folklornega festivala v Tennesseeju, ZDA.
Skupino so na festival v Ameriko povabili, ko je sodelovala na podobnem festivalu na Poljskem. Prireditve v mestu Murfreesboro, ki leži le nekaj deset kilometrov od Nashvilla, zibelke countrv glasbe, se je poleg njih udeležilo še pet floklornih skupin: iz Indije, Švice, Slovaške, Poljske in Sicilije. Kot je povedala predsednica skupine Marija Šenk, je bila slovenska folklorna skupina v Tennesseeju zelo toplo sprejeta. Festival, ki ga je organiziral CIOFF (International Council of Organizations for Folklore Festivals and Folk Art - deluje pod okriljem Unesca), je potekal v Murfreesboru in okolici, skupine pa so imele na dan celo po štiri nastope. "Poleg običajnih samostojnih nastopov in skupnih gala predstav z ostalimi petimi skupinami smo veliko nastopali tudi po raznih šolah. Nad sprejemom smo bili, milo rečeno, presenečeni. Učenci so nas spremljali pozorno in z velikim navdušenjem. Ob koncu vsakega nastopa smo po šolah organizirali nekakšne delavnice, na katerih smo želeli otroke naučiti nekaj najosnovnejših plesnih korakov. Seveda na začetku nismo pričakovali odziva. Pa je bilo ravno nasprotno. Toliko jih je bilo, ki so bili pripravljeni sodelovati, da nikakor nismo mogli ustreči vsem. Tega pri nas nismo navajeni. Šeststo otrok je disciplinirano prišlo na naš nastop, nas spodbujalo in z velikim zanimanjem spremljalo plese z Gorenjske, Primorske, Bele krajine, Gorickega in Prekmurja."
Plesalci in godci Folklorne skupine Iskra Kranj med bivanjem v ZDA.
Folklorno Skupino Iskra Kranj, ki deluje pod pokroviteljstvom podjetja Iskra Števci, sestavljajo predvsem mladi, ki imajo veliko veselja do plesa, petja in glasbe. Njihov mentor, umetniški in strokovni vodja je že vsa leta Jože Šenk, sicer pa so to so predvsem dijaki in štrudentje iz Kranja in okolice, ki so letos na osnovi ugodnih ocen komiskije CIOFF na turneji po ZDA že kmalu po prihodu domov prejeli dve vabljivi ponudbi za nastope. Prvo za mednarodni festival v Belgiji in drugo iz Brazilije. Slednjega se zaradi velikih stroSkov, povezanih s potovanjem, zaenkrat še ne morejo udeležiti, v Belgijo pa odhajajo že sredi avgusta. Tam bodo poleg njih nastopile še štiri skupine: ukrajinska, turška, slovaška in domača iz Belgije. Festival bo potekal
pod enakimi, strogimi pogoji CIOFF-a kot ameriški. Vsaka od skupin je na takšnih prireditvah tudi ocenjena in Kranjčani so se v zadnjem času vedno vračali z najboljšimi. Tudi to ie velika spodbuda za skupino, ki se poleg mednarodnih prireditev udeležuje tudi domačih festivalov in ima samostojne koncerte po Sloveniji in turneji. "Zanimanje za tovrstno
kulturo se povečuje. Sledimo mu z vedno boljšo kvaliteto. Kadre izobražujemo preko Zveze kulturnih organizacij in trudimo se, da bi bile narodne noše, kijih na nastopih nosijo plesalci in godci, čim bolj avtentične in kvalitetne. Seveda pa, posebej pri festivalih in turnejah, ne bi šlo brez pomoči podjetij in zasebnikov. Zato bi se rada zahvalila, tokrat predvsem tistim, ki so nam pomagali na poti v ZDA. Ti so: Iskra Števci, Kompas Hertz, COME2US d.d. Ljubljana, Nib-ble informacijski sistemi, Adria-tic zavarovalna družba, Orbica Ljubljana, Podravka d.o.o. Ljubljana, Iskra Commerce trgovina, Tamček d.o.o., Živila Kranj, Zavarovalnica Triglav Kranj, Turizem in rekreacija Bled, Ark Maja salon pohištva Predoslje, Brunarica Kokrica, Tomov d.o.o. Kranj, cvetličarna Mercurv Kranj in Janez Kalan trgovina s premogom. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so nas za na pot opremili z darili, ki smo jih potrebovali na uradnih sprejemih, pri medsebojnih izmenjavah in promociji Slovenije." • M. Ahačič
SLAVICA OSTERMAN
Na Slavico nas bodo v prihodnosti spominjale mnoge stvari, ki so povezane z njenim ustvarjalnim delom v jeseniški občini. Mogoče je krivično, da je za vedno odšla sredi največjega ustvarjalnega zagona, ko je kot prva direktorica jeseniškega muzeja sprejela izzive, ki so bili resnično veliki. Voditi ustanovo, ki se je morala šele dokazovati, v nenaklonjenem in ne vedno prijaznem okoliu ni lahko delo. Čeprav ji je bolezen jemala veliko življenjske energije, je delo ob pomoči svojih sodelavcev zmogla. Stroka in pošten odnos do dela sta ji bila vedno osnovno vodilo pri nalogah, ki si jih je zadala, zato rezultati niso izostali.
Bogate izkušnje si je pridobila že kot vodja galerijske dejavnosti v Kosovi graščini. Razstave, ki jih je pripravila, so bile včasih pomembni likovni dogodki, saj je pri izbiri avtorjev upoštevala tako kvaliteto, kot tudi aktialnosl avtorjev. Poznanstva, ki jih je spletla pri svojem delu, so pomagala, da se je včasih izboljšala tudi podoba mesta, ki ni bilo ravno znano po galerijski dejavnosti.
Kosova graščina je prazna, ko je odšla. Sodila je v njeno okolje, ki ga je napolnila s svojo gostoljubnostjo in šarmom.
Ko bomo ob petkih popoldne pritisnili na kljuko težkih železnih vhodnih vrat Kosove graščine in vstopili v notranjost, nas ob razstavljenih slikah ne bo nikoli več pozdravil prijazen nasmeh Slavice Osterman. Ko bomo s pogledom sledili okrašenim stenam in bodo koraki odmevali po opečnatem tlaku, bomo morda zaslišali žvenket kozarcev, pridušeno živahne glasove obiskovalcev in občutili tisto skrivnostno slovesnost, ki je vedno spremljala otvoritve razstav v Kosovi graščini. Spominjali se bomo muziciranja glazbenikov in nagovora ženske, ki je stopila na sceno marmornate stopnice, spregovorila in nas očarala s svojim šarmom in eleganco. Tako je Slavica sprejemala svoje goste na razstavah v Kosovi graščini, vedno prijazna in pozorna do vsakogar, ob tem pa nekako zadržana in skrivnostna. Ves dogodek se je odvijal v nekem slovesnem vzdušju, ki ga lahko pričara edinole umetnost, ki ji je Slavica do konca predano in odgovorno služila. Ob vsaki otvoritvi je bila ponosna na svoje delo, v katerega je vložila ogromno truda. V svoji pisarni ob oknu je snovala načrte za naslednjo razstavo. Prostor je izžareval njeno osebnost in predmeti so bili del njenih spominov.
Žametni tabure, na katerega je posadila naključne obiskovalce in jim postregla s čokoladnimi bonboni, je bil središče tega prostora, na katerega smo radi sedali. Utrujenim od vseh vrst problemov nam je ponudil zavetje, mir, tišino. Tišina je zdaj tudi zavetje Slavki Ko odpremo ponovno težka železna vrata, nas pograbi vrvež ulice in odnese kdo ve kam. V. Pretnar
10. FESTIVAL IDRIART 1994 na Bledu in drugod...
PESTRO KULTURNO DOGAJANJE
Bled, 26. julija - Slovenski violinist in v svetu uveljavljeni glasbenik MIHA POGAČNIK, slovenski veleposlanik za kulturo, se je spet vrnil na "svoj" Bled. Ne sam, ampak spet s stotnijo IDRIARTOVCEV (Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo s sedežem v nemškem Hamburgu), izvajalci in poslušalci ter tečajniki in predavatelji.
Uvodni koncert in otvoritev letošnjega jubilejnega - 10. festivala sta v soboto (23. 7.) na blejskem Otoku sicer minila Brez njega, zato pa nista obšla glasbe. Že takoj po otvoritvenem predavanju Mihovega brata, arhitektka MARKA POGAČNIKA, je festival otvonl predsednik radovljiške občine - župan ing. Vladimir Černe, nato pa je sledil prvi letošnji in že kar takoj obsežni koncert. Na njem so nastopili stari glasbeni znanci blejskega dela festivalov IDRIART -Orkester Akademije za glasbo v Hamburgu z dirigentom Elmarjem Inmpsoiioin. IVinajst mladih godalcev je integralno izvedlo priredbo VVolfganga Graserja slovitega cikla Johanna Sebastiana Bacha Umetnost fuge. Delo ie kot zadnji skladateljev opus nastalo v letih 1747-50 in vsebuje 20 fug in kanonov. Srednji del (kanone in fuge) so izvedli vsi trije prvi neimenovani godalci (violinistka, violistka in violončelist) orkestra kar sami - brez dirigenta. Gotovo ic že ta prvi in začetni glasbeni udarec napovedal ponovno oživitev klasične glasbe, od baroka, preko rokokoja, klasike - klasicizma do romantike in moderne. Kljub temu, da se tudi letošnji IDRIART nadaljuje v umetniškem pogledu dovolj raznoliko, pa del te uvodne napovedi drži že skoraj celo prvo polovico letošnjega blejskega dela festivala IDRIART. i K
Že prvi pohodni dan, ki je naslednji dan (24. 7.) vodil letošnje udeleženec preko Vršiča do Pirana in so se mu tam pridružili udeleženci hrvaške veje - ladjevje miru, ki je priplulo iz Dubrovnika in mu je "poveljeval" Miha Pogačnik, je to do neke mere spel pomirila in oplemenitila z drugimi glasbenimi zvrstmi. Ob legendi o Zlatorogu z Vršiča, do pihalnega orkestra in druge obalne lokalne kulture, pa vse do glasbenega finala tega dne, ko so nastopili v piranski stolnici sv. Jurija kar trije ansambli - solisti: najprej Tržaški oktet, ki je pod umetniškim vodenjem Danila Čade/a odpel same serenadno in poletno - večerno ubrane pesmi zbore, preko violinista Miha Pogačnika, ki se je s slikovito Chaccono iz Bachove solo Partite št. 2 v d molu, takorekoč letos predstavil prvič. Za solističnim nastopom pa se mu je ob čembalu že pridružila Marija Noller ■ Nuiniceva, ki jo bomo na Bledu letos še srečali. Odigrala sta Bachovo Sonato za violino in čembalo v B-duru. Za njima pa so bili na vrsti sloviti Interpreti Veneiiani, oziroma namesto njihovega 14 članskega ansambla samo instrumentalni ansambel - kvartet z oboo, violo, kontrabasom in čembalom. Italijani so imeli na sporedu dvoje Sonat: v C-duru AntoniaVivaldija in v F-duru Antonia Lottija. In tega dne še
ni bilo konec, kajti udelženeem IDRIART-a so pokazali Se slikovit' Mrtvaški ples v bližnjih Hrastovljah, nat napovedale fanfare s hrastoveljskega zvonika
D pok ednj i
(In.i
p.i so
Prvemu pohodnemu dnevu je potem sledil že drugi (25 7.), skoraj sta se držala eden drugega, kajti udeleženci so ostali kar n* Notranjskem in se v Rakovem Škocjanu srečali s pozdravnim plesom Skoromatov, kratkim koncertom ljubljanskega kvintet' trobil, pevko ljudskih pesmi Ljobo Jenčc, spoznali pa so I* Cerknico, Cerkniško jezero, njih duhovne razsežnosti, ptice in kačj« pastirje, da bi ta uan lahko sklenili s ponovnim srečanjem * ljubljanskimi trobilci.
V torek je bil šele čisto pravi blejski dan, ki ga je sklenil prvi blejsk' klavirski maraton. V Festivalni dvorani so odigrali skoraj tri urn' klavirski maraton nemško natui.di/irani pianistki Pi Hsien (hen 1,1 Marija Noller NamiČeva tei kanadski pianist Piene lasnim /. tlel' skladateljev Beethovna (tri sonate), Ravela (Ondine) in Schubcrt* (Fantazija v I molu, op. 103 in Sonata, opus postlanimi v B duru) p' smo bili nedvomno soočeni s prvim umetniškim vrhuncem letoSnjeg* jubilejnega - 10. festivala IDRIART na Bledu m drugod p° Sloveniji   F. K.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Blejski LIP lani prvi med lesarji, letos posluje še bolje
Dober odziv na hrambo certifikatov
Denacioalizacijski zahtevki predstavljajo kar približno desetino vrednosti LIP-a.
Bled, 22. julija - V blejskem LIP-u je pred zaključkom akcija zbiranja lastninskih certifikatov v hrambo, ki je bila dokaj uspešna. Zaradi denacionalizacijskih zahtevkov lastninjenje kasni, programa še niso oddali, trenutno poteka nova cenitev podjetja. V LIP-u so z letošnjimi poslovnimi rezultati zadovoljni, pričakujejo, da bodo še boljši kot lani, ko je bil LIP prvi med lesarji, LIP-ova tovarna vrat na Rečici pa se je uvrstila na 42. mesto med tristo največjimi podjetji v Sloveniji.
Z zbiranjem lastninskih certifikatov sedanjih in nekdanjih zaposlenih ter njihovih družinskih članov so začeli junija, akcija je pred zaključkom, direktor
LIP-a Franc Bajtje dejal, da je bila dokaj uspešna. Zanjo so se odloČili, da jih ne bi prehitele investicijske družbe, ki že zagnano nagovarjajo ljudi, naj jim Zaupajo svoje lastninske certifikate. "Prepričan sem, da se bo cvforija investicijskih družb počasi unesla, saj je naložba v Zdravo industrijsko podjetje zanesljivo boljša in varnejša kot v neznano investicijsko družbo," pravi Franc Bajt.
Kova ocenitev podjetja
, V blejskem LIP-u z lastninjenjem še niso začeli, ker imajo sorazmerno veliko denacionalizacijskih zahtevkov, vsi predstavljajo kar približno desetino vrednosti podjetja po otvoritveni bilanci. Glede na to, da so po letu 1970 praktično vse zgradili na novo ali kupili, je to dokaj veliko.
Z upravičenci so sc v glavam že dogovorili, deloma gre Za vračanje v naravi, deloma za lastninske deleže. Nedokončana sta le denacionalizacijska zahtevka v Mojstrani in Belci, direktor Bajt računa, da bosta končana pred jesenjo.
Zaradi denacionalizacijskih
zahtevkov pa tudi zaradi nekaterih novih rezervacij, predvsem ekoloških naložb v prihodnjih letih, zdaj pripravljajo novo ocenitev podjetja, ki naj bi bila končana sredi avgusta.
Program lastninjenja bodo napravili na ravni koncema, zato bo verjetno prišlo do nove reogranizacije. Z interno razdelitvijo in notranjim odkupom naj bi dosegli 60 odstotkov vrednosti podjetja, pokrili naj bi jo z lastninskimi certifikati, saj je bil oziv na njihovo hrambo dober. Če bo mogoče, tudi z dokapitalizacijo, v mislih imajo sveži zasebni kapital zaposlenih.
Zastopstvo za avstrijsko podjetje DOKA
Blejski LIP je pred mesecem podpisal pogodbo o generalnem zastopstvu za avstrijsko podjetje DOKA, ki je eden največjih proizvajalcev opažev na svetu. Zastopstvo se nanaša na vse opažarske izdelke, velja pa v Sloveniji in na trgih držav bivše Jugoslavije, razen Hrvaške, kjer DOKA že ima svojega zastopnika.
LIP med drugim proizvaja tudi opazne plošče in že doslej jih je prodajal tudi avstrijskemu podjetju DOKA, sodelovanje je sedaj preraslo v generalno zastopstvo. Gre torej za zelo zanimivo kombinacijo oziroma dopolnjevanje, saj LIP proizvaja opazne plošče in z ostalimi elementi avstrijskega izdelovalca opaž kompletirajo. Tako lahko servisirajo naša gradbena podjetja s prvovrstnim opažem,  gradbenikom  pa ni
Eotrebno plačevati uvoza, saj IP in DOKA lahko izravnata medsebojne dobave.
S prvovrstnim opažem lahko sevisirajo velika in srednja gradbena dela, sveda tudi manjša, pohvalijo se lahko, da so denimo prispevali opaž za gradnjo mostu na avtocesti v Mostah, kar je nedvomno dobra referenca.
Na seznamu 300 največjih slovenskih podjetij (po bruto dobitku), ki ga je objavil Gospodarski vestni k, najdemo UP-ovo tovarno vrat na Rečici na 42. mestu. Izmed gorenjskih podjetij jo prehitela le dva. Elektro Gorenjska se je uvrstila na 14. mesto, vendar so iz elektrogospodarstva ie sporočili, da je k tako dobremu poslovnemu razultatu prispeval odpis starih obveznosti Na 35. mesto pa se ie uvrstilo kranjsko trgovsko podjetje Merkur. Med gorenjskimi industrijskimi podjetji pa je LIP-ova tovarna vrat potemtakem na prvem mestu. Tik za petami pa ji je na 44. mestu Elanova tovarna smuči v Begunjah in na 47. mestu kranjska Iskra Števci.
jevih podatkov sestavili pri reviji Gospodarski vestnik, najdemo LIP-ovo tovarno vrat na Rečici pri Bledu na 42. mestu. Za merilo so vzeli bruto dobiček v lanskem letu. Glede na povprečno število zaposlenih pa se je LIP-ova tovarna vrat uvrstila na 79. mesto, po uporabljenih poslovnih sredstvih na 159. mesto in po celotnem prihodku na 94. mesto. Primerjava torej pokaže, da zelo dobro posluje.
Poguben tečaj
"Tečaj je večna tema velikih izvoznikov, toda nič ne pomaga, vemo, da je ponudba deviz zdaj večja od povpraševanja in menjalniški tečaj je celo nižji od podjetniškega. Tako bo, dokler se ne bo odprla domača investicijska potrošnja, dokler se ne bomo olastnimli in zagnali novi razvojni cikel, " pravi direktor Bajt.
Proizvodnjo povečali za 15 odstotkov
S poslovnimi rezultati, s proizvodnjo in prodajo v letošnjem prvem polletju smo zadovoljni, je dejal direktor Franc Bajt. Proizvodnjo so namreč v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali za 15 odsototkov, ob približno enaki zaposlenosti, saj je v LIP-u še vedno zaposlenih 1.060 ljudi. Zategadelj so seveda
Eovečali produktivnost in kon-orenčno sposobnost in letos pričakujejo še boljše poslovne rezultate kot lani.
LIP že tradicionalno dobro posluje, lani pa se je uvrstil na
{irvo mesto med slovenskimi esarji. Na seznamu 300 največjih slovenskih podjetij v lanskem letu, ki so ga na osnovi SDK-
Prvo večje podjetje v Kranju dobilo drugo soglasje agencije
V Števcih končali lastninjenje
Ustninsko preoblikovanje Iskre Števcev je končano in čaka jih le še vpis v sodni register.
Analiza, ki so jo napravih za pretekla štiri leta (od 1990 do 1993),kaže, da so cene v tem času porasle za 5.638, tečaj marke za 4.342 in tečaj lire za 3.358. Razkorak je torej več kot očiten, v delovno intenzivni proizvodnji pa je dodaten udarec pomenila prehitra rast plač.
Delna rešitev so seveda cenejša posojila. V zadnjem letu so za podjetja v prvem bonitetnen razredu obresti padle na 12 odstotkov, k temu pa je seveda potrebno prišteti še veliki R. Tudi, če bi opustili veliki R, bi bile obrestne mere pri nas še vedno višje kot v tujini.
Pomagamo si s cenejšimi tujimi posojili, kadar je to potrebno, pravi direktor Bajt, deloma tudi uvoznimi surovinami, ki so pri nizkem tečaju cenejše, saj pri oskrbi izvozne proizvodnje ni uvoznih dajatev. Razmere je nekoliko omililo tudi ponovno regresiranje obresti in garancije za obresti za izvozna posojila. Slovenska izvozna družba pa je odprla tudi kreditiranje pohištva, ne samo opreme, kakor na začetku. • M. Volčjak
Industijski panožni projekti
Več kot dvakrat cenejša delovna sila
Kranj, 27. julija - V devetih industrijskih panogah poteka projekt primerjalne analize. Projekt se je začel lani, financira ga program Phare. Zbrani rezultati kažejo, da ima slovenska industrija prednosti predvsem zaradi bistveno cenejše delovne sile, saj pri nas znaša približno 8 nemških mark na uro, v Nemčiji pa na primer 20 mark.
Z industrijskimi panožnimi projekti skuša ministrstvo za gospodarske dejanosti prispevati k večji konkurečnosti slovenske industrije, v projekt, ki ga financira program Phare, so vključeni tuji in domači svetovalci. Za analizo so izbrali industrijske panoge in posamezna podjetja, da so lahko potegnili primerjave s svetovno konkurenco. Zanima jih predvsem tehnološka opremljenost naših podjetij, njihova organizacijska razvitost in stroški ter bodoča rast podjetij. Analize so napravili na ravni panog in na ravni posameznih izdelkov, zato so sodelujoča podjetja in panoge dobile usmerivte za bodočo proizvodnjo, ki bo tržno uspešna na svetovnem trgu.
Projekt se je začel lani. Iz programa Phare je bilo zanj namenjenih 6,5 milijona ekujev, doslej pa so ga izvedb v devetih industrijskih panogah. Izbrane so bile predvsem izrazito izvozno naravnane in panoge, v katerih se srečujejo z večjimi težavami. Analize so bile zaključene v elektro, tekstilni, usnjarski, transportni, lesni, kovinski in živilsko-predelovalni industriji ter v železarstvu in strojegradnji. Podjetja so sodelovala prostovoljno, zagotovljena pa jim je bila tajnost podatkov, ki so jih dali na razpolago. Izbrana so bila podjetja, ki so lahko najbolje predstavljala glavne izdelke panog, drugo merilo pa je bil predvideni učinek projekta na poslovanje podjetij.
Rezultati kažejo, da ima slovenska industrija v primerjavi s podjetji Evropske unije prednost zlasti na področju cene delovne sile, ki je pri nas bistveno cenejša, saj znaša delovna ura 8 nemških mark, v Nemčiji pa na primer 20 mark. V Sloveniji je cenejša tudi energija, tudi materiali, ki jih predelujejo pri nas, so dostopni po istih ali celo nižjih cenah kot v Evropi. Konkurenčnost pa slovenski industriji jemlje tudi nizka produktivnost, ki je kar trikrat nižja kot v Evropi, ter premajhen domači trg, saj morajo podjetja izvažati od 60 pa celo do skoraj 100 odstotkov svoje proizvodnje. Velik problem je tudi pomanjkanje kapitala, zato morajo podjetja najemati draga posojila. Premalo izkušenj pa imajo naša podjetja tudi na področju trženja.
Pripravljajo še dva dodatna projekta in sicer za kemijsko in papirno industrijo, projekt pa bodo nadaljevali v tekstilni in lesni industriji ter v železarstvu.
Brezposelnost se še povečuje
Maja za 0,2 odstotka več brezposelnih
Brezposelnost v letošnjem maju je v Sloveniji znašala 14,2 odstotka in je za 0,3 odstotne točke nižja kot v aprilu, je sporočil Zavod za statistiko Republike Slovenije. V primerjavi z lanskim majem je ugotovljeno, da se je brezposelnost malenkostno zvišala in sicer za 0,2 odstotni točki. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila pri ženskah v letošnjem maju 13,4 in pri moških natanko 15 odstotkov. Skupno število registriranih brezposelnih oseb je bilo v primerjavi z lanskim majem večje za 0,2 odstotka. Kljub majhni razliki v številu brezposelnih, je pri iskalcih zaposlitve nekaj strukturnih sprememb. Tujcev, ki imajo delovna dovoljenja je bilo letos za 34,3 odstotka manj kot v lanskem letu, število iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let je padlo za 11,3 odstotka, medtem, ko je tistih, ki zaposlitev iščejo prvič, več za 2,1 odstotka. Slednje je kazalec, da delodajalci raje zaposlujejo mlajše osebe. Število trajno presežnih delavcev se je v maju v primerjavi z lanskim letom povečalo za 26,4 odstotka. Izobrazbena struktura registriranih brezposelnih oseb se spreminja le v manjšem obsegu, vendar pa se je letos za več kot desetino zmanjšalo število iskalcev zaposlitve z visoko izobrazbo, povpraševanje po visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcih pa je večje. V primerjavi z lanskim letom se je položaj najbolj poslabšal za iskalce zaposlitve s srednjo izobrazbo, ki jih je več za 3 odstotke. • M.G.
*n»nj, 27. julija - Postopke lastninjenja ie doslej končalo Približno trideset slovenskih podjetij, med njimi so štiri i gorenjske. Poleg škofjeloškega Kroja in EGP-ja sta to dve ^njski podjetji in sicer manjše podjetje Ornega ter Iskra Števci, J je tako imenovano drugo soglasje agencije za privatizacijo dobilo kot prvo večje podjetje v Kranju.
med podjetja na lokaciji Savska loka, saj so bili od razpadu Kibernetike zemljišča in zgradbe razdeljeni z idealnimi deleži, ki so jih podjetja med
Podjetje Iskra števci je t.i. J*rilgo soglasje agencije za priva-l,zacijo dobilo 18. julija, s tem je Proces lastninskega preobliko-vanja vsebinsko končan Caka
[Jnji vsebinsko končan. «
Ic šc vpis v sodni rcg.ster, kai seboj izpodbijala. Nov sporazum
P» je zgofj pravno proceduralna o delitvi premoženja je bil
*»deva. ki o bodo predvidoma sklenjen januarja 1994. V tem
°Prav,l, septembra, saj do 15. času je potakahi tudi revizija,
•VgttJta trajajo   sodne počit- SDK je ugotovila tn nepravil-
nice" nosti dve sta bih pravne narave
Hkrati so se odločili tudi za in ena finančne, šlo je za preveč
Q°vo ime podjetja, o čemer sc je izplačan regres v višini Z.U
*«p*čina podjetja že izrekla 17. milijonov tolarjev. Program last-
U»>M  m podjetje Iskra Števci mnjenja je bi  nato sprejet 14.
iod„                         j-.«.. -rja, soglasie agencije za
zacijo L_ ruarja. Vpisovanje delnic je
°°vo ime podjetja, o čemer se je izplačan regres v i
*kupsčma podictia že i/rekla 17. milijonov tolarjt
Ni  m podjetje Iskra števci mnjenja je bil
No po novem delniška družba januarja, soglasje agencije za
7k»al ineco, ki bo torej uradni privatizacijo so dobili .Z5. itb-
Jaium "rojstvi" Imala septem- ruaria. Vpisovanje deljic je
bra.        J 1 potekalo od 16. marca do 26
V Iskri Števcih so sc že ipriU,f»^^f^L^m^,
Jjcembra  19.2  odloČi,, da 3 270 ^^ih^lMa^
5°do »kušali doteči večinsko, vrednosti 1 078750 (XX) tolarjev
,s''l M odstotno lastnim. «po kai  P»mcm   da je prt;>Uck
|.ri(Mave „., lastninjenje znašal 118 410.000
0 v poln! men slekle lansko novn. c.l, lastninjenja je bi ako
**n, Najprej so moral, razrešit, celo presežen, saj so sedanj, ,n
VP'asa„,e\a/dcl..vc premoženja nekdanji zaposlen, lahko postal.
60 odstotni lastniki podjetja, delnice pa so lahko "odkupili" zgolj s certifikati, ni jim bilo potebno prispevati denarja, kar seveda tudi pomeni, da imajo enak izhodiščni položaj. V sodni register bodo vpisali 2.404 milijonov tolarjev osnovnega kapitala, ki je razdeljen na 240.400 delnic z nominalno vrednostjo 10 tisoč tolarjev. Na interno razdelitev je odpadlo 48.080 delnic in na notranji odkup 96.160 delnic.
Vodstvo podjetja se zaveda, da je model notranjega lastništva ob vseh prednostih tudi zelo zahteven, zato bodo pri njegovi vpeljavi in dolgoročniohranitvi uporabili tudi tuje izkušnje. S šestimi drugimi slovenskimi podjetji so se vključili v projekt "Lastniška struktura zaposlenih", ki ga sofinancira britanska vlada, izvaja pa angleško podjetje Job Ovvnership. Izdelali bodo poseben priročnik za zaposlene lastnike, v njem bodo obdelana vprašanja vpeljave modela notranjega lastništva v podjetje in zahtevane spremembe pri načinu vodenja in upravljanja podjetja, katerega večinski lastniki so zaposleni.
NAM LAHKO ZAUPATE LASTNIŠKE CERTIFIKATE
KREKOVE POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE
GREGORČIČEVA 37/1, 62000 MARIBOR. TELEFON 062/221 588. FAX 062/222-71 1
V SODELOVANJU S
KREKOVO BANKO
Z NAMI STE NA SVOJI STRANI!
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
4M NA ŠTIRIH KOLESIH Poltretji miljon Mercedesov E Povezava mobilnega telefona in alarma
Podjetje MKS elektronski sistemi iz Ljubljane je razvilo napravo imenovano Mobilar M, ki povezuje mobilni telefon in alarmno napravo v avtomobilu ali na objektu. Mobilar M se pritrdi na sprejemno ali oddajno enoto mobilnega telefona, in poveže z alarmno napravo. Ob morebitnem vlomu se sproži alarmna naprava, vključitev mobilara M pa aktivira mobilni telefon, ki kliče drugo izbrano številko telefona ali pa sporočilo prenese na osebni odzivnik (pager). Vmesnik s posebnim tonskim signalom sporoči, da je bila sprožena alarmna naprava, na osebnem odzivniku pa posreduje številko mobilnega telefona. Če je telefonska številka, ki jo uporabnik izbere sam, zasedena, mobilar M klic večkrat ponovi, alarm pa se aktivira tudi če je mobilni telefon izključen ali če je lastnik slušalko odnesel iz avtomobila.
Po mnenju tehnične službe družbe Mobitel naprava povsem ustreza za priključitev na telefone benefon class in forte. Mobilar M stane v tolarski protivrednosti 499 nemških mark, za vgradnjo pa je potrebno odšteti SO mark. • M .G.
Mercedes - Benz razreda E je na najboljši poti, da postane najuspešnejši model iz stuttgartske avtomobilske hiše.
4  ■  \ r
MEŠETAR
Časopisno založniško podjetje Kmečki glas ima v svoji ponudbi tudi precej literarture, ki jo priporočajo kmetovalcem pri kmetijskih opravilih, cene za tovrstno literaturo pa so naslednje:
T. Tavčar RAČUNALNIK V KMETIJSTVU 1.155,00
J. Maček, M. Kač: KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO
RASTLIN 2.100,00 I. Jazbec, F. Skušek: BOLEZNI GOVED 1.470,00 M. Novak, J. Maček: TEHNIKA NANAŠANJA
PESTICIDOV 1.575,00 B. Žemljic: BOLEZNI IN NEGA PARKUKE T. Tajnšek: KORUZA 1.680,00 M. Leskošek: GNOJENJE 2.100,00 B. Skalin: RIBOGOJSTVO 2.520,00 J. Maček: BOLEZNI POLJŠČIN
M. Jakelj: TABLICE ZA KUBICIRANJE LESA 1.050,00 M. Mrhar: TEHNIKA PRIPRAVE IN SPRAVILA SENA 2.100,00
g|g£^               V DANAŠNJI ŠTEVILKI: A\rtr\m qt~Vp*t • t«t: hvundai lantra /^VlUIIldlJVCl   .JpoRT:GHD SEVNICA 94.	
o*oooo™rna^aziTmi	DTM •NAJAVA GHD USAG '94 - CRNI VRH • MOTOCIKUZEM: SVETOVNO PRVENSTVO DONNIGTON
VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU	
Pred kratkim so namreč dosegli proizvodno številko dva milijona in pol, jubilejni avtomobil pa je bi E 320 kabriolet. Model razreda E sicer izdelujejo od leta 1984 skupno pa je na voljo kar v 31 različnih izvedbah z motorji od najšibkejšega dizla s 75 KM do izjemnega bencinskega osemvaljnika z močjo 381 KM in v karoserij skih različicah od štirisedežnih kabrioletov in kupejev do prostornega kombija in posebnih izvedb s šestimi vrati in osmimi sedeži.
MOTOCIKUZEM
GLOBUS TOURS d.o.o. & Šinkova 2 61234 Mengeš
Tel.: 061/737-682, 061/318-791 (Ljubljana)
SVETOVNO PRVENSTVO
V MOTOCIKLIZMU - BRNO -1994
Odhod 18. avgusta
izpred hotela Creina v Kranju ob 21.30 uri.
Dopoldne prosto za ogled treningov. Po ogledu prevoz do hotela in namestitev. Popoldne prosto za individualne oglede. Večerja in nočitev.
20. avgusta
Po zajtrku prevoz na dirkališče in prosto za ogled treningov. Popoldne prosto za individualne oglede. Večerja in nočitev.
21. avgusta
Po zajtrku prevoz na dirkališče in prosto za ogled dirke. Po ogledu vrnitev proti domovini. Predviden prihod domov v nočnih urah.
KATEGORIJE: 125 / 250 / 500 / prikolice CENA:'170 DEM
V ceno je všteto: avtobusni prevoz, gostinske storitve po programu z namestitivjo v dvoposteljnih sobah s prho in wc-jem, vodstvo in organizacija izleta. Plačilo je v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
■ VOZILA f ŠPANSKIM
■ TI M PI RAJA IN TO M
pooiuKem
TRGOVEC ZA VOZILA SEAT
^ALPO
PRODAJA IN SE1VIS
C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16.
Skupina Volkswagen
d o o
mobitat aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT al UEAS1NG
NOVO!
ronutno najmanjši moM
totofon v Slovani BENEFON DELTA 3.490 DEM
Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288
VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o
KAM NA KOSILO, VEČERJO ?
C
IME GOSTINSKEGA OBJEKTA
KRAJ
SPECI ALITETE M EN U
GOSTILNA ZARJA Tel.:49 305
I..................L
doraot«     jedi po naroČilu, wok dan kosilo
GOSTILNA JAMA TEL:41-125
ŠENČUR
domaČa kuhinja, dopoldanske mah«, nedeljska kosila,
SPtCIALITETINA2At.il
NMMMMMr
■4 FRANCIJA 1 Slovenija turist 1 MANJ TEL: 211 -946	I 20.8. fLamMmmr	l 875 OEM		|P0tffliZI0NI	J   DVORCI 08 LOARI, i NORMANDIJA MONT f ST MICHEL PARIZ,...
4 ŠPANIJA 1 SLOVENIJA TURIST 1 KRANJ TEL: 211 946	1 •	j 408 DEM	J LETA10+8US	I POLNI 1 PENZIONI	8J     UORtl Df MAR, I BARCELONA, MONACO, 1 N1CA, MONTICARLO,..
Pri Mercedesu se lahko pohvalijo tudi s številkami: avtomobili razreda E imajo na evropskih trgih v svojem razredu kar 22,7-odstotni tržni delež in so za 7,9 odstotnih točk boljši od najbližje konkurence, uspešni pa so tudi na neevropskih trgih. Poleg tega si je Mercedes E prislužil tudi nekaj laskavih priznanj. V Nemčiji so ga bralci spoštovanja vredne revije Auto Motor und Sport proglasili za najboljši avto na svetu, v ameriški reviji Consumer Rcports pa za najboljši uvoženi avtomobil leta 1994.
Od letoSnje pomladi so v Stuttgartu poskrbeli za boljšo opremo. Vsi Mercedesi E imajo serijsko vgrajeni varnostni vreči za voznika in sopotnika, daljinsko zaklepanje, električen pomik prednjih stekel in vzglavnike na zadnjih sedežih, hkrati pa so kar za dobro četrtino znižali cene za dodatno opremo.
Tudi pn nas gredo mercedesi razreda E kar dobro v promet, za najcenejšega E 220 diesel pa je treba pri slovenskem zastopniku Autocommercu • Intercaru imeti slabih 42 nemških tisočakov in 56 odstotkov tolarjev za dajatve. • M.G.
NOVICE
MAZDA: Tej japonski avtomobilski tovarni je Slo lansko leto v Evropi nekoliko slabše od pričakovanj, zato pa so letos onstran luže, v ZDA s prodajo uspešni kot Se nikoh. V Šestih mesecih letoSnjega leta so tam prodali 197.983 avtomobilov, kar je 23,6 odstotka več v primerjavi z lanskim letom. Doma na Japonskem so medtem začeli s prodajo nove tri vratne mazde 32 z imenom familia neo, v prvih dneh septembra pa bodo slovenski uradni prodajalci dobili prenovljeno 323 v izvedbi s Štirimi in petimi vrati, več o tem pa prihodnji petek.
RENAULT: Novomeški Revoz je znatno pocenil varnostno vrečo za Reanault clio, Id so jo v prenovljeni model ponudili kot dodatno opremo, ki jo vgradijo v novomeški tovarni. Nova maloprodajna cena znaša 74.040 tolarjev, kar je za natanko tretjino ceneje, kot pred julijem. • M.G.
Hrošči v Mursko Soboto
Dežela štorkelj in keeeberov
Prav redki so modeli avtomobilov, ki bi jim lahko rekli "stroj stoletja", in če bi le-te začeli naštevati po vrsti, bi se gotovo najprej spomnili na popularnega Volkswagnovega hrošča, ki se je rodil v tridesetih letih tega stoletja in ga Se vedno izdelujejo v Braziliji. V zadnjih dveh letih so se ljubitelji teh avtomobilov organizirali tudi v Sloveniji, prav gotovo pa je najmočnejši "Klub Keeeber" v Murski Soboti. Člani slednjega bodo tako pripravili mednarodno srečanje zračno hlajenih V (aduti so seveda hrošči), ki bo potekalo od 5. do 7. avgusta na Športnem letališču v Murski Soboti. Ljubitelji in lastniki hroSčev z Gorenjske, ki ste se dosedaj skrivali, le pokažite se v Murski Soboti, Prekmurci vas pričakujejo. • Igor K.
POSEBNO UGODNA POLETNA PONUDBA!
SUZUKI
Suzukijevih 7 elementov slovenske preudarnosti:
UGODNOSTI
Majhna poraba goriva Q Konkurenčne cene in kreditni pogoji l>3 Nizki stroški vzdrževanja, zavarovanja in registracije Q Vsestranska uporabnost tako za delo v naravi, rekreacijo kot tudi za vsakodnevno uporabo (3 Evropska garancija in servisna mreža  Q Zunanji estetski izgled in
Q i
notranja praktična ureditev
Varnost vozila
SWIFT • SAMURAI • VITARA
SUZUKI
SLOVENIJA
POOBLAŠČENI PRODAJALCI
AVTOTECH d.o.o., Ahi.nova 1.61291 SKOfUCA PRI U.. ter 061/66 63 59. lan: 66 63 48
PANADRIA      lana Husa la, 61000 LJUBLJANA. teL. 061/140 13 72. 140 32 30.1a«. 14021 53 KALCIT d.o.o., Cesta talcev 69.64000 KRANJ, tel/ta«: 064/33 10 13
PW M* ioVJiica Jwce flanJer 2. 62000 MARIBOR, tel. 062/41 39 72 ta« 41 39 72
AVTOHISA RAJSAJi d.o.o., Mik)Sa K«a 18.690O0 MURSKA SOBOTA, tel 069:21 444. la«: 32 317
GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO
SUZUKI VVOLF IN »RTNEIJI d.o.o. Jano Huso la. Ljubljana, Slovenija Tel.: 061 14011 73,061/140 13 65. Fax: 061/140 23 02
ANDI AVTO d.o*, Cesta kozjanskega odreda 18 63230 ŠENTJUR PRI CELKJ. tel:063/74 33 89.fa« 74 30 87
AVTO KRAJNC SUZUKI, Vosek 30.62231 PERNICA tel./fai: 062/64 00 05
UU d.o.o., Ju'Cičeva 17.58210 TREBNJE
tel: 068/44 231. fa«. 44 231 ASTRADKd.o.o.,Preserno<a 3.65220 TOLMIN tel: 065/82 261. ta«: 81408
81M UNCTK d.o.o., Rostotiarjeva 62 68270 KRŠKO, tel.: 0608/21 407. I»:32 410
umna.
069.« 962 !» 61863 • AffMUMR, 0w|M 421 61000 U18UAMCRMCE W 06116! 35 25. • »VTOSBVtS 80GAIAJ
64290 m M 064.57 208 tu 57 208 • IVTOSEMIS lAlOM. MM cests 39 66000 KOPtB W 066 31 305 la. 33 U4 • MUIC0
iUs Fotonu i 21.62380 SlOVTVJ GtUKC V 0602 » it ■ MM •mttMBtt.h*
351 c 61260UKuAU * 061 48 45 48 tj. 48 38*5* mil Gumu c 26 61310 MIHCA* 863 330 • OUr dUUTMC t«.«, Pnn 38.
63313 POUtU M 063 72 10 52 1» 72 10 52 « M/UMA 4.M., Bowim iusf« 7 61412 NSGVft W 0801 71 331 1» 64 9« • 10» i*A, LKM 7c 64240 MOOVUCA * 064 71 42 77 1* 714589
nespremenjene cene kljub zvišanim davkom
dodatni poletni popusti za posamične modele SUZUKI SVVIFT
POSEBNO UGODNA CENA ZA GOTOVINO:
• SVVIFT 1.3 GL/5D že za 133.898 ATS
• SVVIFT 1.3 GL/4 servo volan že za 144.419 ATS • SVVIFT GS3/D že za 139.619 ATS
• SVVIFT 1.3 GTI/3D že za 160148 ATS
• SVVIFT 1.3 CABRI0 že za 169.101 ATS
posebna ponudba nova VITARA 5 s klima napravo
praktično vozilo za vse letne čase in vse namene ter potrebe - za gotovino že za 301.544 ATS
ugodni nakupni pogoji: krediti z devizno klavzulo za dobo od 14 let • 10-11,5% letna obrestna mera
najboljši In najcenejši terenec za vsakodnevne namene ter potrebe.
69C0OŽOOO0 N • »utfKJnh 90119 . {v busaoijhn . o o p »piA oipnis luaiBit) »sueon || jeuiii/jo/iuiiidC
VREME
Danes in jutri ne bo večje spremembe. ^\ Nadaljevalo se bo vroče poletno
vreme s posameznimi vročinskimi nevihtami v gorskem svetu.
IMM SPREMEMBE
Jutri bo ob 14.40 nastopi! rodu ji krofe*, ittto noj bi bilo po Herscblovem vremenskem kljoco spremenljivo vreme.
POIŠČITE BISER, K! JE PRAV BLIZU
V ŠKOLJKI KVARNERSKEGA ZALIVA
RABAC
PO
vi«0\JGODNICf<v/
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561
Najmlajši in največji med sodniki
V soboto, 23. julija, so na ljubljanskem osrednjem stadionu za Bežigradom potekale Igre brez meja, na katerih je kot slovenski nacionalni sodnik sodil Aleš Ravnik, dvajsetletni Škofjeločan iz Podiubnika. Pred odhodom v Rim, kjer naj bi bile naslednje Igre, smo mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi s sojenjem na igrah in njihovo organizacijo.
Kako si postal sodnik Iger brez meja?
"Pred letom dni sem bil sprejet na avdiciji za Nedeljskih šestdeset, potem pa zame ni bilo nobenega konkretnega dela; uporabili so me kot rekvi-ziterja - ne duha ne sluha ni bilo o voditeljstvu, čeprav sem naredil retorični tečaj z Ido Baš v Mariboru. Spomladi, še pred majem, je bil sestane* za vodi-teljske pare, ostalo pa je še vprašanje sodnika, ki bi znal aktivno govoriti francoščino in angleščino. Predlagal sem, zakaj bi sodnika iskali, če ga že imamo v hiši, in g. Mito Tref alt je sporočil moje ime za nacionalnega sodnika. Tako sem postal najmlajši in največji med sodniki. Sicer pa smo sodniki Iger brez meja zelo pestra druščina: eni so upokojenci, stari okrog šestdeset let; sedem sodnikov, skupaj z glavnim sodnikom Denisom Pet-tiouxom, je moških, sodnice pa so tri. Štirje smo kot sodniki na igrah prvič. Drugače pa smo sodniki vedno bolj zase in nimamo stikov z ekipami. "
Kakšna so merila sojenja?
"Predpogoj so seveda nepristranskost, objektivnost in dobro poznavanje pravil, ki se jih pred samimi igrami večkrat obnovi, jaz pa jih nato posredujem našemu kapetanu. Pri posameznih igrah je pač glede na tip igre enkrat odločilen čas, drugič količina zbranega materiala, število ponavljajev, število zadetkov. V vsaki deželi posebej dobimo navodila. Denis Pet-tioux nato s pomočjo nacionalnih sodnikov osnuje pravila. Nekatere stvari so seveda konstantne, na primer dolžina iger: vse, razen zadnje, trajajo dve minuti in pol, finalna pa tri minute in pol. Pri vsaki igri gre nato še za posebnosti; če na primer klobuk predstavlja določeno oviro, potem postavimo "pravilo", da mora biti obvezno na glavi. Skratka, kar je prepovedano, določimo mi,
vse ostalo je dovoljeno, oziroma prepuščeno iznajdljivosti ekip."
Glede na to, da si bil na vseh letošnjih Igrah brez meja, bi lahko prosim podal primerjamo oceno ljubljanske prireditve z ostalimi prireditvami v drugih državah.
"Moj vtis je, da je bila sama
Erireditev prerazkošna in da je ilo čutiti, da na Igrah brez meja sodelujemo prvič; drugo leto si prireditve v takšnem obsegu ne bomo mogli privoščiti. Scena je bila izredno lepo izdelana, pohvaliti moram tudi naše kostume. Drugje je bilo vse bolj naravnano na optimal-nost. S Slabo je bilo predvsem to, da je občinstvo gledalo prireditev s stranskih tribun in je tako zelo težko spremljalo samo dogajanje. Tudi za varnost je bilo dobro poskrbljeno. Ko se je poškodovala tekmovalka iz Malte, je rešilec hitro prišel. Samo snemanje se je zelo dobro izteklo, čeprav nas ie po generalki kar malo skrbelo. V Ljubljani je bilo iger konec dvajset minut do dveh, v Grčiji, kjer so bile igre prava polomija, pa so se na primer končale ob pol sedmih zjutraj."
Katera igra ti je bila v Ljubljani najbolj všeč?
"Najbolj sta mi bili všeč igri Škorci in Konji iz hleva." • Mateja Jagodic - Foto: Lea Jeras
Časi se spreminjajo - in mi z njimi.
Tako, recimo, so ga dobro pihnili Jeseničani, ki še vedno praznujejo stari občinski praznik, 1. avgust, a ne več tako kot nekoč, ko je bilo kup kulturnih in športnih prireditev in resnih slavnosti vseh vrst. Zdaj so svoj program ob občinskem prazniku obogatili z veselejšimi in za oko prikladnejšimi rečmi, saj se bo menda prvič za občinski praznik zgodilo, da bodo v kopališču Ukova izbirali miss.
Za občinski praznik pa miss?
Zakaj pa vendarle ne?
Saj smo v Sloveniji itak postali nekam obsedeni od teh volitev najlepših med najlepšimi. Saj ne mine skoraj nobena prireditev, da se ne bi na odru gnetle kakšne /letne punce in upale, da bodo - miss.
Včasih je ta zadeva videti strahotno tragikomična in se človek samo sprašuje, kje je kakšen ali kakšna od urada za žensko politiko. Namreč: če so tiste /letne ritke na plakatu in v T V spo tu vzne-jevoljile pol Slovenije, kako bi šele bilo, ko bi si kakšen, za te reči kompteneten ali kompetentna ogledali naravnost ponižujoče prizore na lokalnih volitvah raznih miss.
Stoji ti tam gor na odru in pred občinstvom, ki se nebeško zabava, kakšnih ducat punc, nekje za odrskimiplan-kamipa kakšna kompetentna Žirija ali komisija, ki skrbno skriva, kako kraljevsko se zabava ob teh ceremonijah.
In narod zbira kakšne srčke ali kaj takega in jih zatika puncam, kajti tista, ki jih bo imela največ, bo miss! Srčke kupujejo ateki pa mamice tistih deklic pa strici in tete - skratka
ukvarja in kaj bere? Sledi kot iz topa: bodoča miss plava pa smuča pa drsa, kadar je v mestu led. Bere pa obvezno Tavčarja in Cankarja, od poezije pa Murna in Ketteja.
Tema tedna
Miss
Tudi občinski prazniki ne morejo miniti brez raznih izborov miss, kar je lepo in prav. Kajti šele na teh izborih nas opomnijo, da moramo brati Cankarja, Murna in Ketteja.
vsa žlahta, da bo naša brhka Marjanca postala missica. Marjanca pa ima - takole že na laično oko - kakšno kilo ali dve preveč, ampak je dobrega srca in pametnih misli. To se seveda na izboru lepotic ponavadi dodatno ugotavlja. Komisija, ki je seveda grozno kompetentna, namreč zastavi kandidatkam kakšna pametna in strokovna vprašanja. Reci- m gre m aru mo: s katerim športom se  smeri, dokler
In potem narod odobravajoče prikimava, češ, punca je razgledana! In ploska, kajti pri teh rosnih letih ne ven in ven drveti po disco klubih, ampak kar naprej brati Ketteja in Cankarja pa smučati in drsati, kadar je led, Je pa res eno zdravo in intelektualno izpopolnjeno življenje.
In gre ta cirkus dalje in v tej neri, dokler od dvanajst
lepotičk ne ostane peščica, ki nato kandidira za najlepšo in prvo in drugo spremljevalko. Ostale, ki so izpadle, razočarano poniknejo v množici, trdnoverujoč, da je tu že ena kuhinja in da se žiriji sanja ne, kaj je lepo in kaj ni.
Ko nato žirija mečka in mečka z izborom, saj morajo kelnerji tudi kaj prodati, se temperatura dviguje. Končno pride razglasitev in narod je na nogah!
Prvo, drugo in tretje uvrščeni se nato podelijo nagrade: kakšna dobra svinjska krača in buteljka. Na prizorišče planejo novinarji in /otore-porterji, nakar sledijo intervjuji: kdo je, od kod je, je pričakovala takšen rezultat in če ga ni, zakaj ga ni in podobne zadeve.
Eh - saj tako je povsod po svetu!
Malo zabave nikomur ne škodi in če so deklice pripravljene na tak hec - pa naj bodo! In če to vleče - namreč Kette in Cankar in Murn - pa naj vleče še ob občinskih praznikih!
In če prav premislimo: tisti deklici, ki kandidirajo za miss, bodo sami dali dostojanstvo in intelektualno noto tako resnemu prazniku kot je občinski praznik. Že zdaj in vnaprej vemo, da bodo rekle: najraje pa beremo Cankarja... • D.Sedcj
Šaljivi predlogi bralk in bralcev
Kaj pomeni SVN
Po sklepu slovenske vlade (12. maja) je mednarodna oznaka Slovenije SI ali SVN. Zato je urad za standardizacijo in meroslovje priporočil uporabo novih oznak (namesto SLO, ki mendarodno ni priznana), mi na smo bralke in bralce povprašali, kaj po njihovem mnenju SVN pomeni. Preberite in nasmejali se boste:
SVN - Slovenia Very Niče (mednarodna oznaka)
SVN - Slovencem Vlada Narekuje
SVN - Slovencem Vsi Nagajajo
SVN - Sami Veliki Norci
SVN - Ste Vi Normalni?
SVN - Smo Vreden Narod
Milan Bojanič, Ul. L avgusta 5, Kranj
SVN - Slovenija Vedno Naša (oz. najlepša, najbojša) SVN - Slovensko Vodstvo Napreduje oz. nazaduje SVN - Slovenska Vlada Nezamenljiva (oz. neučinkovita) SVN - Slovenijo Vodijo Napačni oz. neučikoviti ' SVN - Slovenija Vidi Naprej oz. nazaj SVN - Slovenski Venček Narodnih n upnik Nataša, Voklo 80, Šenčur
SVN - Slovenci Večni Naivci SVN - Slavni Valvasorjevi Nasledniki SVN - Srečni Veseli Nasmejani SVN - Sosedom Vsem Napoti Darinka Kokalj, Zg. Jezersko
SVN - Smo Veliki Nakladači
SVN - Skupnost Velikih Nesposobnežev
SVN - Slovenija Velikan Nata
SVN - Samo Veliki Naskakujejo
SVN - Slovenci Vedno Nasankamo
SVN - Skupnost Velike Nezaposlenosti
Rajko Pervanje, C. L maja 61, Kranj
SVN - Slovenci Vedno Nasankamo Mirja Kokalj, Zg. Jezersko 102 b
SVN - Slovenec Vozi Naprej
SVN - Slovenec Vedno Najeba
SVN - Slovenec Vrni Najdeno
SVN - Slovenec Vidi Naprej
SVN - Slovenska Visoka Najemnina
SVN - Slovencem Vrnite Naravo
SVN - Slovenci Veseli Nasmejani
SVN - Skok V Naravo
Marija Martinjak, Češnjevek 2, Cerklje
			
ZADETEK V PETEK Nocoj vremenarji obetajo sem ter tja po Gorenjskem krajevne plohe in nevihte. To pomeni, da se bo ozračje po dnevni vročini malce shladilo - vendar pa ohladitve ne bo za poslušalke in poslušalce Radia Žiri med 19.00 in 22.00 uro. Na sporedu je namreč ponovno ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, v katerem boste ugibali polna polja in sestavljali geslo in se zabavali ob odlični glasbi in (morda) ujeli kakšno lepo nagrado. V oddaji bodo poleg ugibanj polnih polj po telefonu žrebali tudi prispele kupone na dopisnicah. In nasvet: imejte nocoj torkov Gorenjski glas (na strani 9) pred seboj, da boste označevali, katere črke so že "postreljali" in katerih še ne.			
e	1 radio žiri		ia AVTO Pt     MARKOVIČ d.o.o. trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefonA64!620-647 fax: 622-031
F M STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz			
DANICA BOKAL »p. VeSter 13, Škofla Lok* TeL: 064/633*5*			mmms^m glas mmmssm glas (MMmU©II3I GLAS MEmMEH GLAS
.......			J* IW ^ PIZZERI JK POD JELENOVIM KLANCEM ODPRTO vsak dan od 12.06 do 4.00
i mc \\11 ic ,.„..,. i 1 Trgovina lOOO \|			
ME9IKI1RGS1 teL: 6SS-S17			
			
-   M           Jegonno p. 5, J y  V     ta/fiu: 064/622^62, sUncnanJe 064/62113* Žiro raam 51510-601-21280			f*K d.o.o VJy   Skorja loka / 1MOVMASHRANOM V        SREDSTVI ZA NEOO DOMAĆU ŽJVAU r\/          PRODAJA HAUH ŽIVALI, OKRASMH RIB V*            M IZDELAVA AKVARIJEV mazvoofUAMimovMA Spodnji trg 3*, SkofJ. Joka  dtkmU it: od » - i» Tel.:0MMMi3l aobot>odI-U
£»\bka Mlačna prodajalna in drogarl)a Nina Frelih DELOVNI ČAS Franiovo naseljg 68          od9hdo 12h 64220 Škofja Loka       in od I6k do 19k Iti.: 0641631 714      sobota od 9h do 12k			MffBEAUTV d.o c KOZMETIKA Poslovna hiša, Titov trg 3, Šk. Loka del. čas: od 8 - 19 ure sobota 8-12 ure tel.: 064/623-373
SPODNJI TOG 27 Ta;M		ZrffiTO	
			DUŠAN JE RALA mitk 70, ŠKOFJA LOKA TEL »«31 2*1 MENJAVA MODAM, CENIJVUNJE, VUUUMZRAHJE 5UH. OfVČH* HASTtm\ KOVOZU, RBOMOCUt«WJH GU* \
			
SOBOTA, 30. JULIJA
10.45 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Zmigaj se: Košarka, Športna oddaja za mlade; Zgodbe iz školjke 12.10 Klementina, francoska risana serija 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 15.55 Bog obvaruj otroka, ponovitev ameriškega filma 17.25 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.10 Otroški program: Živ žav 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip
20.30 Ko lev zarjove, nizozemska zabavna oddaja
21.15 Pred petimi igrami brez meja 21.15 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 22.05 TV dnevnik 22.40 Sova:
Trd oreh, angleška nanizanka Mladi Frankenstein. ameriški film
8.00 Euronevvs 15.30 vldeostrani 15.55 Jess tiro l-IV 18.50 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 17.10 Gozdarska hiša Falk-enau, nemška nadaljevanka 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.10 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 20.40 Poljubi me, Kati, ameriški film 22.20 Sobotna noč: Klasika ročka. Skupini Avia band in Victorv, Paul McCartnev
8.10 TV koledar 8.25 Grof Monte Christo, angleški film 10.00 Poročila 10.05 Mladinski festival Varaždin "94 11.00 Cirkus 11.30 Batman, risanka 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 13.10 Prizma 13.45 Poročila 13.50 Dokumentarna oddaja 14.40 Me je kdo iskal?, ponovitev 15.20 Dirigenti in glasbeniki, nadaljevanka 18.15 Risanka 16.25 Hišni ljubljenčki 17.30 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Slika naše Istre, dokumentarna oddaja 21.00 Festival Klapa Omiš '94, prenos 22.40 Poročila 22.45 športna sobota 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja
18.10 TV koledar 18.20 To je ljubezen, humoristična serija 18.15 Hrvaško plavalno prvenstvo, posnetek iz Reke 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Cro po ročk 21.55 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Planet vampirejv, italijansko-španski film
7.00 Borza dela 7.15 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.50 Devlinova zveza, ponovitev ameriške nanizanke 12.40 Spot tedna 14.30 Borza dela 16.45 Spot tedna 16.50 ITV -begunska televizija 17.20 Smrtonosni trenutek, ponovitev angleškega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Učna leta 20.00 Vreme 20.05 McHad Sevnica '94, reportaža z dirke 20.35 Učna leta, ameriška nanizanka 21.00 Izgubljeni bratranec, ameriški film 22.45 Smithso-nian, nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CTM 0.45 Borza dela
9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 James Bond - Dah po smrti, angleško-ameriški film 11.35 Zgodbi Heinza Reinecka, Strup, žganje In svetlikanje morja 12.25 Stan in Oho, risanka 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Dvojčici, nemški film 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210, Poroka 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.30 Cornelius pomaga 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Najboljše iz Musikantenstadla 21.50 Zlata dekleta 22.15 Vroče noči v Los Ange-lesu, ameriška kriminalka 23.45
Čas v sliki 23.50 Ameriški sladoled II, komedija 1.15 MacGyver 200 Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 11.00 Šport 13.20 Karajan 14.20 Mojstri jutrišnjega dne 14.50 Ali imate radi klasiko? 16.15 Oče in sin, 11. del 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 V opojnih globinah, francoski film 22.10 Čas v sliki 22.20 Šport 22.50 Tovarna oficirjev, nadaljevanka 0.15 Twin Peaks 1.00 Zakon v Los Angelesu 1.50 Round midnight 2.05 Poročila/ Ex libris
radio triglav
96 MHz
TELE ti
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 šesta sobotna sreča '94 (ponovitev poletne akcije TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ Gorenjskega glasa in Radia Žiri) 20.40 Glasbeni gost v studiu: Alfi Nipič 23.40 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Vldeostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I
vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj (21. oddaja) 20.00 32. čipkarski dan v Železnikih -1. del reportaže
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Dobro jutro ob kavi 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 9.00 Mladinski program 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Oddaja o Ferdu Godini 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 Športni utrinek 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.00 Odpoved programa
Oddajamo od 16. do 19. ure na SV 1584 KHz ter UKV stereo 88,9 in 95 MHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 17. uri bomo povedali, kaj vam kažejo zvezde, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, zaključili pa bomo s pravljico izpod peresa Zlate Volarič.
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke
NEDELJA, 31. JULIJA
9.15 Otroški program: Živ žav 10.00 Čudežna leta, ameriška nanizanka
10.25 Čarobni kovček 11.00 Republiška revija mladinskih pevskih zborov - Zagorje '94 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.20 Gallus drugače 12.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.06 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke
15.15 Spomladanska parada, avstrijski film
17.00 Krila nad svetom, ponovitev kanadske dokumentarne nadalje-
18.00 TV dnevnik
18.10 Jeeves in VVooster, angleška
nanizanka
19.30 TV dnevnik
20.10 Zrcalo tedna
20.30 Igre brez meja: Ljubljana na
centralnem stadionu
21.50 Zgodovina 12 evropskih
držav, angleška dokumentarna
serija
22.50 TV dnevnik 23.05 Sova;
Mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka;
Trd oreh, angleška nanizanka
8.00 Euronevvs 12.50 Športna nedelja 16.45 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 Mestece Pevton, ameriški film 22.40 športni pregled 23.10 Formula 1 za veliko nagrado Nemčije, posnetek
8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Čarostrelec v Berlinu, namški film 9.55 Poročila 10.00 Dakari, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Glej me, oddaja za otroke 1200 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Junak je običajni sendvič, ameriški film 15.55 Opera box 16.20 Samostrel 16.45 Srečni časi, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.10 Maraton, ameriški barvni film 18.55 Beetlejuice, 2. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.105Ttf^HLR". Vrnitev domov, nadaljevanka 21.00 "Glasbeni festival Podravine i Podravlja Pitomaca '94", posnetek 22.25 Poročila 2230 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 23.25 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Sanje brez meja
13.55 Formula 1: Velika nagrada Nemčije 15.30 Hrvaško atletsko prvenstvo, posnetek 16.30 Ročk koncert 18.00 Dokumentarec 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 črno belov barvah: Vzemi denar in zbeži, ameriški film
9.00 Spot tedna 9.05 Poslednji Mohikanec, risanka 9.55 Video igralnica 10.25 Izgubljeni bratranec, ponovitev ameriškega filma 1205 Podobe na filmskem platnu 13.30 Spot tedna 18.05 Poslednji Mohikanec, risanka 19.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Smithsonian, dokumentarna nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 21.30 Zdrava video glava 22.15 Vreme 22.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.15 Spot tedna 23.20 CMT
9.0 Čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.40 Veter, pesek in zvezde 10.25 V deželi Bod 12.00 Tednik 1230 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.35 Prihaja deževje, ameriški film 15.15 Comedv Cape rs 15.30 Otroški program 16.35 Parker Le-wis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large traveller 18.00 čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Umor ie napisala 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Njena ekscelen-ca veleposlanica 21.00 K1 - festival se začenja 22.50 Vizije 22.55 Tovarna oficirjev 0.30 VVolfgang Ama-deus Mozart 1.10 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan opti-kum 10.30 Manuel, ameriški film 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 športno popoldne 16.30 Božje mlake 17.15 Klub za seniorje 18.00 Vsakdanja kultura 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Kraj dejanja 21.45 Čas v sliki/Šport 22.00 Hej, sestra 22.25 Zabava v Liver-dooIu, angleška komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Osvojitev planeta opic, ameriški film 1.20 V opojnosti globin 2.00 Poročila/100 mojstrovin
e
radio žn
TELETI
V ČASU POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME NI PROGRAMA OB NEDELJAH 0.00 -24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (20. oddaja) 19.00 Čuki na koncertu v Železnikih - v okviru 31. čipk. dneva v Železnikih (1. del) 20.00 32. čipkarski dan v Železnikih - 2. del
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska 11.00 Po domače na
kranjskem radiu 1200 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program
8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, športni utrinki 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 11 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.00 Odpoved programa
Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne se dobimo v pogovoru z mini pevcem Maksimom, sledi oddaja Potuj z menoj. Ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Marjanu Murku.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 1205 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
PONEDELJEK, 1. AVGUSTA
9.55 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka
10.20 Korenine slovenske lipe: Romanja od Sv. Višanj do Bar-bane, 3. oddaja
10.40 Znanje za znanje, učite se z nami
11.10 Poljubi me, Kati, ameriški film
13.00 Poročila
14.35 Umetniški večer, ponovitev
17.20 Dober dan, Koroška
18.00 TV dnevnik
18.10 Radovedni Taček: Peč
18.20 Oscar Junor: Časopis pod
drevesom
18.30 Robin in Rozi: Puščice, nanizanka
18.40 Unierzitetni razgledi
19.30 TV dnevnik
20.05 Mednarodna obzorja
21.10 Minister v solzah, švedska
nadaljevanka
22.00 TV dnevnik
22.30 Sova:
Na drugi strani mavrice, angleška nanizanka;
Trd oreh, angleška nanizanka
13.00 Euronevvs 15.15 Igre brez meja: Ljubljana 17.15 Forum 17.30 Utrip 17.45 Zrcalo tedna 18.00 V avtobusu, 33. epizoda angleške nanizanke 18.25 Zgodovina smeha, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.05T. Rattigan: Po plesu, angleška drama 21.25 Svet fotografije 21.50 Brane Rončel izza odra
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prebrisani lisjak 10.55 Risanka 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 1205 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.15 Potovanja, dokumentarna serija 14.05 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Severna obzorja, nanizanka 15.20 Odločitev,ameriški film 16.55 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20.55 Heloise, francoska drama 22.10 Poročila 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja
KINO, SOBOTA
KINO, NEDELJA
16.40 TV koledar 16.50 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.45 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.25 Po letu 2000, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.10 Konji, škotska dokumentarna serija 22.00 Klub raj, nanizanka 23.00 Električni kavboj
7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Helena, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 ĆTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Poslovni dosje, dokumentarna serija 17.15 Zdrava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Brlog, španska humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Zakleti ocean, ameriški film 23.00 Ameriških deset 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borzadela
9.00 čas v sliki 9.30 Klub za seniorje 10.15 Zabava v Liverpoo-lu, angleška komedija 12.00 Zak-
?' dnica Avstrija 12.20 Šiling 13.00 as v sliki 13.10 Revak - karta-žanski suženj, zgodovinski spekta-kel 14.35 Očarljiva Jeannie 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Smrtonosno bojno letalo, ameriški film 23.05 Hotel International, angleški film 1.00 Obkoljeni, ameriški vestem 2.15 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 13.00 Tenis 17.00 Zakladnica zemlje 17.30 Lipova ulica 18.00 Zlata dekleta 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.07 Ženske, ki ubijajo 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Kratka zgodba o času, angelski dokumentarec 0.00 Passage a l'acte 0.25 A chinese ghost storv, 2. del hon-
gkonškega filma 2.05 Poročila/ 1000 mojstrovin
GLAS
ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM
TELETV
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Skriti gost v studiu: Plavalke Plavalnega kluba Radovljica - Alenka in Nataša Kejžar ter Polona Rob 22.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
TVIEl
vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 Izmenjava programov z ostalimi lok. TV 20.00 31. čipkarski dan v Železnikih - dokumentarni film (8. del)
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva: Ob kranjskem občinskem prazniku - gost župan Vitomir Gros 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasveti za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Oddaja o avtomobilizmu 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RASIovenija 16.30 Minute za zaposlovanje 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Po
aktualnih informacijah ob 17.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbeni lestvici Tržiški hit. Pobrskali bomo še za drugimi zanimivostmi, tudi v črni kroniki.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1200 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 18.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
CENTER amer. rom. kom. MOJ OČKA, JUNAK ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. NOVA ZASEDA ob 18. uri, amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 20. uri RADOVLJICA amer. drama NA RAZPOTJU ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. LEDENA STEZA ob 18.30 in 20.30 uri
CENTER amer. rom. kom. MOJ OČKA, JUNAK ob 17. uri, amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. NOVA ZASEDA ob 18. uri, amer. psih. drama NA RAZPOTJU ob 20. uri RADOVLJICA amer. drma NA RAZPOTJU ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. LEDENA STEZA ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. srhlj. PRIDEN SINKO bo 20. uri
KINO, PONEDELJEK
CENTER amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto!
PG
Odprte strani-
Janja Koren STRAN 14
Gorenjska je premalo zastopana na TVS
Glavni problem je, ker nimamo regionalnega studia ali link povezav z Ljubljano pravi Janja Koren, ki je že štiri leta dopisnica TVS z Gorenjske.
Lado Stražnik
V Sloveniji nikogar ne bi zanimalo, kaj se dogaja v Goricah
Lado Stražnik je veteran med dopisniki, saj je že kar 29 let dopisnik Dela.
Miran Šubic
Boj za aktualne novice
Miran Šubic je ratiniran novinar, ki se je uveljavil na televiziji in radiu, sicer pa je že deset let dopisnik Dnevnika z Gorenjske.
STRAN 15
Mirko Kunšič
S fotoaparatom 24 ur na preži
Včasih so se politični veljaki dogovarjali na prežah, danes pa na golfu, v savni ali celo na polju, kjer ni ozvočeno, pravi Mirko Kunšič, ki je dopisnik Slovenskih novic že od njihove ustanovitve, leta 1991.
Dragica Manfreda
Zaželene so negativne teme
Dragica Manfreda, deset let dopisnica Radia Slovenija in od prejšnjega meseca novinarka Dnevnika, ugotavlja, da so dobre novice v naših medijih izrazito zapostavljene.
Mimo blejskega hotela Toplice teče reka vodi -je obvoaika res krajevna zadeva?
IKttoka so bili pa veliki kupi skal. peska. remije in vejevja Stopili smo do prvih dveh his. ki stojita lesno skupaj. Stanovalci so čistili [lesek in blato, ki je zalilo dvorišče in drvarnico Prijazni gospod Vil ko Krč nam je hitel pripov; ti. kai s^j-;
Blejski hoteli se polnijo
Velike težave
Železarji še naprej »tepeni«, naložbe v »kesu«
let j ih nenehno zategovali
lepi« prihodnosti - na vedali normalnim plač« ije hladne valj ar nt,
rslo nova jeklarna,
Ijie in lepie čase boljše fate i modi
>rav.
: žice, to pa je skoraj cija V plačilni kuverti
že drugič
Kmečki upor proti padalcem
sasuti«,
od varčesanja za no\e investicije. To je seveda daleć od kakšnih povprečnih plač. pa čeprav imajo dela dovolj in delajo na v treh izmenah, rudi i>b nedeljah Pn 1 jih najbolj moti. da ne vedo niti tega. ko-bodo šc v taki sanaciji in kdaj >2^" lahko pričeli po sindikalni strani bonti /a plače, kot jih \ nov-isko gospodarstvo traja brc/
r Btll/š tri Pttiđftn ati anlifirn Iširmctm. ti It iMiitttt prtrt fšlft mti tmstl <i Hitala gatitel  Mltftl. fš tarnata liitarlarl. tt $rtaar**iit piiitttU u trati »trni tam ga s$ 99*1
BftttMiBlsIne  PMaitkl natOafacltratila, i» allaattta la:ttščlt Inti il 19 *-fitat Mllm ll*9B Ml attiraa
I. §9 9)9t9Š9Š /rtr
Iz Iskre Števci bo kmalu
Inastala Iskra Emeco, d. d. Od agencije /a prestrukturiranje že imajo odločbo, na osnovi katere bodo postati delniška družba KRANJ. 27. julija V podjetju Iskra Sltvd mi končali p.,.<uprk laclftintkcga p*« obliko v taja. f akaju le i* na *pi> * \odmt Hjjpi i>t. ki pr»»no-form«taa iad*>a. Zanj mj kol pr>o večje >n»djtijr > K t aoju ie dobili tako isciovim d ni to v;Kla%jr drun« afcaeije za prettrak Ivriraaje.
V števcih so o motnostih in I radi govoric in namigovanj, da so "naCinih lastninjenja razmišljali te   se lotili divjega lastninjenja Revi-
POGLEDI
GORENJSKEGA JUGA
Kakšna je podoba Gorenjske v medijih? Dostikrat se mi zdi, da pretirano idilična. Primer: na zadnji strani ovitka ene od zadnjih številk Mladine, osrednjega slovenskega političnega tednika, je natisnjen celostranski oglas Gorenjske banke, "banke s posluhom". To je le eden od oglasov, s katerimi je reklamna agencija Futura iz Ljubljane (na Gorenjskem najbrž ni dovolj dobre) v zadnjih tednih preplavila slovenske medije. Po naročilu naše banke, seveda. Podoba je taka: v vrhnjem delu strani idilična barvna fotografija Martulj-kove skupine, pod njo pa naslednje besedilo: "MNOGI TURISTI SI NAŠO GORENJSKO RADI OGLEDAJO. MI JO ZNAMO TUDI POSLUŠATI, KER SMO TUKAJ DOMA." Da bi naši bankirji svojo trditev podkrepili, dodajajo (v manjših črkah): "Gorenjska je dežela čudovitih jezer in gora. Tega nobene oči ne morejo zanikati. Toda v spokojni tišini njenih dolin je bila skovana prenekatera modrost, pod zeleno gladino njenih jezer pa lokvanji čuvajo marsikatero skrivnost. Njeni gozdovi so še zmeraj polni prečudovitih zgodb, ki so jih pripovedovali lovci med prežanjem na ruševca. In z gorskih vršacev nam veter prinaša prešerno planinsko pesem in vriske planšarjev, ki se razlegajo po sočnih visokogorskih pašnikih. To lahko slišimo samo tisti, ki tukaj radi živimo."
Ko sem to prebral, sem se zamislil nad svojim posluhom. Da ga ne premorem veliko, mi je jasno že od takrat, ko me je pokojni skladatelj Anton Jobst ravno zaradi tega dejstva pognal v zadnjo klop. Prisegam pa, da rad živim v teh krajih. Toda prešernih planinskih pesmi in vriskov planšarjev mi vseeno ni dano slišati. Bankirji morajo imeti prav izreden posluh, saj poleg navedenega najbrž slišijo tudi, kako se pretakajo obresti. Jaz pa ne enega ne drugega. Ko se obresti natečejo, me o tem pisno obvestijo, kadar se vzpnem v naše bregove (in to počnem zelo pogosto) pa mi je dano slišati le kako žago motorko ali traktor. Ali prešerno dretje kakega pijanega planinca, pripadnika zvrsti, katero je pisatelj Janko Mlakar v svoji kategorizaciji planincev uvrstil v podvrsto Homo alpinus ululans. Po oglasu sodeč so bankirji zmožni prisluhniti celo govorici lokvanjev. Kakšno skrivnost bi jim, denimo, lahko zaupali blejski? Tista o umazaniji pod jezersko gladino bi jih najbrž ne zanimala. Zato pa tembolj ona druga, o židovskem zlatu, potopljenem pred prihodom Nemcev (vir: Tone Svetina, Uka-
Gorenjslca v medijih
na)?! O zgodbah, kakršne je V Zali popisal Ivan Tavčar, je mogoče še danes reči, da so res čudovite. O tistih, ki bi jih povedali divji petelini, poslednji primerki svoje vrste, če bi znali govoriti (bankirji jih nemara slišijo kljub temu), pa nisem prepričan, da bi bile "prečudovite". O lovcih imam svoje mnenje, vendar ga raje ne povem. (Ker so oboroženi.) Sicer pa sem samo ena od čebel, kakršno si je Gorenjska banka dala odtisniti v svoj zaščitni znak. In upam, da mi zaradi zapisanega ne bodo prepovedali nositi v njihov panj. - Sklenimo to"polemiko" s starimi Latinci: o okusih in barvah ne razpravljamo! (Ker so različni, a vsi po vrsti "legitimni".) Okusom in barvam pa dodajmo še posluhe. "Vsak naj posluša toliko, kolikor prenese", pravi Slavko Avsenik (v intervjuju za Razglede, 7. jan. 1994). Omenjam ga seveda zato, ker je k medijski podobi Gorenjske v svetu od posameznikov verjetno prispeval največ. Mogoče bi tudi njemu lahko očitali, da je Gorenjska (Oberkrain), kakršna se sliši v njegovih skladbah, idealizirana. Pa kaj potem, porečete, važno je, da je uspešna, da se dobro prodaja. Navsezadnje je "logika", ki jo v svoji medijski promociji po osamosvojitvi zasleduje Gorenjska banka, v svojem bistvu enaka: gre za dosego poslovnega uspeha. (In ne za lepoto ali resnico kot tako, od katere smo "obsedeni" umetniki in filozofi.) In če bo postala res uspešna banka, bomo Gorenjci in vsi Slovenci nanjo ponosni kot smo na Avsenike. Hkrati pa ne smemo pozabiti na kruto resnico, ki se pogosto skriva za namišljeno idilo, za prešernovsko "podobo raja", ki je imela svojo temno plat v pesnikovem in jo ima v našem času.
Naravne danosti imamo, kulturno dediščino tudi. Usoda obojega je odvisna predvsem od ljudi, od tega, kako z obema ravnajo. In tako hkrati soustvarjajo kakovost svojega bivanja. Medijska podoba Gorenjske in Gorenjcev naj bo v funkciji te troedinosti; če je treba, naj jo kar olepša, kadar je nujno, razkrinka. Lepše kot v resnici nam pa res ne more biti.
Miha Naglic
GORENJSKI GLAS / stran 13 / Kroaj, 29. julija 1994
DOPISNIKI
Na Gorenjskem imajo vsi osrednji slovenski mediji svoje stalne dopisnike* Za Televizijo Slovenija poročata novinarka Janja Koren in snemalec Tine Golob, za Radio Slovenija trenutno poroča Teo Lipicer, za Delo Vlasta Felc in Lado Stražnik, za Slovenske Novice Mirko Kunšič, za Dnevnik Dragica Manfreda in Miran Šubic Ostali slovenski dnevniki (Slovenec, Republika in Večer) pa si pri poročanju z Gorenjske pomagajo s honorarnimi sodelavci.
In kako je Gorenjska zastopana v osrednjih slovenskih javnih glasilih?
Janja Koren npr. pošlje mesečno z Gorenjske na TVS okoli trideset prispevkov; Mirko Kunšič pošlje za Slovenske novice okoli 80 različnih prispevkov; Miran Šubic za Dnevnik okoli 60 in Lado Struznik za Delo od 40 do 60 prispevkov. Novinar Radia Slovenija Teo Lipicer mora dnevno poslati v LJubljano po en tonski prispevek in po dve vesti, tako da mesečno pošlje na Radio Slovenija preko dvajset tonskih prispevkov in štirideset novic Republika in Slovenec pa le občasno objavljata prispevke z Gorenjske, ravno tako Večer.
Zahvaljujoč neumornemu delu dopisnikov osrednji slovenski mediji relativno dobro pokrivajo dogajanje na Gorenjskem, čeprav je Gorenjska v primerjavi s Štajersko ali Primorsko v slabšem položaju, kajti na Gorenjskem ni regionalnega TV-studia in ker je manj novinarjev osrednjih časopisov na Gorenjskem kot npr, na Štajerskem,
J, Novak
Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik
I .	N	T E	R_V J	U
»			Janja Koren	
Gorenjska je premalo zastopana na TVS
Glavni problem je, ker nimamo regionalnega studia ali link povezav z Ljubljano pravi Janja Koren, kije že štiri leta dopisnica TVS iz Gorenjske.
Katerim temam oz. področjem posvečate več pozornosti? Gospodarstvu, politiki ali kulturi?
"Meni je bolj pri srcu gospodarstvo, če je le mogoče, so v ospredju prispevki iz gospodarstva. Poleg tega pa rada predstavljam slovenski javnosti prireditve s področja kulture. Politične dogodke pokrivava s kolegom snemalcem po naročilu. V uredništvu v Ljubljani imajo točno določen čas, ki je odmerjen določeni stranki in zato pokrijeva določen politični dogodek s snemalcem po njihovem naročilu."
Maribor in Koper imata lastna TV studia. Zato lahko dvakrat tedensko spremljamo njihove oddaje na prvem programu TVS. Gorenjska žal nima lastnega TV-studia. Vam to povzroča težave pri delu?
"Seveda. Prepričana sem, da je regionalnih informacij na nacionalni televiziji premalo in da je Gorenjska premalo zastopana v
programu TVS. Zato imamo nenehno konflikte z uredniki v Ljubljani. Na Gorenjskem se zgodi veliko zanimivih stvari, ki bi jih bilo zanimivo objaviti, kljub temu, da gre navidezno za drobne stvari, vendar pa bi Gorenjce najbrž zanimale. Toda v okviru obstoječih oddaj na TVS za njih ni prostora. Zato smo na zadnji konferenci dopisnikov predlagali, da bi tudi dopisniki iz mest, kjer ni lastnih TV-studijev, dobili vsak teden svojo urico, v kateri bi lahko objavili prispevke, za katere sedaj ni prostora v TV Dnevnikih. Ker imajo naši uredniki posluh za predloge dopisnikov, sem prepričana, da bomo dobili dopisniki svojo uro za takšne regionalne prispevke."
Toda, če bo takšna oddaja enkrat tedensko, potem bo veliko novic že zastarelih, preden bodo objavljene?
"Ne. Dopisniki, ki nimamo lastnih regionalnih oddaj, bomo dobili oddajo, ki bodolga eno uro vsak teden. V takšni oddaji bomo lahko objavili nekoliko daljše prispevke o stvareh, ki ne zastarijo tako hitro in ki so
aktualne. Seveda bi bila najboljša rešitev, če bi imeli podobno, kot na avstrijski televiziji, ko imajo dnevno ob 19. uri polurno oddajo z regionalnimi informacijami in bi lahko sproti obveščali javnost."
Za vas je verjetno največji problem, ker nimate direktne povezave s studijem v Ljubljani, kot imajo to v Mariboru, Kopru in Murski Soboti in zato pošiljate posnetke, kijih posnamete, z avtobusom v Ljubljano.
"Seveda bi bilo idealno, če bi imeli direktno link povezavo s studijem v Ljubljani. Toda na osnovi svojih štiriletnih dopisniš-kih izkušenj in glede na denarne težave, s katerimi se otepa TVS, lahko rečem, da letos ne bomo dobili takšne link povezave. Takšne povezave še nimajo Nova Gorica, Celje, Novo mesto in Koroška. Seveda ni prijetno pošiljati kasete z avtobusom v Ljubljano, toda mi imamo vsaj štiri avtobuse, ki V Ljubljano peljejo vsako uro, medtem ko iz Koroške cel dan peljejo samo trije."
I	N	T	E	R      V J	U
Jože Novak             Lado Stružnik					
V Sloveniji nikogar ne bi zanimalo, kaj se dogaja v Goricah
Lado Stružnih je veteran med dopisniki, saj je že kar 29 let dopisnik Dela,
Ali se vam je zgodilo, da ste objavili dejstva, ki niso držala?
"Na začetku moje kariere se mi je zgodilo, da sem objavil dejstva, ki niso bila točna, ker sem preveč zaupal. Če je bil vir informacij državni organ, potem jih ne preverjaš, ker je njihova dolžnost, da ti dajo točne informacije. Ko pa je bil vir posameznik, se mi je že zgodilo, da informacije niso bile točne, toda to je bilo na začetku moje kariere."
Politične spremembe in večstrankarski sistem so vplivale tudi na pokrivanje političnih dogodkov. Kaj se je spremenilo v primerjavi s prej, ko je bila samo ena stranka?
"Prej je bilo potrebno pisati o delovanju političnih organizacij, npr. ZK, SZDL itd. Sedaj pa dopisniki pokrivamo delovanje političnih strank po lastni presoji. Zato
sem se odločil, da ne pišem o dogodkov, ki se tičejo notranje problematike določene
politične stranke (npr. letne konference), ampak pokrivam njihovo delovanje samo, če obravnavajo širše probleme."
Kako pa pokrivate delovanje občin?
"Najbolj je za nas zanimivo delovanje izvršnih svetov, ker se ukvarjajo s konkretnimi, operativnimi zadevami. Skupščine obravnavajo zadeve, ki so jih že obravnavali na izvršnih svetih, zato je njihovo delo za nas manj zanimivo. Poleg tega pa je pozornost usmerjena v boj med strankami, kot pa v iskanje konkretnih rešitev."
Podjetja se privatizirajo, ali je zato težje dobiti podatke?
"Če želiš o kakšnem podjetju dobiti podatke, jih lahko dobiš, ker se še niso sprivatizirala. Razlika se čuti v bankah. Nekoč smo imeli novinarji v banki odprta
vrata. Lahko smo bili prisotni na vseh sejah kreditnih  odborov,  kjer so obravnavali
zanimive stvari, npr. zlasti investicije v gospodarstvu. Danes banka dvakrat letnosk-liče tiskovno konferenco, kjer lahko dobimo podatke in postavljamo tudi vprašanja."
Spremembe lokalne samouprave bodo gotovo vplivale tudi na vaše poročanje?
"Verjetno se bo kaj spremenilo, toda zaenkrat še ne vemo, koliko bo občin in kako velike bodo. Če bi prišlo do močne drobitve občin, bo njihova problematika širše manj zanimiva, poleg tega pa bo to povzročilo veliko število sej in drugih dogodkov, tako da jih dopisniki ne bomo mogli pokriti. Tudi v primerjavi z dogajanjem v državi bi veliko izgubili, če bi imeli majhne občine, ker bi v Ljubljani le malokoga zanimalo, kaj se npr. dogaja v Goricah. Za nas je bolj ugodno sedanje stanje."
N
E
R
V
U
lože Novak
Boj za aktualne novice
Miran Šubic je rutiniran novinar, ki se je uveljavil na televiziji in radiu, sicer pa je že deset let dopisnik Dnevnika z Gorenjske.
Dnevnik velja za časnik ljubljanske regije. Koliko pokriva vaš časnik Gorenjsko?
"Najprej, ni res, da je Dnevnik bolj usmerjen v ljubljansko regijo, ker na enak način pokrivamo dogodke kot drugi časopisi. Če vzamete v roke Dnevnik, boste videli, da imamo dve, včasih celo tri strani regionalnih novic. Mogoče je nekoč Dnevnik imel "ljubljanski imidž", vendar danes to ne velja več."
Toda v Dnevniku imate celo stran, ki je
posvečena samo Ljubljani.
"Xudi Delo ima stran, ki je posvečena Ljubljani, pa zato ne velja za ljubljanski
časopis."
Toda Delo ima različne regionalne izdaje.
"Xudi Dnevnik ima različne regionalne izdaje."
Miran Šubic
Katerim področjem dajete prednost?
"Načelno pokrivamo vsa področja. Nekoliko manj kulturo, ker večje kulturne prireditve pokrivajo novinarji iz kulturne radakcije v Ljubljani. Sicer pa je izbor tem odvisen od aktualnosti, zato pišemo npr. o stanovanjskih problemih, pasjih zavetiščih, dvorcu na Visokem, skratka o vseh problemih, ki bi utegnili zanimati ljudi."
Ste usmerjeni bolj na Kranj ali pokrivate celotno Gorenjsko?
"Ne pokrivamo celotne Gorenjske. Veliko bralcev imamo v Radovljici, na Jesenicah in v Kranju. Nekoliko manj v Tržiču in v Škofji Loki, ker sta manjši mesti."
GORENJSKI GLAS / 14. stran / Kranj, 29. julija 1994
I						N	T      E      R      V J			u							
							Jože Novak		Mirko Kunšič								
S fotoaparatom 24 ur na preži
Včasih so se politični veljaki dogovarjali na prežah, danes pa na golfu, v savni ali celo na polju, kjer ni ozvočeno, pravi Mirko Kunšič, kije dopisnik Slovenskih novic že od njihove ustanovitve, leta 1991.
Na kakšen način izbirate teme ali področja, o katerih poročate?
"Lahko rečem, da dogodki diktirajo izbor določenih tem in objavo člankov. V Novicah poročamo tako kot vsi moji kolegi pri drugih časopisih, le da na drugačen način."
Kakšen je ta način?
"Najlažje vam razložim s primerom. Pred dobrim mesecem so na Vršiču podpisali pogodbo med Ministrstvom za obrambo, Planinsko zvezo in Komisijo za gorsko reševanje. Pred podpisom je bila demonstracija reševanja v steni. Na ogled sta se notranji in obrambni minister s spremljevalci pripeljala vsak s svojim helikopterjem. Danilo Škerbinek, ki je bil drugi podpisnik, se je pripeljal s svojim avtomobilom. Tretji podpisnik Andrej Brvar je prikolesaril s svojim sinom iz Kranjske Gore na Vršič. Napisal sem obrnjeno poročilo in poudaril, da se je Brvar pripeljal s kolesom, ministra z helikopterjema, Škerbinek pa z avtom, čeprav je šlo za dogodek, v katerem so vsi sodelovali."
To se pravi, da vi poudarite ozadje, ki ga drugi mediji ponavadi ne opisujejo?
"Do ozadja je ponavadi težko priti, zato mi skušamo prodati enak izdelek le v drugačni embalaži. Gre za to, da določeno zgodbo povemo na drugačen način. Npr. veliko pove, kaj so jedli slavnostni gostje
na neki večerji, če so jedli kaviar in lososa, ali pa samo zaseko in kruh."
Ali je na Gorenjskem dosti afer in veliko zanimivih dogodkov za vaš časopis?
"Prepričan sem, da je vsaka regija zanimiva, samo najti je potrebno prizorišča, kjer se dogajajo zanimive stvari. Prej so se veljaki dogovarjali na prežah in na lovih. Danes se dogovarjajo na blejskem golfu, ali celo na polju, kjer ni ozvočeno. O tem obstajajo nekatere fotografije. Na Gorenjskem so že gostilne napol zaprtega tipa, zlasti pa so zanimive nove gostilne, ki imajo podzemne garaže. Če živite v regiji, v kateri živi 195.000 ljudi, jih je gotovo deset odstotkov takšnih, ki dajejo pečat dogodkom. Gorenjska je zanimiva zaradi različnih stvari."
Kakšne probleme imate pri svojem delu?
"Sedaj, ko prihaja v veljavo demokracija in spoštovanje tajnosti osebnih podatkov, so poslali policiste na posebne seminarje. Zato so policisti postali veliki varuhi ustave. Po novem se na Gor-
enjskem prometna nesreča zgodi tako, da je nekdo vozil katrco in drugi moped. Med njima je prišlo do trčenja. Udeležena sta I. M. in J. R., oba pa so odpeljali v Klinični center. Šele, ko bo bralec prebral osmrtnico v časopisu, bo zvedel, kdo je umrl v nesreči."
Kar pomeni, da policija otežuje vaše delo?
"Policija trdi, da je maksimalno odprta do javnosti, hkrati pa ima notranje zavore, ki omejujejo objavljanje osebnih podatkov. Toda še vseeno sodišča delujejo po načelu, da je glavna obravnava načeloma javna. Zato bomo morali novinarji hoditi po sodiščih in zbirati podatke po oglasnih tablah gorenjskih sodišč. To pa je dobra priprava, da te ni strah, ko se sam znajdeš na zatožni klopi."
Pokrivate celotno območje Gorenjske, ali pa ste bolj usmerjeni na Kranj z okolico?
"Pokrivamo celotno Gorenjsko. Če je potrebno, se odpeljem tudi na Mokrine, kjer so padli ljudje iz žičnice, ali pa celo v Muenchen, kjer ugledni gospodje iz gorenjske in ljubljanske hierarhije igrajo igro fair play."
N
E R
U
Dragica Manfreda
lazeljene so negativne teme
Dragica Manfreda, deset let dopisnica Radia Slovenija in od prejšnjega meseca novinarka Dnevnika, ugotavlja, da so dobre novice v naših medijih izrazito zapostavljene.
Kot novinarka ste prišli na Gorenjsko pred desetimi leti. Kako so vas sprejeli?
"Po gorenjsko nezaupljivo, kajpak! Če prideš iz Ljubljane, te imajo pač za močvir-nika in ljudem ne gre v glavo, kako bi lahko prišlek poročal o Gorenjski. No, danes je drugače. Poznajo me, tako da teh problemov ni več."
Katerim temam dajete prednost?
"Žal nisem v položaju, ko bi lahko teme izbirala. Kot vsi dopisniki moram pač biti "deklica za vse". Tudi nesrečam in kriminalu ter sodnim procesom se ne moreš izogniti. Če pa bi lahko izbirala, bi brez dvoma izbrala poročanje o kulturnem dogajanju - svet umetnosti me posebej privlači. Rada bi več pisala tudi o pravih problemih naSih ljudi in manj o politikih."
Omenili ste, da uredniki rajši objavljajo negativne teme. Zakaj?
"Novinarski pregovor, da je dobra novica le slaba novica, vedno bolj drži tudi v naših medijih, ki se seveda hitro prilagajajo
tovrstnim svetovnim trendom. Gre pravzaprav za pričakovanja uporabnikov medijev. Saj vidimo, kateri časopisi se najbolj prodajajo in katere teme najbolj poslušajo! Ko je revija Jana pred dnevi objavila podrobnosti iz življenja družine, ki je pred kratkim izgubila dvomesečna dvojčka v Savi Bohinj-
ki, je bila razprodana. Ljudje pač hočejo intimnosti, zanimajo jih nesreče, črne strani in konflikti. Uredniki morajo slediti tem zahtevam."
Na Radiu Slovenija, ki naj bi bil objektiven medij, je to malo težko.
"jtie mesec dni nisem novinarka Radia. Objektivnost pa se da ohraniti tudi na drug način. Poslušalce nekako prelisičiš z uvodno napovedjo svojega prispevka, ki jih pritegne. Namesto da bi enostavno povedal, kako se je recimo Gorenjska banka odcepila od Ljubljanske, začneš z dvomom: ali je res v redu, da se je Gorenjska banka odcepila?"
Med radijskim in časopisnim novinarjem je velika razlika. Vas, kot kaje, ta različnost nič ne moti.
"Še preden sem prišla k Radiu Slovenija, sem bila deset let novinarka mariborskega Večera, kasneje sem ostala njihova honorarna sodelavka. Tako nisem prišla "iz vaje". Motijo pa me nekatere napake, ki se v časnikarskem delu pogosteje pojavljajo kot
Odprte strani-
na Radiu. Pred kratkim sem recimo pisala o tem, kako se je število gostov na Bledu povečalo zaradi ledu v blejski ledeni dvorani. Napisala sem, da pričakujejo do konca leta 6 tisoč gostov na račun ledene dvorane. Urednik pa je v naslovu zapisal: zaradi ledene dvorane JE na Bledu 6 tisoč gostov! Seveda se mi blejski turistični delavci upravičeno škodoželjno smejejo. Vsekakor bom poskušala doseči, da bodo uredniki obkrajšanju članka vsaj izpustili novinarjev podpis. Jasno pa je, da je članke včasih treba krajšati, saj Dnevnik nima Delovega formata, poskuša pa pokriti vse dogodke."
Kot dopisnica za jeseniško in radovljiško občino imate pisarno v Kranju. Kako oddajate prispevke?
"V dopisništvu Dnevnika v Kranju je moj kolega Miran Šubic, sama pa delam doma, kjer sem si uredila prijeten delovi kabinet. Imam fax, telefon z odzivnikom, računalnik z modemom... Lokacija pisarne danes ni več pomembna, pač pa hitrost informacije, dobra obveščenost novinarja. To pa me še čaka."
17 TtfUr A ZA GORENJKE, O GORENJCIH M-jJ KJfTL MED GORENJCI PO GORENJSKI
Ireni pohaja sapa
Poletna vročina ni preveč vplivala na glasovanje bralk in bralcev Gorenjskega glasa oziroma poslušalk in poslušalcev gorenjskih radijskih postaj za GORENJCA MESECA JUNIJA 94. Do včeraj smo v uredništvo prejeli novih 71 glasov za PETRA HAVVLINA, sedaj občana Škofje Loke in prej njenega župana, in (vsega) 11 glasov za občanko Kranja (oziroma perspektivno občine Stražišče) in poslanko IRENO OMAN. Če se spomnite tedenskih poročil o
izidih glasovanj od 1. julija naprej, Vam ne bomo povedali nič novega: PETER HAVVLINA je v odločnem vodstvu (kot bi rekla gospa Biba Kušar iz Ljubljane: kandidat za SLOVENCA LETA!). Kljub dolgi in vroči julijski seji Državnega zbora se ni zgodilo nič poosebne-ga, Irena Oman dobiva (pre)malo glasov in na naslednjem DNEVU GORENJCEV bo očitno PETRU HAWLINI podeljeno priznanje za GORENJCA MESECA JUNIJA 94. V poštev pa pridejo še vse dopisnice, ki bodo imele današnji
foto EJGA
Na gorenjskem polju smo posneli najnovejšo inovacijo na področju proizvodnje hrane: Gorenjski kozolec za sušenje trave v dnevih brez dežja. Zanj nI potrbno nameščati lat, niti se truditi s streho. Ta tip kozolca je uporaben tudi v deževnih dneh, če seveda prej lepo suho otavo že spravite.
Po vsakem vročem poletju s temperaturami nad 30 stopinj Celzija (v senci) pride jesen in potem mrzla zima. Objavljamo dokaz, da bo letos huda zima, kajti "Indijanci že nabirajo drva".
Nova afera?
učitelja kmetijskih strojev in praktičnega pouka
Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri, delovno razmerje se sklene za določen čas, s polnim delovnim časom
Za ufritalja knjgtjjskjh^trnjftv in praktičnega pouka imajo^pTednost moškT^
učitelja praktičnega pouka
Pogoj: višja izobrazba ustrezne smeri, delovno razmerje se skjene za dolc/ćeg fos^s polnim delovnim časonVPrednost imaio moskO
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Smled-niška c. 3, 64000 Kranj.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri
17272
Nezaslišani pogoji v razpisu prostih delovnih mest! "Prednost imajo moški."Vsak trenutek pričakujemo oster protest pristojnega vladnega Urada za žensko politiko, ki bi se tudi tokrat moral raztogotiti zaradi očitne diskriminacije žensk v mladi slovenski demokratični družbi. Le zakaj bi smel moški imeti prednost kot učitelj kmetijskih strojev in praktičnega pouka, ko pa je obče znano, kako imenitno znajo pripadnice nežnega spola voziti "mašine" in kako brezhibno obvladajo praktične stvari, vključno s praktičnim poukom.
Dober fris za miss
Predvsem, takole s stališča poznavalcev, je jasno: dober fris še ni dovolj, da postaneš miss. Važno je imeti dober faktor in strica v komisiji.
Miss Bleda bodo izbirali prihodnji petek zvečer ob 21. uri, pred tem se bodo lepotice peljale s kočijo po gorenjskem turističnem biseru, s pletno na otok in sploh... če Izbor Miss Bleda pripravlja Agencija Faraon, bo zadeva na faraonskem nivoju! S flrbci.
Sicer pa letos gorenjska zgodovina že beleži nekaj lepotnih tekmovanj: začelo seje z Miss narcis (moški svet je o lepotici menil, da bi tudi nekaj pomečkanih narcis na Poljanah žrtvovali, če bi jih mečkali skupaj z miss). Zatem je na kranjskem bazenu Novogoričanka Polona premagala gorenjske lepotice in odnesla zmago na predizboru za Miss Slovenije. Nocoj bo izbor Miss Kranjske noči - ojoj, napaka: izbirali bodo MISTRA. Tudi za Mistra velja: 3 x F (dober faktor, fris in filing). To bo
Čelada za vroče poletje
Končno so pristojni organi uslišali motoriste, ki tarnajo, da so njihove čelade poleti kot sončni kolektorji in da v čeladah možgani zavrejo. Ekskluzivno za Gorenjski glas smo posneli model čelade za poletne vroče ("pasje") dni: izdelana je iz pravega usnja, z dvorednim zapenjanjem in na vrhu zašiljena, kar odbija sončne žarke. V odebeljenih površinah čelade je možno naložiti ledene kocke, ki dodatno hladijo glavo, uporabne pa so tudi za ohladitev piva, ki ga v turističnih krajih zelo radi strežejo na topel način. Testiranje nove čelade je pokazalo, da z njeno uporabo ni možnosti pregrevanja možganov (posebno v praznih glavah). Nove čelade bodo naprodaj ob začetku zime.
Natanko čez dva tedna, torej 12. avgusta ae odpro vrata mednarodnega Gorenjskega sejma.Njegov direktor Mag. Franc Ekar že trenira uveljavljanje odločbe o Javnem redu In miru na sejemskih večernih prireditvah, za katere tudi letos ne bo vstopnine.
ali jutrišnji (30. julij) poštni žig in vsi glasovi, ki jih boste v dašanjih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav, Radia Tržič in radia Žiri namenili enemu od obeh predlaganih. Že naslednji petek pa: pričetek glasovanja za GORENJCA MESECA JULIJA 94 - zaradi pestrega gorenjskega dogajanja v tem mesecu je kandidatk in kandidatov res veliko. Naši predlogi pa - čez teden dni.
Nagrajenci v glasovanju v tem tednu: Anica TRE VEN, Spodnja Besnica 103; Jožica JURJEVČIČ, Novovaška 133, Žiri; Anton KURALT, Kurirska pot 2, Cerklje; Miro VRHOVNIK, Praše 36, Mavčiče, Dragica JAN, Viševnico 13, Zg. Gorje - čestitamo, nagrade prinaša pismonoša!
EJGA
BODE IN BOZA
3 Od tega tedna je naša država bogatejša za novo Agencijo 'NI = Agencija za plačilni promet, nadziranje in informir' anje), obenem pa je parlament napravil križ čez SDK. In smo tako izgubili še zadnji SDK: najprej je šla v franže samoupravna delavska kontrola (SDK), ko je Marković ukinil zakon o združenem delu^zdaj pa še stroga SDK (Služba družbenega knjigovodstva). ffiCefl Spet bo nekaj dela za tiste, ki izdelujejo napisne table, stampiljke, tiskajo obrazce. pFffil Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da iz jeseniškega APP (Atelje za prostorsko i planiranje) niso ugovarjali, ker imajo soimenjakinjo APPOm Prav zanimivo bo, katera kratica se bo namesto SDK pO 1.januarju 1995 uporabljala v vsakdanjih razgovorih ?! APPNI s6 verjetno ne bo prijela. fgfSEl Na Gorenjskem smo z manjšimi posledicami preživeli polno luno in padce kometov na Jupiter. Zlasti zaradi polne lune je bilo nekaterim težko, ker se ponoči niso mogli skrivati. ^ijćfel Nekaterih pa polna luna sploh ne spravi s tira - so ves cas za luno. čtera V ponedeljek je po gorenjski železnici brzel krasen moderen udoben vlak Jenbach, z njim se je peljalo vodstvo Slovenskih železnic in predstavniki sedme sile. Žal je imenitni vlak šele na poskušnji in gomulke bodo še nekaj časa ropotale med Jesenicami in Ljubljano-
mMenda bodo Slovenske železnice tako posodobile prevoZ ov po tirih, da bodo ministri iz helikopterjev in službenih limuzin presedlali na "ajznpon". figfcS Državnikom takega "stik* z bazo" železničarji ne bodo posebej zaračunali, skrbi nas kako se bo odzvala "baza". Morda bo hotela poračunati? istKep Že sredi tega meseca, ko je jezero imelo krepkih 25 stopinj Celzija, je Športna dvorana na Bledu dobila ledeno ploskev, v ponedeljek bo led tudi v dvorani Podmežakla na Jesenicah;, Mislite, da močvimiki v Tivoliju že lahko drsajo? EifZeg, Naslednji mesec bo na Bledu poleg hokejskih treningov tudi rekreacijsko drsanje. Pa zajeten spisek kulturnih, turistično-etnoloških ffl zabavnih prireditev. In Miss Bleda bodo izbrali, če sije Ejga kdaj drznil kaj čvekniti o blejskem turističnem dolgčasu, se je pravkat ugriznil v jezik! rJfffcEl Je pisalo v torek v Stotinki, da je mlad Kranjčan Sebastijan Novak najboljši slovenski boksar. Kakšni dezinfomacija - mar se je na Toneta Omerzela (knockautiral M Toneta Anderliča) že pozabilo? SfZčgl Včeraj je mladež (A njihove starše, pa še cel regiment firbcev) na vrtu gram Kiselštajn razveseljeval čarovnik Dany, znan iz oddaje Poglej # zadeni. Stojana Auerja ni bilo zraven in zato Dany ni bil polit i mlekom, rafergl O tem, da Gorenjska uspešno žanje medalje ni svetovnih, olimpijskih, evropskih itd. tekmovanjih, ni nič novega Nove pa so športne panoge in imena: za Uroša Veharja (Žin) Gregorja Moličnika (Radovljica) in Davida Sofr/nievske ' (škofja Loka) bomo še večkrat slišali ob besedi "prvak". E Največji slovenski (in gorenjski!!!) pesnik se je vprašal: al prav piše ... - v Tržiču so se udarili, al prav se piše Dovžanova Dolžanova soteska, še dobro, da je šef Odbora za D. soteski prof. dr. Stanko Buser. 'ŠfLtfA Sredi poletne vročine so n* Jesenicah dobili vročo temo: v času, ko parlament sprejem* nov obrtni zakon in ko proslavljajo 40-letnico jeseniške Obrtni zbornice, so jim iz Ljubljane sporočili, da je ta zbornica stati šele 26 let. T&IcfMLeoDold Zupančič, šef jeseniške Obrtni zbornice (in 400 vključenih obrtnikov vanje), je protestu* odstopil. Ampak mesečno ceho po 13 mark na obrtnika bo p\ še treba plačevati ... Bflffl Bolj kot predsednikov protesti] odstop bi zaleglo zapreti pipico - morda bi potem iz Ljubljan priznali obletnico po želji in poslali govornika na fešto? gjfflj Radovljiška vroča poletna tema v pasjih dneh je lokacija nov deponije komunalnih odpadkov. Brez izjem je enotno le erw prav nihče noče deponije. Wr*ffl Enako je v škofji Loki - najbolf bi bilo smeti stisniti v kroglo in jih na obroke delegimti nekafl npr. na Jupiter ali kam dlje. falefjS Slovenska vlada nas razveselila: najprej je sporočila, da je oskrba z energijo dob. da je poraba zrasla za 3,1 odstotka, da so dobro dem hidroelektrarne in iz vode dobile 63 odstotkov več elektrike kot] lanski suši. In še so sledili odstotki, ob katerih se je topilo srci rgfjfcRl Nakar je vlada rekla, da elektrogospodarstvo zahteva &j odstotka več za elektriko, odobrila pa je zgolj 3,8-odstotm podražitev s prihodnjim ponedeljkom. Mar nimamo prinA vlade?! fflBB In je še rekel državni sekretar za energetiko, 4 se do 1.oktobra elektrika ne bo več podražila. Bfflfljfl S pn/r oktobrom pa najmanj za 50 odstotkov, ker nastopi zimska tari'} je rekel Efe%l namesto državnega sekretarja. ffifflEl V kop? številk je državni sekretar omenil, da bo oktobra kilovat elektrik po višji tarifi že debelih 12 tolarjev. EffcfcJ Preračunano: j pfenigov. Strošek za moč še ni vštet. aBBB Ker dani upokojenke in upokojenci prejemajo za 1,8 odstotka vi\ pokojnine s poračunom za dva meseca, zmanjšane enodnevno julijsko penzijo v solidarnostni namen, jih drai, elektrika, kruh, meso sploh ne gane. lHl[eT3 Tudi tisih, ki <■ danes še niso dobili junijskih plač, podražitve ne ganejo
m\
RADIO KRANJ 97,3
GREMO PRIMADONO
oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER sreda, 3. avgusta, od 17. do 18. ure
DOMAČA LESTVICA:
1. Marijan Smode - Ko oveni jo rože
2. Miran Rudan - Dolgo, toplo poletje
3. Faraoni - Naj te morje
4. Avtomobili - Argentina
5. Big ben - Debela hruška
TUJA LESTVICA
1. Wet, wet, wet - Love is aH around
2. Doop - Doop
3. Big mountain - Baby I love youv way
4. Angels - Bend me, shape me
5. Roxette - Crash, Boom, Bang
NAGRAJENCI: - KAVBOJKE BLUE MOON JEANS CLUBA PETRIČ iz Kranja bo nosila Andreja Kmičar z Golnika, - Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Robiju Pogačarju na Boh. Belo, -WEEKEND vstopnico za dve osebi s konsumacijo 2.000 tolarjev (ZA PRIMADONO) pa dobi Franc Porenta iz Kranja. ČESTITAM! Sodelujte z nami - prihodnjič tudi nagrada PIZERIJE GOVC iz Mavčič!
KUPON glasujem za: moj naslov:
KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ
1
Jo^Uii«—l. jm*»u
MODL
Kaj, če bi se Z malo odštekal?
Odštekal mišljeno v stilu "like a vacant". torej, da bi vse skup' pustili, se odklopili in šli na en dopust, tako, a veste, d' u glavi nimaš nič drugega kot celodnevno zabušavanje nekje na soncu, še raje v senci, pa da piješ kaj hladnega in s kom debatiraš o kakšni brezvezni stvari, recimo Usto, zakaj imajo dolgorepe papige dolg rep, ali pa zakaj prešvicane štumfe oddajajo tak vonj, kot ga... Ja, prav ste imeli, namreč tak uvod je nemenjen temu. d' vam povem, da... hmmrn. no pa dajmo najprej žrebat... Odgovori, ki niso omenjali imena Faraoni so bili tokrat pravilni, pol' Je pa meni čisto vseeno, če ste napisali Malibu. Tomaž Domicelj, Jodlgator Rap Team, Laibach ali pa celo Lene kosti band. Vsi ti namreč letos nakako niso bili ta prvi na MMS. Hmmrn, tudi Jodlgator letos ne bo prvi. ki bo šel na..., hraram. Dajmo mi kar požrebat tole zadevo. Torej sreča Je tokrat nanesla tako, da bo nagrado iz trgovine Aligator Music Shop odnesel Peter Kordež, Rakovica 12, 64201 Zgornja Desnica . Čestitamo.
TOP 3
1. Neprilagojen - Adi Smolar
2. Music Box   Martah Carev
3. Balade in Štroncade - Iztok Mlakar
4. predlog... Vroče Je k' svina - John Skurjeni
NOVOSTI
Novost je ta, da vstopnice za koncert Flovdov spet bodo in to drug teden, tako Je vsaj obljubil g. I. V. Za Bajago so seveda že danes. Neprilagojeni Smolar se je prodal cedejski industriji, torej izdal omenjeni nosilec zvoka, tu je spet nekaj od Nirvane, ne smem preveč reklamirat, pa nekaj CRO robe in seveda kup raznoraznih Summer hits kompilacij... Pa še nekaj....hmmmrn.
IN TOKRAT ŠE BREZ NAGRADNEGA VPRAŠANJA 1:
Torej nagradnega vprašanja tokrat ne bo. kar pa še ne pomeni, da se na Jodlgatorja ne bi spomnili s kakšno razglednico. Katarina se Je ravno zadnjic, namreč s pozdravi from Great Britain - saj. punca ima full rada sneg in led. pa Je sončno Grčijo zamenjala z deževno Anglijo. Ja. zdaj sem vam izdal Usto skrivnost, ki pride za pikcami... Torej, za dva do tri tedne gre Jodlgator na dopust, kam ste pogosto spraševali, no, Jodl . se vam bo z razglednico s počitnic oglasil v enem prihodnjih petkov. Sicer bo pa tako ali tako na mesto Jodlgatorja kakšen drug full pameten članek... valda. Lenci hvala za informacije o radiu Alfa (misl'm, kako ga loviš take daleč) in pa če ponovim za njo - lahko noc in lepe sanjajte - če pa slučajno ne morete spat, pol pa zur d< zgodnjih ur... čav do druge polovice avgusta... cav...
AS** Ji
TOREK, 2. AVGUSTA
JOZE TISNIKAR
Ko se znajdeš v galeriji slikarja Jožeta Tisnikarja, te v prvem trenutku oblije tesnoben občutek. Nehote se ti v glavo prikrade vprašanje: zakaj toliko žalosti, bolečine na teh izjemnih slikah.
Ko se zapleteš v pogovor s slikarjem Tisnikarjem, je to nekaj zelo drugačnega. Spominja se svojega nenavadnega dela; bil je namreč pomočnik pri obdukcijah. Ud tod izhajajo tudi navdihi za njegovo ustvarjanje na platnu.
Jože Tisnikar je sicer zelo prijeten in vesel človek. Zelo rad ima glasbo, igra tudi na harmoniko. Pravi, da jo je kupil na poti iz gostilne in od takrat sta nerazdružljiva. Če boste z nami jutri v oddaji Glasba je življenje, vam bo umetnik tudi zaigral (na Radiu Triglav ob 13. uri).
Naša nagradna igra ob 130-letnici pivovarne Union se bo nadaljevala do konca avgusta, ko bomo izžrebali novega lastnika prekrasnega dvocikla mountain bike. Ta teden pa dobi uro Petra Tiselj iz Gomilskega, po dve majici pa Miran Gornik iz Sodražice in Francka Katrašnik iz Bohinjske Bistrice.
Pa še ena iz Tofove realno-revolucionarne ljubezenske poezije:
Dragi moj,
ti si kot Dali,
slikar abstraktne strani,
ki s čopičem dvakrat, trikrat udari,
pa vse, prav vse -
mimo je...
/a + y ~ ŠKODA
Volksvva^en Group
JANJI, BOŽU in MILANU ne bo treba na morje zaradi užitkov ob morskih specialitetah
Podtabor - Predvčerajšnjim zvečer sta v RIBJI RESTAVRACIJI TABOR izmed 1352 prispelih kuponov z geslom nagradne križanke Tanja Rajakovič in Igor Pikon seveda v prisotnosti Glasovcev največ sreče razdelila Kranjčanom. Gostinske usluge v RIBJI RESTAVRACIJI TABOR prejmejo: v rednosti 7.000 SIT- Janja Lavtižar, Podkoren 41; v vrednosti 5.000 SIT - Božo Šimunac, Zupančičeva 30, Kranj; v vrednosti 3.000 SIT pa Milan Novak, Trboje 68. Majice Gorenjskega glasa pa bomo poslali Petru Bačiču, Vrečkova 4, Kranj; Darji Meglic, Jaka Platiše 3, Kranj in Branki Ropret, Trg Prešernove brigade 10, Kranj.
Vsi so poslali pravilno geslo križanke BOGASTVO MORJA V PODBREZJAH.
Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. Foto: Gorazd Šinik
VERIGA d.o.o. Lesce objavlja prosta delovna mesta:
/. 4 UREJEVALCI - VZDRŽEVALCI
II. 3 DELAVCI NA stroju za varjenje
SIDRNIH VERIG (SCHLATTER)
III. 1 STROJNI IZDELOVALEC VERIG
Pogoji:
I. stojni mehanik, obdelovalec kovin - IV. stopnja izobrazbe
II. in III. obdelovalec kovin - skrajšan program
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA d.o.o. Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska c. 43.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
Gimnazija Jesenice
razpisuje
1. RAČUNOVODJA
za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom
Pogoji za sprejem pod točko 1.: višja izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v računovodstvu. Nastop dela 1. 9. 1994.
Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Gimnazije Jesenice, Trg Toneta Cufarja 1, 64270 Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
10.25 Zgodbe iz školjke
10.55 Čarobni kovček, otroška oddaja
12.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija
12.30 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 94,1. in 2. oddaja
13.00 Poročila
14.00 Sobotna noč
16.50 Športni pregled
17.20 Mostovi
18.00 TV dnevnik
18.10 Otroški program: Vrtiljak,
mehiškanadaljevanka
18.45 Iz življenja za življenje
19.30 TV dnevnik
19.56 Šport
20.06 Slovenija tostran in onstran
ekvatorja, ponovitev
21.00 Iz dobrega gnezda, nemška
nadaljevanka
21.55 Svet poroča
22.30 TV dnevnik
22.45 Sova:
Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka
Trd oreh, angleška nanizanka
13.00 Euronews 17.00 Ljudje in zemlja 17.30 Obzorja duha 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Tusitala, angleš-ko-avstralska nadaljevanka 21.100?tf="HLR"» Pro et contra 22.05 Videošpon
8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Mali svet 10.30 Vsi za enega 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.10 Potovanja, dokumentarna serija 14.05 Murphv Brown, ameriška humoristična nanizanka 14.30 Severna obzorja, ponovitev 15.20 Ček je že odposlan, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 16.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Martinšči-na na koncu poti, dokumentarna oddaja 20.50 V velikem planu 22.20 Poročila 22.25 Akustikoteka 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
16,35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, nadaljevanka 17.30 Vrnitev v paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.20 Konji, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večnem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Pozejdonovi vrtovi, dokumentarna serija 22.20 Vrnitev Sheriocka Holmesa, angleška nanizanka
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Brlog, španska nadaljevanka 17.20 Zakleti ocean, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Lovec na glave, ameriški film 23.00 Dan pojutrišnjem, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela
9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, ponovitev 9.30 Veselo okrožno sodišče 10.30 Ameriški sladoled
II. , komedija 12.00 Pan-optiklum 12.15 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Dolina maščevanja, ameriški vestem 14.30 Pogledi od strani, ponovitev 14.40 Neznani svet 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Florijan
III, Prihodi in odhodi 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 V deželi Bod 21.05 Pogledi od strani 21.15 VVeissenthalčan, 13. del 21.40 Ambo terno 21.50 Veliki Bellheim, nemška nadaljevanka 23.30 čas v sliki 23.35 Ženska gre svojo pot, ameriški film 1.05 Smrtonosno bojno letalo, ponovitev ameriškega filma 2.45 Poročila
8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Tenis 16.45Zaton Donavskih livad 17.30 Orientacija, verska oddaja 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Der Flippers 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Twin Peaks 0.45 Zakon v LA 1.35 Poročila/1000 mojstrovin
TELETI
20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Jubilejni koncert ob 15-letnici Dixieland banda Kranj 23.00 Vldeostrani
vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od
20. do 21. ure.
19.00 Otroški igrani program 20.00 čuki na koncertu v Železnikih - v okviru 32. čipk. dneva v Železnikih (2. del)
CELOVEC
IHandll
Bahnhofst20 \M 0043-463 511566
PISARNIŠKA T f H N I K A lEHKOMUNIKACIJt VA?A STROKOVNA IMOVINA
t OSI BNIM SVf TOVANJI M IM SfPVISOfc*
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva: Kam s certifikati 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi16.20 Iz gorenjske banke 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
R
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV staro 88,9 in 95 MHz ter srednjem v alu 1584 KHz. Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, lahko prisluhnete še drugim zanimivostim, ob 17.30 lahko veterinarju Borutu Sajovicu zastavite vprašanje v zvezi z zdravjem vaše živali, seveda ne bomo pozabili na lestvico Slovenca.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, TOREK
CENTER amer. thrill. HUDIČEV ODVETNIK ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto!
NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE ViAau,
1. avgusta 1994 bo kranjska veleblagovnica GLOBUS praznovala svoj 22. rojstni dan. Leta 1972 je KOKRA Kranj odprla prvo in največjo veleblagovnico na Gorenjskem (skupaj s podjetjema Merkur xn
Živila).
V svojem delu vam KOKRA nudi široko in bogato izbiro prodajnega blaga, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega kupca.
V kleti lahko kupite športne izdelke, kolesa, avtomobile SUBARU in ROVER, talne obloge, dekorativno blago ter posteljnino. Kozmetiko, zlatnino, spominke, moško in žensko perilo in pletenine, nogavice, izdelke za otroke, papir, igrače, fotomaterial. pozamenter-ijo, ter prodajalno BENETTON, najdete v pritličju veleblagovnice GLOBUS.
Na oddelkih moške in ženske konfekcije v I. nadstropju, se lahko modno oblečete, kupite" pa lahko tudi nc.i^ko blago, usnjeno galanterijo, ter originalne izdelke LEVTS.
KOKRA vam v II. nadstropju nudi bogat izbor vsakovrstnega pohištva, domačih in tujih proizvajalcev, bele tehnike in glasbil. Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavijo na dom, in razen kuhinj, tudi montirajo. Kokrini krojači vam tudi popravijo kupljeno konfekcijo, na oddelku spominkov vam lepo zavijejo kupljeno
blago, na oddelku papirnice pa sprejemajo vase filme v razvijanje. Ne pozabimo omeniti tudi parkirnega prostora na strehi veleblagovnice GLOBUS, ki lahko sprejme 100 vozil.
Iz Črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnlega četrtka, 4. avgusta 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje-Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 3. avgsuta. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad.
Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v maloogiasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, ZoBiova i v Kranju,
KOKRA Kranj svojim zvestim kupcem nudi tudi možnost včlanitve v KLUB KOKRA, ki članom prinaša 3 - 5 % popusta pri vseh nakupih, razen avtomobilov.
Pokrovitelj današanje križanke prispeva naslednje nagrade:
L nagrada: bon v vrednosti 15.000 SIT
2. nagrada: bon v vrednosti 7*000 SIT
3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT
Tri iolažilne nagrade pa tudi tokrat prispeva Gorenjski glas.
22		3	4	5	6	7	8	9	10
ii	12	13	14	15	16	17	18	19	20
21	22	23	24 j	ŽS	26	27	28	29	30
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Poplava deviz pritiska na tečaj tolarja
Bajtov inštitut vztrajno zagovarja drseči tečaj
Kranj, 29. julija - Poplava deviz bo težje rešljiv problem kot pred dvemi leti, je maja v klubu dvor napovedal priznani slovenski ekonomist, sodelavec Bajtovega inštituta Velimir Bole, ki velja za tihega načrtovalca vladne ekonomske politike. V zamahu turistične sezone je problem dodobra izbil na plan in razvnele so se razprave o spremembi tečajne politike, natančneje o fiksiranju tečaja oziroma o revalvaciji tolarja.
Poplava deviz je najbolj vplivala na tečaj tolarja v menjalnicah, ki je ob koncu aprila začel padati in je zdaj približno na letošnji februarski ravni. Tako zaostaja za tečjem tolarja pri Banki Slovenije, nekaj višji pa je podjetniški tečaj. Izvozniki pritiskajo na devalvacijo tolarja, povsem nasprotujoči pa so predlogi o administrativnem poseganju v tečajno politiko v smislu določanja fiksnega tečaja in nemara revalvacije tolarja. Tečajna politika je pri nas seveda v pristojnosti Banke Slovenije, ki je po mnenju mnogih najbolj zaupanja vredna državna ustanova, ki poplavo deviz blaži z izdajo vrednostnih papirjev in z nakupom deviz. Tudi vsled tega vztrajno naraščajo devizne rezerve, ki so konec maja znašale že 1.984 milijonov dolarjev, kar je bilo za 754 milijonov dolarjev več kot maja lani.
K poplavi deviz prispeva presežek v tekočem delu plačilne bilance in presežek deviz na domačem trgu, kar pa je po ocenah Bajtovega inštututa začasno, zato vztrajno zagovarja drseči tečaj tolarja. Amnistativni poseg v smislu povečanja vrednosti tolarja bi z grobim enkratnim posegom uničil slovenske izvoznike, s fiksiranjem tečaja
Ea bi prešli na sistem, ki smo ga ljub nasvetom tujih strokovnjakov ob uvedbi tolarja zavrli, so zapisali v junijsko število Gospodarskih gibanj. V tako majhnem denarnem prostoru bi fiksiranje
tečaja povečevalo neravnotežje in s tem inflacijo ter črpanje denarnih rezerv. Zagovorniki fiksiranja tolarja prav tako zanemarjajo, da je vrednost tolarja odvisna od cele vrste gibanj v gospodarstvu in imelo bi tudi posledice, ki si jih ne želijo.
Podobne razmere so morale prebroditi tudi druge države v procesu uspešnega makroekonomskega stabiliziranja, so že zapisali na Bajtovem inštitutu. Žal ni mogoče verjeti v trg le, kadar so posledice njegovega delovanja za posameznika ugodne in ga zavračati, kadar niso.
Postregli so seveda tudi s podatki, da je presežek v tekočem delu plačilne bilance v letošnjih prvih štirih mesecih znašal 213 milijonov dolarjev, ob nadaljevanju takšne menjave s tujino bi letošnji presežek lahko znašal približno 500 milijonov dolarjev. Zelo močan je čisti priliv deviz v menjalnice, v veliki meri gre sevda za bla-
fovne nakupe (avtomobilov do onca junija). Samo iz teh dveh virov bi lahko letos priliv znašal približno 1 milijardodolariev. Za toliko pa bi se povečale devizne rezerve, če ne bo kapitalskih vlaganj v tujino ali odplačila kreditov.
Z revalvacijo tolarja bi dohodkovna zanimivost izvoza še bolj upadla. Že tako je v letošnjem prvem polletju za področje nemške marke padla za 6 odstotkov, za področje dolarja pa za 14,5 odstotka.
STA TISTIČNE INFORMACIJE
Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana
INDEKSICEHNADROBNOIHCENŽIVUENJSKIHPOWEBŠČIN,JUUJim
INDEKSI CEN NA DROBNO, SKUPAJ
VII 94 VII 94 VII 94 l-VII 94 VII 94 VI94 X7T93 VTT93 l-VII 93  0 92
101,1    110,1   120,8   120,3 159,2
INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH
POTREBŠČIN, SKUPAJ 101,4   111,5   122,5  121.0 162,0
GOSTIL/^
JAMA
Šenčur, Beleharjeva 2. Tel.41-125
DOPOLDANSKE MALICE. VSAK DAN POLEG SFECIALITET Z ŽARA IN DOBROT DOMAČE KUHINJE ŠE POSEBEJ:
ob sredah - piščanci pečeni, ocvrti, na žaru ob četrtkih - sveže postrvi na več načinov ob petkih - pečeni odojek Poleg vseh vrst sladic vam kot novost nudimo tudi AJDOVE in KORUZNE OMLETE ter kot posebno presenečenje: KOKOS PALMA
ODPRTO: OD PONEDELJKA DO PETKA 6.-13. SREDA, ČETRTEK, PETEK 17.-24 SOBOTA 6.-24, NEDELJA 6.-20._
GOSTILNA JAMA
'Že-Cint dobro jesti'
10% POPUST S TEM KUPONOM
BORZNI KOMENTAR
"V državi, kjer dobrim ni za to, da bi imeli prednost, slabi pa ne morejo imeti prednosti, vladata mir in sloga," je nekoč zapisal Aristotel.
Ta misel se mi zdi kar primerna za začetek tokratnega borznega komentarja, saj nakazuje na to, da sta mir in sloga le nekaj navideznega, začasnega, neotipljivega, še posebej če poskušamo to misel prenesti na finančno področje oz. na trenutno dogajanje na trgu kapitala.
Boljši bi bili radi še boljši, slabi pa želijo izkoristiti svojo možnost, zato med obema poloma vlada nenehen boj za čimvečjimi zaslužki oziroma izboljšanjem pozicije na trgu Zato miru, v prenesenem smislu seveda, trg kapitala ne pozna, saj je njegovo edino vodilo donos in je torej nenehno gibanje oziroma selitev od enega trga na drug, donosnejši trg, povsem normalen ekonomski pojav.
Tako je tudi z borzo in trgom vrednostnih papirjev.
Pregreti tečaji delnic v mesecu maju so marsikaterega malega, predvsem pa velike investitorje usmerili vsaj za nekaj časa, predvsem pa čez poletje, v nerizične naložbe, še zlasti v klasične tolarske vezave in nakupe kratkoročnih blagajniških zapisov Banke Slovenije z nakupnim bonom, in tudi avgustovski revalorizacijski faktor, ki znaša 1,1 %, bo verjetno prispeval k temu, da se struktura naložb vsaj še v mesecu avgustu ne bo spremenila. Zato ni pričakovati bistvenega porasta tečajev obveznic v tem mesecu, saj glede na nespremenjeno politiko deviznega tečaja, ni pričakovati večjega zanimanja za obveznice. Donosi vseh obveznic so sicer precej boljši (gibljejo se med 9,5 % in 16 %, pri bolj rizičnih celo do 36 %) kot v pomladnih dneh, a realno še vedno zaostajajo za tolarskimi naložbami. Na segmentu delnic se v teh vročih avgustovskih dneh tudi ni bati navala novih investitorjev in z njimi svežega kapitala in bo za tovrstne posle potrebno počakati vsaj Se kakšen mesec. Ali so delnice ie dosegle svoj spodnji nivo in ali je poglabljanje krize na trgu delnic doseglo svoj vrhunec, bo mogoče oceniti šele čez nekaj dni Če bo temu tako, se bodo najbolj rizični investitorji že odločali za prve večje nakupe delnic.
Se pregled gibanja tečajev nekaterih najbolj prometnih delnic:
DELNICA	31. 12. 93	31. 3.94	12. 5. 94	28. 7. 94
DAĐAS	170.445	226.455	285.658	174.185
SKBR	26.547	34.562	43.613	36.708
SKBP	21.422	32.316	42.179	34.385
NIK	85.022	117.112	148.539	125.848
PRB	21.399	21.165	23.249	20.214
KBTP	33.190	49.496	49.898	43.500
MKZ	3.900	8.592	10.999	10.380
FMR	90.000	121.088	137.117	107.625
LEKC	12.000	10.368	11.504	11.961
		Borzni posrednik: Hermina Krt		
Lira šibkejša, dolar močnejši
Po lanskih pretresih so se medvalutna razmerja v Evropski uniji v letošnjem drugem četrtletju stabilizirala. Lani so dopustno gibanje z 2,25 povečan na 15 odstotkov. Znotraj nižje meje je ostal le nizozemski gulden (glede na nemško mairko), zanimivo pa je, da se zdaj znotraj stare meje giblje tudi večina drugih valut. Vsekakor pa višje postavljena meja preprečuje špekulacije, saj jim dopušča bistveno manj mane verskega prostora.
Letošnje napovedi strokovnjakov so se nekoliko spremenile pri italijanski liri, ki ie močnejša kot so pričakovali, kar je seveda posledica zmage desne koalicije pod vodstvom Lilvia Berlusconi-ja. Vendar pa pričakujejo, da se bo že prihodnje leto politična nestabilnost odrazila tudi na (ne)stabilnosti lire. Dolarju pa napovedujejo nadaljno krepitev, toda manjšo, kot so napovedovali na začetku letošnjega leta. Ameriške obrestne mere sicer rastejo, vendar so še vedno nižje od nemških.
©
\\ tminom \\ ROVER
Prodaja po sistemu staro la novo
Nakup vozil na kredit aH Isasing Odkupujemo in
prodajamo rabljena vozila
JANEZ KADIVEC
Pipanov* 4MB, &»n6ur Tel.: O«*/* 1-6 7 3
mobitel
Pe KRANJ
Đ 064/222-616
KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA zo.o KRAKI, Jezerski c. 41
V Kranju na ugodni lokaciji prodajamo:
- poslovne prostore v I. in II. nadstropju v tlorisni površini 470 m2
- trgovino z gostinskim lokalom (200 m2) in pripadajočim zemljiščem v skupni površini 600 m2
- poslovni prostori (250 m2) in pripadajoče zemljišče v skupni površini 500 m2
Informacije po telefonu 064/268-500 od 7. do 15. ure.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR n
	NAKUPNMKODAINI	NAIUmTOODAM	1 NAKUTOI/TROOAJNI
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 ITI.
A BANKA (Kranj, TriSc) 76,00 77,65 10.50 10,96 7.50
AVAL Bled. Kranjski gora 76,95 77,35 10,90 11,00 7.60
COftA Kranj dopust od 4. 7. do 15. 8.
CREOffANSTALT Nbanta L|. 76,60 77.70 10.80 11,05 7.60
EROS (Stari ltoyrJ,Kran| 78,90 77,10 16,88 10.93 7,65
GEOSS Medvode 76,65 77,15 10.66 10,95 7,65
GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,05 77,19 19,48 10,97 7,38
HRANILNICA LON, d.d.Kran| 77,00 77.79 10,85 11.00 7,70
ttOA-tržnlca Ljubijana 76.95 77.25 10,64 10,92 7,65
IURIKA Jesenice 76.60 77,20 10,70 10,90 7.60
INVEST Škofja Lota 76,90 77,30 19,90 11,00 7,55
LENA Kranj dopust
MiKELStražisce 76,80 77,55 10,68 11,05 7,70
PBS d.d. (na vseh poštah) 75,20 77,15 10,13 10.78 7,03
SHB-Slov. hran. in po*. Kranj 78,90 77,15 19.66 10.91 7.70
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Lota) 76,20 77,50 10,15 10,90 7,50
SLOGA Kranj 76,80 77.49 18,70 11,09 7,68
SLOVENUATURJST Boh. Bistrica 75,08 - 10,46 • 7,30
StOVENUATUTSST Jeaente* 76.60 77,48 18,76 10,90 7,68
Stal Kranj 76.65 77,15 10,86 10.95 7,65
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Lota 77,90 77,88 18,89 18,96 7.69
TALONZfl.Bttra* 77,00 77.35 10.99 10.96 7.65
TENTOURS Doma« 77,98 77.48 18,88 11.18 7,65
UBKd.d. Škofja Lota 77,90 78,28 18.79 11,19 7,79
»H"*«! 7M6 77,16 19,18 16.94 7,71
MfAN Radovljica, (kajaki dvor 76.89 77,29 19,87 19,92 7.63
IMlaaa* 78,60 77,* 11,19 11.97 7,11
MENJALNICA V/ILFAN
Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE In ITALIJANSKE URE
P.E. KRANJ, Delavski dom M.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor M.: 064/714-013
B O R Z N O POSREDNIŠKA H f Š A
d.d.
POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovanska cesta 54,61000 Ljubljana telefon: 061/133-11-55 telefaks: 061/133-13-47
POSLOVALNICA KRANJ
Koroška c. 2,64000 Kranj telefon: 064/211-644 telefaks: 064/211-644
DOM DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI
DAJEMO V NAJEM
V Gorenjski banki d.d., Kranj telimo za Dom dr. Janeza Mencingerja poiskati DOBREGA GOSPODARJA in z njim skleniti podnajemno pogodbo.
Pogodbo bomo sklenili s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje gostinsko obrtne dejavnosti in ki z dosedanjimi delovnimi izkušnjami dokazuje smisel za dobro gospodarjenje in poslovnost.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zahtevane izobrazbe ter dosedanjih delovnih izkušenj, naj kandidati posredujejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Gorenjska banka d.d., Kranj, Sektor splošnih poslov, Bleiweisova 1, 64000 Kranj. Podrobne informacije lahko dobite tudi po telefonu: 0641221-446 int. 483.
ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM! POSTANITE OSKRBNIK - NAJEMNIK DOMA DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI.
Gorenjska y Banka
Banka .* posluhom
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Na posestvih Mercatorjevega KŽK Kmetijstva
Letošnja žetev po načrtih
Žetev bo končana v prvih dneh avgusta -Večjih težav s kombajni ni - pšenica je kakovostna.
Letošnja žetev pšenice in ostalih žit se počasi bliža koncu in razen manjših vremenskih težav je potekala po načrtih. Na posestvih mercatorjevega KŽK - Kmetijstva so od posejanih 705 hektarjev poželi že okoli osemdeset odstotkov.
Na njivah tako ostaja še dobrih 135 hektarov nepožetih žit. Pri KŽK Kmetijstvu letos z žetvijo niso imeli večjih težav, če odštejemo nekaj dni nestalnega vremena, ki je kombajne in za nekaj dni prisililo k počitku. Kljub temu, da so kombajni precej zastareli in izrabljeni, so k sreči letos dobro in brez večjih okvar prestali žetev.
Nekaj kombajnov so si morali ob letošnji žetvi kljub vsemu izposoditi, medtem ko so lansko opravili izključno s svojimi. Nasploh je bila letošnja žetev po tej plati zahtevnejša, ker so bila žitna stebla nekoliko višja od lanskih in zato so bili kombajni tudi nekoliko manj "produktivni".
Vse ostalo je šlo po načrtih, vključno z dobro notranjo organizacijo, zato bo žetev, če ne bo večjih zapletov, končana v prvih dneh avgusta. Tudi pšenica je letos dobre kakovosti, čeprav pogoji za njeno uspevanje na Gorenjskem niso med najbolj idealnimi, zelo dobra pa je tudi semenska pšenica. • M.G.
32. Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni
Sejem in spremljajoče prireditve
V Gornji Radgoni se bo 22. avgusta pričel tradicionalni, že 32. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Poleg sejma, kjer bodo številni domači in tuji razstavljalci predstavili najnovejše dosežke tako na področju kmetijske mehanizacije kot tudi pri pridelavi poljščin, se bodo odvijale tudi številne spremljajoče
Erireditve. Med njimi velja posebej omeniti razstavo govedi, ki o potekala pod geslom Dobri sosedje - dobri prijatelji. Razstavljene bodo visokobreje telice lisaste pasme iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije, strokovnjaki pa bodo ocenili dosežke posamičnih sodelujočih držav. Poleg razstave bo potekala tudi okrogla miza, kjer se bodo na Dan govedorejcev 26. avgusta strokovnjaki sodelujočih držav podgovarjali o selekcijskih programih in rezultatih selekcije pri lisasti pasmi in vlogi rejskih zvez pri organizaciji kontrole proizvodnje, selekcije rodovništva in reprodukcije v govedoreji.
V času sejma se bo zvrstilo še nekaj zanimivih strokovnih predavanj, med njimi o zdravljenju poapnele čebelje zalege, oskrbi slovenskega trga z vrtninami, razvoju nojereje v Sloveniji in strokovnih zapažanjih pri reji nojev. Zanimiva bo tudi okrogla miza o Zakonu o kmetijsko gozdarskih zbornicah.
Prireditelji so v okvir sejma vključili tudi različne športne in kulturne prireditve, že prvi dan pa se bodo na tekmovanju oračev pomerili traktoristi iz občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
S spremembo politike je povezano tudi sajenje poljskih kultur
So gorjanskemu ribezu štete zadnje sezone
Črni ribez, ki je bil kar nekaj časa zaščitni znak Gorij, je sicer obran, v zvezi s prodajo pa so se začeli pojavljati problemi.
Na Poljšici smo obiskali g. Jožeta Ambrožiča, ki nas je v pismu opozoril na nekatere probleme, ki v zadnjem času spremljajo predvsem prodajo črnega ribeza na gorjanskem področju. G. Ambrožič je povedal, da so v povojnem času tukajšnji kmetje opustili sejanje žitaric in saditev drugih poljskih kultur in masovno zasadili nasade črnega ribeza, ki ga je spodbujala Kmetijska zadruga Bled. Nekaj let je stvar zelo lepo potekala, odkup je bil zagotovljen, mnogi so si na račun ribeza lahko kupili avtomobile in traktorje. Z nastopom tržne ekonomije in "kapitalizma" pa se je odkup črnega ribeza ustavil, zadruge in drugi posredniki ga ne odkupujejo več. Tako so kmetje spet začeli gojiti žitarice in druge poljske kulture, nasade ribeza pa so obdržali samo nekateri pa še ti v močno zmanjšanem obsegu.
Edina, ki sta obdržala vse nasade ribeza in ga imata tudi največ, sta zakonca Poklukar iz Zgornjih Gorij. Gospa Filipina Poklukar je povedala, da letos še niso izračunali, koliko ribeza so obrali in prodali, prejšnja leta pa ga je bilo ponavadi pet ton. Odkup je bil letos dober, večino ribeza so prodali sproti, saj so se zanj zanimah lanski zadovoljni kupci. Manj "dobra" pa je odkupna cena, saj so morali ribez zaradi nelojalne konkurence prodajati tudi po 80 tolarjev za kilogram. V Avstriji znaša odkupna cena za
kilogram črnega ribeza 400 tolarjev in jasno je, da si Gorjanci bolj želijo sodelovanja s tujo kot z domačo "mačehovsko" državo, ki poleg vseh
problemov, ki tarejo pridelovalce, omogoča uvoz ribeza s Poljske, doma pa kljub obilni in kvalitetni letini ne poskrbi za odkup. G. Filipina Poklukar je
še povedala, da si sama zelo želi, da bi ribez obdržali, čeprav je z njim res veliko dela. Treba ga je obrezovati, gnojiti, v času obiranja pa poskrbeti tudi za obiralce, ki jih je bilo letos pri Poklukarjevih šestnajst, v prejšnjih letih pa tudi do petdeset -poleg plače 40 tolarjev za kilogram, jim je gospa Filipina tudi postregla in jim skuhala kosilo. Prepričana je, da bo ta sadež še zelo iskan, saj je izredno zdrav, primeren zlasti za diabetike, obenem pa ga ni treba obrati v enem dnevu, saj se na vejah obdrži tudi do tri tedne. Oba z možem Janezom pa sta razočarana nad neizpolnjenimi obljubami Ministrstva za kmetijstvo, ki je zagotavljalo pomoč pri gradnji hladilne naprave za ribez in ostalo sadje, pa iz vsega skupaj (kot že tolikokrat) ni bilo nič. • E.Gradnik
Kmečka dekleta in fantje na sejem v Gornjo Radgono
Kmečkih fantov dovolj, deklet primanjkuje
Ženitna posredovalnica Afrodita iz Kranja je skupaj s časopisom Kmečki glas in Pomurskim sejmom v lanskem letu za neporočena kmečka dekleta in fante prvič organizirala brezplačen izlet na kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni, letos pa ga bodo ponovili.
Lansko leto je bil izlet, ki je brezplačen, zelo uspešen, organizirali pa so ga tudi z namenom, da bi se med kmečkimi dekleti in fanti spletla kakšna trajnejša vez. Nekaj od tega se je tudi zgodilo, dve vezi pa sta tako trdni, da se držita še danes in obe dekleti v avgustu že pričakujeta naraščaj.
Letošnji izlet bo 27. avgusta. Avtobus bo zjutraj odpeljal iz Tržiča, nato se bo ustavil v Kranju in po
?otrebi še v Škofji Loki, nato pa v Ljubljani, na rojanah, V Celju, Slovenski Bistrici, Mariboru, Lenartu in slednjič v Gornji Radgoni. Veselo bo že na poti, saj bodo imeli s seboj tudi harmonikarja, ki bo skrbel za dobro razpoloženje.
Rok za prijave je 10. avgust v ženitni posredovalnici Afrodita Kranj, Planina 3. Prijavijo se lahko vsi, ki niso starejši od 35 let. V avtobusu bo prostora za 50 izletnikov, polovico deklet in polovico fantov. Če bo prijav preveč, bodo morali udeležence za brezplačni izlet izžrebati, o vsem pa bodo dekleta in fante osebno obvestili po pošti. • M.G.
KMEČKA V DRUŽBA
od 1. avgusta
lahko po vsej Sloveniji zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d.
NA GORENJSKEM:
HKS Cerklje, Kranj, Sloga Kranj, Naklo, Srednja vas pri Bohinju, Škofja Loka, Tržič in Ziri, v vseh njihovih izpostavah ter na vseh poštah.
Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47.
CERTIFIKATI
KMEČKA l DRUŽBA
vestno in pošteno
svoj certifikat lahko zaupate Kmečki družbi.
V Kmečki družbi bomo s tako zbranimi certifikati premišljeno in gospodarno kupovali delnice perspektivnih in strateško
pomembnih podjetij iz vse Slovenije, s čimer bomo zagotovili, da bo vaš certifikat varno in donosno naložen.
Zaupajte strokovni, sposobni in izkušeni ekipi Kmečke družbe in vestno ter pošteno bomo izpolnili vaša pričakovanja.
Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d., Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47.
CERTIFIKATI _
KOMENTAR
S pestmi po pravico
Iskro Števci ter drugimi članica- vice članic Združenja do bla- znamke ugotovilo, da ta pravimi Združenja. Sporazum mora govne znamke Iskra ne bi ca Iskri Števci ne bi bila prizna-določiti, za katere izdelke iz obravnavala preko časopisnih na) prevaliti na IskroŠtevce, saj celotne palete proizvodov nek- stolpcev, naj sprejme predlog jo v javnosti poizkuša predsta danjega SOZD Iskra sme vsak MGD in GZS ter izjavi, da ne posamezni subjekt blagovno bo nadaljevala oziroma začen znamko Iskra prosto uporablja- jala novih medijskih
Želi
Napad na poslanca Igorja Omerza v neposredni bližini slovenskega parlamenta je zdaj še eden v vrsti podobnih napadov na slovenske politike in predstavnike oblasti. Glede na to, da se je vse skupaj začelo z molotovko pred vrati Mileta Šetinca ter nato nadaljevalo z eksplozivom pod lelinčičevim avtom, fizičnim obračunom s Tonetom Anderličem ter navsezadnje tudi z Anžlovarjevo klofuto, namenjeno ministru za kulturo Sergiju Pelhanu, lahko sedanji napad na Omerza uvrstimo v pravo verigo politično motiviranega nasilja na Slovenskem, kar nas upravičeno lahko resno skrbi.
Povsod po svetu je znano, da je politika tudi svojevrsten spek-takel, ki nekako že kar meji na teater, za privlačevanje pozornosti pa je v njej dovoljeno uporabiti marsikatero na videz sicer čudno sredstvo. Tako je bilo na primer zabavno opazovati, ko je sedanji kranjski župan Vitomir Gros in bivši poslanec v parlamentu delil banane in hotel z njimi rušiti predlaganega kandidata za pre-mierja. Toda v njegovi akciji ni bilo nobenih nasilnih elementov, šlo je le za poseben način političnega spopadanja, za katerega se je Vitomir Gros zavestno odločil in na koncu spoznal, da se pri slovenskih volivcih pač ne obrestuje. V parlamentarnih demokracijah je pač dovoljen tudi tak način politike. Spomnimo se na primer burnih spopadov v britanskem ali italijanskem parlamentu, toda stvari se vedno končajo na tisti točki, ko nastopi fizično nasilje.
Zaradi tega napad na Igorja Omerza ne zasluži drugega kot ostro obsodbo, napadalec pa strogo kazen. Samo v takem primeru je mogoče preprečiti nadaljevanje obračunavanja s pestmi, ki se zna zelo hitro
Marko lenšterle
razširiti v takšnih dimenzijah, da ga ne bo več mogoče zaustaviti.
Ob vsem tem se je dobro vprašati, kaj se vendarle dogaja s temi Slovenci, ki so se še do nedavnega hvalili s stopnjo svoje kulture in na veliko govorili, da se ravno po tem ločijo od bivših jugoslovanskih sodržavljanov. Slovenija je navsezadnje tudi svojo državnost utemeljila na kulturnem zgodovinskem izročilu, pri propadu komunizma in vzpostavljanju demokracije pa je imela kultura izjemno vlogo. Vedno smo tudi govorili, kako Slovenci za razliko od Srbov ali še bolje Črnogorcev niso militanten narod, zdaj pa nas dogodki v naši državi vse bolj prepričujejo, da s to našo samohvalo nekaj le ni bilo v redu
Očitno smo še kako militantni in prepotentni ter predvsem prepričani v svojo moč, ki jo hočemo vedno znova kazati kar v neposredni bližini. Nekaj, kar je bilo doslej latentno in prikrito v slovenski naravi, je sedaj z vso ostrino planilo na dan in nam ter svetu sporoča, da je vpra-
niti slučajno tujine ne moremo prepričati v našo miroljubnost. Posebej delikatna je v tej luči dilema, če ne bi militantni Slovenci nekoč hoteli z nasiljem urediti državne meje ali pa naprimer rešiti probleme naših zamejskih skupnosti. To pa so Že področja, ki so z vidika našega mesta v Evropi hudo kočljiva.
Klima, ki jo je čutiti v današnji Sloveniji, ni ravno ugodna. Poslanci postajajo žrtev nasilja, hkrati pa opažamo tudi drugo, precej bolj posredno, a nič manj nevarno, nasilje države in njenih najvišjih predstavnikov, ki si brez najmanjšega občutka slabe vesti prisvajajo nekdaj družbeno premoženje, predvsem pa skušajo v času, ko so na oblasti, čimbolje in čimhitreje obogateli. V tem vzdušju ni čudno, če so "ljudje z ulice" vse bolj nestrpni. Slovenska politika se že nekaj časa ne odvija samo v prostorih parlamenta. Spomnimo se le tega, da je tudi Zmago Jelinčič do poslanskega sedeža prišel s pomoč
besednih
ti, kakšni so pogoji glede kvali- vojn", ter takšno - morebitno -tete itd. Logično je pravica do zaobljubo tudi spoštuje, uporabe zagotovljena za osnov- Iskri Holding pa očitno pre-ni proizvodni program vsakega dvsem ni všeč predlog MGD in subjekta, brez ozira na njegovo GZS, podprt z mnenjem sto-morebitno članstvo ali nečlanst- kovne javnosti, za izdelavo t. L vo v takšnem ali drugačnem razmejitvenega sporazuma, s koncernu ali holdingu. katerim naj bi se Iskri Števcem
Namesto da bi Iskra Holding in ostalim članicam Združenja sporno zadevo razreševala na priznala pravica do osnovah, kot so bile ponujene (so)nosilstva (ali enostavneje na sestanku na MGD, je Iskri povedano do so-lastništva) in Števcem ponudila podpis ne- torej brezplačne uporabe blagovne znamke Iskra.
In zakaj Iskra Števci ne more sprejeti "pisma o dobrih namerah" Iskre Holding?
1. zaradi tega, ker Iskra Števci
kakšnega "pisma o dobrih namerah". Pri tem se je Iskra Holding sklicevala na željo, da bi se izognila večji škodi za obe strani in medijskemu razreše
vanju zadevne problematike, problematiko blagovne znamke
ob tem pa upoštevala tudi inter- na podlagi pogodbe ureja sku-
ese delničarjev Iskre Holding. V paj s štirinajstimi drugimi pod-
navedenem pismu je predloge za jetji,
urejanje spornih vprašanj obra- 2. ker je znano, da je Iskra
zložila na naslednjih izhodiščih: Holding pred kratkim s poseb-
1. Iska Holding dd. do zakl- nim pismom Števčevim trgovs-
jučitve vseh že začetih sodnih kim zastopnikom in končnim
postopkov v Republiki Sloveniji kupcem zagrozil s prepovedjo
preneha z vsemi aktivnostmi v prodaje izdelkov v Nemčiji pod
tujini zoper Iskra Števce d.o.o., blagovno znamko Iskra, vključ-ki se nanašajo na uporabo
blagovne znamke Iskra na njegovih proizvodih
2. Iskra Holding d. d. in Iskra Števci do konca vseh že začetih
jo svojih revolveraških nastopov sodnih postopkov opustita vse
v javnosti.
Nasilni ulični napadi na politike so ob vsem skupaj tudi posledica krize v slovenski policiji, ki je v javnosti v zadnjem
medijske in druge aktivnosti, s katerimi bi lahko škodili druga drugi in ostalim podjetjem v sistemu Iskra. Prepoved aktivnosti se nanaša tudi na delovanje t.  i.  Združenja za
no s sodnimi postopki. V "pismu o dobrih namerah" pa Iskra Holding ponuja prenehanje navedenih aktivnosti v tujini samo zoper Iskro Števce, kar seveda pomeni, da tudi ob morebitnem sprejemu ponujenega pisma ne bi bilo izključeno uveljavljanje postopkov zoper tiste, katerim so bile grožnje Iskre Holding tudi dejansko
čaus zaradi svojih afer izgubila sonosilstvo blagovne znamke nam^jene, to je Števčevim
precej ugleda. Ker celo pravo- iskra, sodje že dolgo ni več institucija, 3. Ukra Števci d.0.0. so dolžni ki bi nam omogočala mirno jskri Hodling d.d. takoj porav-spanje, je logično, če preneka- nati £e zapadle obveznosti, ki se teh ljudje začenjajo pravico nanašajo na uporabo blagovne '■■ Zal znamke Iskra. Del že zapadlih obveznosti, ki ga dogovorita strnaki, se do zaključka sodnega postopka deponira in se po zaključku le-tega sprosti v korist
deliti kar s svojimi pestmi je tako, da njihove akcije
končni konsekvenci vendarle omogoča slovenska oblast, ki za nobeno ceno ni pripravljena
priznati svojih hudih napak, in stranke, ki v postopku uspe. se celo pri najbolj izpostavljenih iskra Holding d.d. v višini sanje, če se Balkan res neha pred primerih dela nevedno, s tem pa plačila umakne tožbo, vloženo slovensko mejo. S tem, ko svoje že tako nestrpno ljudstvo še bolj na Temeljnem sodišču v Kranju, interne politične probleme rešu- izziva k nepremišljenim dejan-jemo s pomočjo nasilja, namreč jem.
PREJELI SMO
Še predno so bili dodatno in podrobno pojasnjeni predlogi Iskre Holign, je le-ta vsebino
trgovskim zastopnikom in končnim kupcem izdelkov v tujini, npr. v Nemčiji.
3. ker bi sprejem predloga iz "pisma o dobrih namerah" za plačilo "odškodnine za uporabo blagovne znamke" v bistvu pomenil pripoznavo pravice do blagovne znamke Iskri Holding v celoti. To pa bi bilo nasprotno tako opisanim strokovnim podlagam kot tudi dosedanjim ciljem Iskre Števci in drugih članic Združenja. Zakaj torej "pismo o dobrih namerah"?
1. ker Iskra Holding očitno Želi odvrniti pozornost od svo-
svojega predloga razposlal med- zavrnilnega odgovora na
ijem, ki so ga tudi - bolj ali manj Pred!°g MGD in GZS za mirno
Uveljavljanje pravice do blagovne znamke Iskra
Koordinacijski odbor Združenja je na svoji seji v sredo, 27. 7. 1994, obravnaval tekočo problematiko v zvezi s postopkom za uveljavljanje pravice do blagovne znamke Iskra, zlasti še pismo Iskre Holding o dobrih namerah, objavljeno tudi v sredstvih javnega obveščanja, in daje naslednje pojasnilo:
Znano je, da si je po likvidaciji SOZD Iskra izposloval prepis pravice do blagovne znamke Iskra na svoje ime Iskra Hodling Ljubljana. Bivše članice SOZD-a Iskra so že pred časom pričele mukotrpne postopke za priznanje te pra-
v celoti sprejele, Iskra Holding pa ne. Predlog, ki je bil na sestanku na Ministrstvu predlagan za umiritev zadeve, je namreč po mnenju Iskre Holding "skrajno enostranski, saj ščiti le podjetje Iskra Števci in v
proizvode, ki jih proizvajajo podjetja izven sistema Iskra Holding (npr. števci), ta podjetja pa potem znamko Iskra za svoje proizvode registrirajo kot lastno znamko. Zato je v vsakem primeru
razmejitveni sporazum. Izraz je povzet po nemškem "Abgren-zungsvereinbarung", kjer so se že soočili s poblemom, ki je predmet mnenja Urada v sporni zadevi med Iskro Holding in
vice. Po zadnjih podatkih se s zagotovljena na drugi pravni
stališčem Iskre Holding oziroma podlagi. Zakon o industrijski
stanjem, kakršno je, ne strinja že lastnini (ZIL) namreč kot en-
15 podjetij, ki zaposlujejo ok. ega ključnih kriterijev, komu
6000 delavcev in ustvarijo ok. varstvo nad znamko pripada,
300 milijonov DEM celotnega priznava čas in obseg njene
prihodka. dotedanje uporabe oziroma up-
Dne 7.  7.  94 je bil na orabe znaka, ki je predmet
Ministrstvu za gospodarske de- znamke (2. odst. 18. čl., ZIL).
ničemer ne upošteva dejanskega potrebno skleniti poseben, t. i pravnega stanja."
Navedeni razlogi Iskre Holding za zavrnitev predloga Ministrstva so nerazumljivi. Predlogi Ministrstva za izvensodno ureditev sporne zadeve temeljijo namreč na strokovnem mnenju Urada za industrijsko lastnino, ki ugotavlja:
1. da je prosta uporaba znamke Iskra zagotovljena vsem podjetjem, ki so združena v sistem Iskra Holding d.d.
2. glede podjetij nekdanjega SOZD Iskra, ki niso združena v koncem, katerega krovna organizacija je Iskra Holding, pa velja, da jim je ta pravica
komentirano - povzeli. Nerazumljivo je početje Iskre Holding, ki v svoji "informaciji za medije" j adi kuje, kako medijske "besedne vojne", ki naj bi trajale že lep čas, škodijo ugledu (doma in tujini) ne le Iskri Holding in Iskri Števcem, marveč vsem podjetjem v Iskri", obenem pa ponudbo Iskri Števcem za podpis navedenega "pisma o dobrih namerah" razpošlje ravno medijem.
Če Iskra Holding res želi, da
ureditev sporne zadeve, vključno z izdelavo t. L razmejitvenega sporazuma.
2. ker ni izključeno, da želi nekatere neupravičene ugodnosti zase priribariti v kalnem, in
3. ker poizkuša odgovornost za morebitno sprožitev postopka za prepoved prodaje števcev v Nemčiji (ki bi bila nerazumna in nasprotna načelom, uveljavljenim v Evropi, celo v primeru, kolikor bi se v sodnem postopku v Sloveniji v pravdi za uveljavl-
viti kot podjetje, ki ne sprejeti "dobrih namer".
V člankih v posameznih časopisih se precej podrobno raz-
flablja o možnih zlorabah lagovne znamke, zlasti še glede tega, da mora ostati v slovenski lasti, pri tem pa mu kot argumentacija služi ustanovitev podjetja v Nemčiji, ki naj bi ga Iskra Števci "ustanovila s 50 % deležem tujega podjetja". Iskro Holding moramo spomniti, da njena trditev glede višine deleža tujega partnerja ni točna, Že v naprej pa ji skušamo pomagati še z enim podatkom: delež tujega podjetja tudi ni večji od 50 %! Normalno bi bilo, da bi Iskra Holding pokazala listino, iz katere bi bila razvidna resničnost njene navedbe o višini deleža, ali pa javno preklicala svojo - očitno netočno - trditev.
In za zaključek še sklepna misel:
Posamezne - v preteklosti sicer združene - funkcije so posamezna podjetja prevzela nase (izvoz, uvoz, predstavniška mreža) in nekatere Iskre uspešno poslujejo tudi zato, ker so se organizirale kot zaokrožena podjetja z jasno opredeljenimi podjetniškimi cilji ter dolgoročno strategijo. Določena podjetja so bila usposobljena, da rešujejo in rešijo problem prestrukturiranja, postavijo vizijo svojega razvoja ter uspešno poslujejo.
"Oznanjanje resnice" o Iskri, kot to počne Iskra Holding, je popolnoma nedopustno, ker Iskre, takšne, kot si jo zamišlja oziroma predstavlja Iskra Holding, že vrsto let paktično ni več. So pa posamezna podjetja z imenom Iska in tudi vse bolj številna druga podjetja, ki so ravno zaradi nevzdržnega stališča Iskre Holding glede blagovne znamke, opustila ime Iskra. Ekskluzivno prisvajanje blagovne znamke, kar in kot počne Iskra Holding, ter zahtevki za plačevanje "odškodnine za uporabo", so torej veliko zavajanje javnosti ter enostransko prikazovanje dejanskega stanja, za katerega - kot povedano - ni podlage v nobenem strokovnem mnenju oziroma zakonu
ZDRUŽENJE ZA SONOSILSTVO BLAGOVNE ZNAMKE ISKRA
Koordinacijski odbor Kranj, Savska loka 4
javnosti (MGD) v Ljubljani sklican sestanek predstavnikov Združenja in članov Iskra Hold
To načelo praktično priznava vsa evropska in tudi ameriška zakonodaja in je dosledno iz-
ing, na katerem sta navedeno peljano v 1. odst. 100. čl. ZIL.
Ministrstvo in Gospodarska Nesporno so vsa podjetja, ki
zbornica Slovenije (GZS) obe- so bila združena v nekdanjo
ma stranema predlagali sprejem SOZD Iskra (med njimi torej
sporazuma o naslednjih vpra- tudi članice Združenja), vrsto let
šanjih: legitimno uporabljalaznamko
1. da se prekinejo vse aktiv- Iskra za svoje proizvode. Po tej nosti (zlasti medijske), ki bi strani jim torej ni mogoče lahko povzročale gospodarsko oporekati nadaljnje uporabe škodo, znamke za tiste proizvode, za
2. da se pri GZS oblikuje katere so to znamko že doslej arbitraža, ki naj: uporabljala.
- ugotavlja višino zapadlih in Na podlagi ZIL bi bila po
bodočih obveznosti članic Zdru Ženja in
- izdela in sklene t. i. razmejitveni sporazum
mnenju Urada pravno korektna naslednja rešitev: obseg blaga in storitev blagovne znamke Iskra, ki je registrirana na ime Iskra
Članice Združenja so predlog Holding d.d., se skrči za tiste
se sporna vprašanja glede pra- >anie P™vice do blagovne
(foto bobnar
z Visoke Gore se Daleč
Svoja certifikata bova vložila v investictfsko družbo, ki jo upravlja S HRAM. V S HRAMU bodo najina certifikata vrednotili kot kapital, z enim samim namenom - povečati vrednost najine odločitve in s tem najinega premoženja. Veliko nama je do tega, da bi skupaj prispevala k blaginji Slovenije. Verjame v« v moč, ki jo predstavljajo delovni in pošteni ljudje.
Zato sva se odločila za družbo sa upravljanje S HRAM.
InformacUe dobite: S HRAM, Gospoevetaka 5 teL 061/ 133 40 29; SVEMA, LJubljana teL 061/ 126 62 93; Medveeek Puflnlk, Ljubljana teL 061/ 140 30 10; Goepodarskl forum, LJubljana teL 061/ 125 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690 67 272 67 273-ABE Marketing, Trbovlje teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 069/ 83 116
NAJMLAJŠI ZA NASLOVE
Kranj - Plavalni klub Triglav iz Kranja bo letošnji organizator državnega ekipnega in posamičnega prvenstva v plavanju za dečke in deklice. Prvenstvo se bo začelo z uradno otvoritvijo v petek, 29. julija, ob 16. uri, se nadaljevalo v soboto ob 930 uri dopoldne in popoldne ob 1630 uri, zaključilo pa v nedeljo, 31. julija, ko bo začetek tekmovanja ob 930 uri.
Do roka, ki je bil določen, se je prijavilo 14 klubov oziroma 198 plavalk in plavalcev. Za naslov ekipnega prvaka so štirje kandidati, to pa so: Ilirija - Ljubljana, Olimpija - Ljubljana, Envirom Branik - Maribor in seveda domači Triglav, ki ima v svoji vrsti eno najboljših plavalk te kategorije Polono Prosen.
Generalni pokrovitelj tega prvenstva je ljubljansko založniško podjetje Gospodarski vestnik d.o.o., poleg tega pa so denarno pomagali še: Petrol, CP Kranj, Tinex Kranj, Aerodrom Ljubljana, BIO Kranj, PPC Gorenjski sejem, Pressing d.o.o. Kranj, Jože Neznarič iz Zg. Pirenč, Clair Ljubljana in Pivovarna Union. Prav zaradi velikega odziva sponzorjev, kar je redkost pri najmlajših, ki še niso poznani širši javnosti, se je organizator odločil, da bo najboljše rezultate -državne rekorde tudi nagradil. Vstop za ogled teh tekem je brazplačen.
Predsednik organizacijskega odbora in predstavnik glavnega pokrovitelja Ilija Bregar pa je še dodal: "Založniško podjetje Gospodarski vestnik d.o.o. daje veliko za sponzorstvo. Največ smo vključeni pri kulturni dejavnosti, zelo radi pa pomagamo pri Športu najmlajših. Ker v Kranju nastopa najmlajša generacija plavalcev, ki še ni znana širši javnosti, smo priskočili na pomoč in to niti ne prvič niti ne zadnjič." Jože Marinček
RADOVLJIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Radovljica, julija - V ponedeljek, 1. avgusta bo Plavalni klub Radovljica pod pokroviteljstvom domače Športne zveze na letnem kopališču v Radovljici pripravil letošnje občinsko prvenstvo v plavanju. Prvenstva se lahko udeležijo člani Športnih in delovnih organizacij ter šol iz občine Radovljica, začelo pa se bo ob 18. uri. Organizator bo prijave sprejemal do 17.30. ure. • V.S.
|Q0MET «aKWE£ffirmH
Konec tedna pokalne tekme
ŽIVILA, TRIGLAV CREINA IN VISOKO IGRAJO DOMA
Triglav Creina igra danes, Živila Naklo jutri, Visoko nedeljo. Tekme bodo ob 18. uri.
Kranj, 29. julija - Za uvrstitev med 16 najboljših v slovenskem nogometnem pokalu bo Triglav Creina iz Kranja danes ob 18. uri igrala doma s prvoligašem Rudarjem iz Velenja. Kranjski kadeti, mladinci, člani in pionirji so na pripravah v Bohinju. Člani bodo jutri v okviru priprav na tekmovanje v tretji državni ligi igrali v Trbižu z bivšim italijanskim prvoligašem Udinessejem, mladinci Gorenjskega glasa pa so v tekmi za trening premagali vrstnike iz Naklega z 2 : 0.
Živila Naklo bodo jutri ob 18. uri igrala pokalno tekmo na kranjskem stadionu s Svobodo iz Ljubljane. Čeprav Murnik in Pavlin zaradi dveh rumenih kartonov ne bosta igrala, novinca Plevnik in Andželko Godinič iz Šibenika, ki je že podpisal pogodbo z Živili, pa še nimata urejenih vseh formalnosti, imajo Naklanci možnosti za zmago. Trenirati je začel tudi Andrej Jerina, prodajati pa so že začeli stalne vstopnice za vse prvenstvene in pokalne tekeme, vključno z jutrišnjo. Glede na izjemen obisk tekem za trening pričakujejo Naklanci tudi jutri veliko občinstva.
Visoko, ki je izpadlo iz tretje lige v gorenjsko, vendar ima resen namen vrniti se med tretjeligaše, bo igralo v nedeljo ob 18. uri doma z Beltinci, kamor je odšel "Naklanec" Vorobjov. Za tekmo so dobili veliko sponzorjev, pričakujejo dober obisk in ugoden izid okrepljenega moštva, ki ga po novem trenira Darko Kline. • J.Košnjek
TUDI LETOS PREŠERNOV MARATON
Kranj, 29. julija - Ob četrtkih popoldne in ob petkih do konca septembra se je na Glavnem trgu 16 v Kranju (Sveto-vanje&Maraton) moč prijaviti za 4. Bobekov Prešernov maraton, ki bo letos organiziran 8. oktobra. Rekreativni tek bo potekal na 5 kilometrov, tek na 42 kilometrov, super maraton pa na 60 kilometrov. Za dodatne informacije lahko pokličete tudi po telefonu (o62)35-717. • V.S.
UREJA: Vilmi Slinovnik
1111 1 Škofjeločani so navdušeno pozdravili svoja svetovna prvaka
CE SI V ZMAGO PREPRIČAN, TI NE UIDE
Tako pravi novi mladinski svetovni balinarski prvak Uroš Vehar, ki je najuspešnejši mož najuspešnejše balinarske ekipe na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Salluzu - Uroš in Damjan Sofronievski sta tudi prva Ločana, ki nosita naslov svetovnih prvakov
Škofja Loka, 26. julija - Množica Iračanov, pa tudi Škofjeločanov in Žirovcev, se je v torek pod večer zbrala na balinišču na Trati. Vsi so želeli stisniti roko ali vsaj pozdraviti nova svetovna prvaka, Uroša Veharja, ki je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil zlato medaljo v hitrostnem izbijanju, bil pa je tudi član zmagovalne ekipe svetovnih prvakov, ter mladega, komaj 15-letnega Damjana Sofronievskega, ki je prvič zaigral na tako velikem tekmovanju in domov prinesle zlato medaljo ekipnega svetovnega prvaka.
Dve medalji mladih balinar-jev sta gotovo vrhunec načrtnega dela z balinarji v najuspešnejšem gorenjskem balinarskem kolektivu, BK Trata. Tračani so balinah že od leta 1960, najpomebnejši korak v razvoju kluba pa je bilo novo balinišče, ki so ga zgradili leta 1982 in ga kasneje pokrili še s streho. Z novim baliniščem so začeli tudi z vzgojo mladih igralcev, največji uspeh do sedaj pa so Tračani dosegli z uvrstitvijo članskega moštva v super ligo pred tremi leti. Prvo vidnejšo uvrstitev med posamezniki pa je leta 1978 dosegel Bojan Berčič, ki je bil drugi na takratnem še jugoslovanskem prvenstvu.
Da se na mlade balinarje v
klubu nikoh ni pozabljalo, govori tudi dejstvo, da so mladi traški balinarji lani osvojili štiri naslove državnih pravkov, Uroš Vehar pa je bil na lanskem SP v Ljubljani drugi. "Potem, ko smo lani izpustili priložnost za naslov svetovnih prvakov na domačem terenu, so mnogi mislili, da je s tem za našo generacijo izgubljena lovorika svetovnih prvakov. Mi pa smo dokazali, da znamo igrati tudi na tujih baliniščih. Samo prepričan v svoje znanje in v zmago moraš biti, pa gre tudi na tako velikem tekmovanju brez treme," je o svoji taktiki pripovedoval Uroš Vehar iz Žirov, ki je že dve leti stalni član prve ekipe Trate in v novem šolskem letu maturant na škofjeloški
Mlade slovenske balinarje so slovesno pričakali že v Sežani, kjer je fotoreporter Ljubo Stojanovič za spomin 'pritisnil" gorenjsko trojico: Gregorja Moličnika, UrošaVeharja in Damjana Sofrin-jevskega.
To nedeljo na Črnem vrhu
NAJMOČNEJŠA LETOŠNJA GORSKA DIRKA
Črni vrh, 29. julija - Na cestnem odseku Črni vrh - Strmec bo to nedeljo, 31. julija, potekala gorsko-hitrostna dirka Usag '94. To bo najmočnejša tovrstna dirka letos pri nas, saj šteje za mednarodno razvrstitev, FIA gorsko prvenstvo centralno evropske cone, slovensko državno prvenstvo v gorsko-hitrostnem avtomobilizmu, avstrijsko avtomobilsko gorsko prvenstvo, za pokal Daihatsu in pokal Clio.
Na dirko so se poleg tekmovalcev iz srednje Evrope prijavili tudi številni drugi. Ker je na dirki v Sevnici prejšnji teden po dolgem času spet nastopil Dag-mar Šuster, je pričakovati, da s svojim vrhunskim dirkalnikom skupine D2 tokrat ne bo dopustil lahke zmage vodilnemu Sto-janu Pirjevcu. Po dolgem času bo v tej športni zvrsti zopet
(Gradite ceneje - gradite z Merkurjem!^)
450
vreča cementa Anhovo, tip vreča apna IGM Zagorje opeka BH6
strešna opeka BRAMAC
^MERKUR
500.60 408.95 57.70 98.70
SIT SIT SIT SIT
Cene veljajo pri takojšnjem plačilu. V cenah je že upoštevan osnovni 4 % popust pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja. Pri večjih nakupih lahko ta popust naraste celo do 8 %. Imetnik Merkurjeve kartice zaupanja postenete že s prvim nakupom nad 10 000 SIT! Obiščite Merkurjeve trgovske centre in prodajalne z gradbenim materialom.
nastopil lanski državni prvak Darko Pelhan, seveda pa na startu na Črnem vrhu pričakujejo tudi Deklevo, Komela, Veljaka in ostale.
Tekmovanje na progi med Črnim vrhom in Strmecom se bo jutri začelo z uradnimi treningi, v nedeljo ob 11.45 bo svečana otvoritev, prva vožnja pa se bo začela ob 12.uri. Razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 18.30 uri. Organizatorji opozarjajo na zaporo ceste, ki bo jutri predvidoma od 14. do 20. ure, v nedeljo pa od 7J0 do 18. ure. • V.S.
IJENISTvfOD
KRANJČANI ZA NASLOVE V LIPICI
Kranj, 29. julija • Konjeniški klub Kranj je organizator letošnje finalne tekme Pokala Slovenije v dresurnem jahanju za člane in mladince. Tekmovanje bodo organizirali v Lipici, začelo pa se bo jutri ob 8. uri, ko bodo mladinci nastopili v nalogi A5. Ob 11.30 uri bo na sporedu tekmovanje v nalogi L5 za člane, po razglasitvi rezultatov tekme in rezultatov končnega zmagovalca Pokala Slovenije pa bo ob 13.30 uri še pregledno tekmovanje kandidatov za evropsko mladinsko prvenstvo. • V.S.
Na Trati sta mlada šampiona prejemala mnogo čestitk, najbolj ponosni nanju pa so bili straši in predsednik domačega kluba Bojan Buden.
občinstva in svetovnih balinarskih strokovnjakov. "Najprej sem igral nogomet, pred tremi leti pa me je stari oče navdušil za balinanje. Sedaj treniram vsak dan in ne morem si več
Eredstavljati, da ne bi bil na alinišču. V klubu imam tudi prijatelje. Uspeh na svetovnem prvenstvu mi veliko pomeni, nisem ga pričakoval in mi bo prav gotovo velika spodbuda za naprej. Upam, da se bo dobra forma naju in ostalih nadaljevala tudi v jesenskem delu balinarske super lige, ko se bomo Tračni skušali boriti za vrh lestvice," že dela načrte Damjan Sofrinievski. Traški balinarji, ki so ob
Dvakratni svetovni prvak Uroš Vehar
gimnaziji. "Pred prvenstvom si seveda nisem mogel predstavljati, da bom domov prinesel kar dve zlati medalji, čeprav sem v hitrostnem zbijanju seveda računal, da bi osvojil katero od odličij. Toda srečo sem imel že
v polfinalu in zato sem šel z veliko samozavesti tudi na finalni nastop," pravi Uroš, ki pa si zanekrat za vnaprej še ne dela velikih načrtov:
"Času je treba dati čas, treba je trenirati in morda bodo podobni rezultati lahko kdaj tudi v članski konkurenci. Letos sem namreč zadnje leto nastopal kot mladinec."
Ekipa novih mladinskih svetovnih prvakov bo tudi sicer drugo leto "prestara" za nastope v mladinski konkurenci, saj sta tako Gregor Moličnik iz Lesc (sicer član Ferolesa iz Radovljice), ki jepoleg ekipnega zlata v Salluzu osvojil še srebrno medaljo v natančnem izbijanju, kot Dejan Koren (član Železničarja iz Postojne) enakih let kot Uroš Vehar. Zato pa bo prvo ime naše mladinske reprezentance prav gotovo komaj 15-letni Škofjeločan Damjan Sofrinievski, ki si je kot eden najmlajših udeležencev že na letošnjem svetovnem prvenstvu z odlično igro pridobil naklonjenost tamkajšnjega
Najmlajši v naši ekipi Damjan Sofrinjevski
uspehu svojih mladih naraščaj-nikov dobivali vrsto čestitk, med drugim sta jim čestitala tudi sekretar domače Športne zveze Janez Nastran in predsednik izvršnega sveta Vincen-cij Demšar, si v naslednjih letih želijo, da bi z streho pokrito balinišče dobilo tudi stene in bi tako postalo uporabno vse leto. Želii o pa si tudi, da bi klubu prisluhnili domači podjetniki in obrtniki, tako da bi mladim športnikom omogočili kar najboljše pogoje za delo. Z rezultati so že dokazali, da si zaslužijo zaupanje.
• V.Stanovnik, foto: G.Šinik
V Novem mestu zaključne priprave na EP
NA STARTU VSI NAJBOLJŠI
Kranj, 29. julija • Še teden dni loči slovenske organizatorje do ene največjih športnih prireditev, evropskega prvenstva v triatlonu, ki ga letos pripravljajo v Novem mestu. Organizatorjem se je prijavilo že prek 170 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 držav, med njimi tudi svetovna prvakinja v dolgem triatlonu Francozinja Isabelc Mouthon in svetovni prvak pri moškihNizozemec Rob Barel. Kljub temu, da ne bo nastopil poškodovani Igor Kogoj, pa naši na čelu s Kranjčanom Damjanom Žepičem niso brez možnosti za visoke uvrstitve.
Iz Novega mesta sporočajo, da tehnične priprave potekajo po predvidenem načrtu, selektor naše reprezentance Henrik Medvešček pa je že določil, kdo bo zastopal naše barve.To so: Janez Avsec, Gregor Hočevar, Miro Kregar, Matija Medvešček, Janez Tomšič, Damjan Žepič, Nataša Nakrst - Kosmač in Nataša Hribar.
Evropsko prvenstvo v triatlonu bo odprl predsedik vlade dr. Janez Drnovšek, še pred sobotnim tekmovanjem pa bosta v petek, 5.avgusta, v Novem mestu organizirana triatlon za otroke in sprint triatlon, za katera se je pri Triatlonskem klubu v Novem mestu (tel/fax 068 - 321-236) moč prijaviti še do 2.avgusta. • V.Stanovnik
GLASOV KAŽIPOT >
Izleti
a
Srečanja
Z upokojenci na Štajersko
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet na Štajersko, ki bo 16. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo na društvu ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 8. do 12. ure.
Izlet na Ratitovec
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Ratitovec (1667 m). Izlet bo 11. avgusta z odhodom ob 5.40 iz Avtobusne postaje Kranj do škofje Loke in od tu do Železnikov. Priporočamo planinsko opremo. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Vabljeni!
Izlet na Višarje in Trbiž
Žabnica - Upokojenci iz Žabnice vabijo svoje člane in druge upokojence na Izlet na Višarje in v Trbiž. Izlet bo 17. avgusta, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postajališč od Dorfarij do Stražišča. Prijave sprejemajo poverjeniki. Izlet bo vodil Peter Tulipan.
»M»IW»ltlrlrlrlrlrlrlt
Planinski izlet
Kranj - Planinska sekcija Iskra Kranj vabi 13. avgusta na planinski izlet na Begunjščico (2060 m). Prijave sprejema Olga Pajk na tel.: 221-321, itn. 28-22, do vključno 11. avgusta. Ob prijavi naj se javijo tisti, ki bi lahko nudili prevoz.
Letovanje na Velem ižu
Kranj - DU Kranj organizira skupaj s Sindicom ugodno letovanje na Velem Ižu od 17. do 31. avgusta. Vsi zainteresirani naj se najkasneje do 10. avgusta prijavijo na sedežu Društva upokojencev v Kranju.
Tržič - Občinski odbor ZZB NOV Tržič vabi v nedeljo, 7. avgusta ob 11. uri na "Spominski dan" pod Storžič, v spomin na prve padle partizane v tržiški občini. Srečanje bo od 8. ure naprej vozil kombi izpred tržiške občine.
Obvestila
Sprejemanje certifikatov
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča vse upokojence v občini Kranj, kjer na sedežu društva ne bo vpisnega mesta za sprejemanje certifikatov, da smo pri društvu organizirali vpisno mesto na Tomšičevi 4.
Prireditve M
105 let gasilskega društva
Gorje - Gasilci v tem kraju slavijo 105-letnico ustanovitve društva. Praznični program se bo začel jutri ob 13. uri s sprejemom gostov iz Italije in Avstrije, ob 14. uri bo sektorska vaja gasilskega sektorja Gornjesavske doline, ob 16. uri bo blagoslov novega gasilskega avtomobila, ob 17. uri pa se bo sredi vasi začela veselica z ansamblom Mozaik.
»»»»»»»»»»»»»It
Slovenski kantorji
Bled - V sklopu 42. Mednarodne-
?a poletnega festivala, ki ga prireja estival Ljubljana, ba danes, 29. julija, ob 21. uri na Blejskem gradu nastop Slovenskih kan t o rje v. Cena vstopinice: 1000 tolarjev.
Country Joy
Kranj - V okviru prireditev Poletje v Kranju Pod marelo bo danes, 29. julija, nastopila skupina Countrv Joy.
9r)r9t9tStM!lt9t9t9tlt9tSt)t Otvoritev
Sto let gasilstva v Poljanah
Poljane - Gasilci v Poljanah letos praznujejo 100-letnico društva. Praznovati z različnimi prireditvami so začeli že sredi meseca, osrednja slovesnost, ki jo pripravljata Gasilsko društvo Poljane in občinska gasilska zveza Škofja Loka, pa bo danes (petek), 29. julija, ko bodo ob 18.30 v Osnovni šoli v Poljanah najprej odprli razstavo likovnih del na temo Gasilstvo, ob 20. uri pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Poljanah svečana akademija. V nedeljo ob 15.30 pa bo v Poljanah gasilska parada, potem pa veselica.
Praznik koscev
Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj pripravlja 23. praznik koscev. Prireditev bo v nedeljo, 31. julija, ob 15. uri v Novi Oselici pri Sovodnju. Prijave za tekmovanje sprejema predsednik društva Viktor Kavčič, Javorjev dol 5, Sovodenj ali po telefonu na številko 064/695-141.
HALE, HALE, GORENJSKI GLAS
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111. faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cera oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
NOVO V FIRMI
VENCEU
PREDDVOR
Vsak dan fotokopiranje. V kavarni se lahko posladkate- s sadnimi kupami iz svežega sadja, sladicami in sladoledi. Ugodni nakOpi živil v povečani trgovini. Prepričajte sel
Gasilski praznik
Jezersko - Gasilci na Jezerskem bodo v nedeljo, 31. julija, dopoldne pod pokroviteljstvom predsednika IS občine Kranj Petra Oreharja proslavili prevzem nove motorne črpalke Ziegler, avtocisterne s črpalko in končanje del pri obnavljanju gasilskega doma ter asfaltiranja prostora pred njim. Proslava z blagoslovitvijo bo ob 10. uri.
»»»»»»»»»»»»»»
Kranjska noč
Kranj - Turistično društvo Kranj pripravlja danes (petek), 29., in jutri, 30. julija, tradicionalno Kranjsko noč. Oba dneva bodo na prireditvi sodelovali različni zabavno glasbeni ansambli, program pa bodo popestrili tudi z izborom mistra Kranjske noči, modno revijo, ognjemetom, luna parkom in še nekaterimi prireditvami. Sodelovali bosta tudi Pihalna godba Kranj in Jahalna šola Brdo.
MISS BLEDA ' 94 5. avgusta!	Prihodni petek (5. avgusta) izbor miss Bleda ' 94 v restavraciji Bistroja. Prijave (s fotografijo) sprejema do 3. avgusta agencija Faraon Bled, Grajska 41, tel.: 76-261. Celodnevni program z gala prireditvijo 5. avgusta ob 21. uri.
	
BOHINJSKI VEČER petek, 29. julija	TD Bohinj prireja večer z diapozitivi Bohinja g. Petra Škoberneta, za zabavo bodo poskrbele PREDICE iz Sr. vasi in ansambel RAZDALJA. Bohinjski plezalci pa bodo prikazali prosto plezanje Pod skalco.
	
VEČER POD SKALCO sobota, 30. julija	TD Bohinj prireja večer z narodnozabavnimi ansambli s pričetkom ob 20. uri. Nastopajo: Slovenski odmev, Rokondo kvintet, Alpin trio, Gorenjski navihane, Sava kvintet z Jelko Potočnik ter Beti Bogataj. Program bo povezoval Franci Čeme. Vabljeni!
	
IŠČETE M PARTNERJA?	AFRODITA vabi vse osamljene, da se oglasijijo - za ženske so storitve brezplačne! Tel.: 324-258
	
DRAŠLER KRANJ TeL: 064/211-317	Izvršni odbor ZZB NOB Radovljica vabi 6. avgusta ob 11. uri pri Partizanskem domu rta Vodiški planini - Jelovica na srečanje, ki ima poleg prijateljskih pogovorov in prijetnega razpoloženja tudi svojo vsebino v počastitev letošnjih jubilejev narodno-osvobodilnega gibanja na Gorenjskem in občinskega praznika 5. avgusta.
	
GARDALAND 4.000,00 SIT	8. avgusta; prevoz in vstopnina! JEREB d.o.o., tel.: 064/621-773, 682-662
	
ŠPORT HOTEL DOM PLANICA	Restavracija in Dom Planica vabi tudi poleti na izjemno ugodno in aktivno letovanje, odprt plavalni bazen, balinišče in dobra domača hrana.
	
ŽELITE DOBRO JESTI?	Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in sladoledi!
	
POROČNA OBLAČILA	V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, poročna vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207
	
UGODNI NAKUPI IN SERVISI	Nudimo Vam akumulatorje, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetos, Univerzal. Popravila vseh tipov traktorjev in servis kardanov. KLASJE, C. rta Klanec 9, Kranj, tel.: 331-375. Se priporočamo!
Mengeš - V novi Galeriji Mežnariji na Trdinovem trgu bo danes, 29. julija, ob 18. uri otvoritev razstave akad. kiparja Toneta Demšarja z naslovom Ciklus reliefov VDOVE. Razstava bo odprta do 14. avgusta ob delavnikih od 17. do 20 ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.
NAJBOLJ ISKAN
ČASOPIS NA GORENJSKEM:
GLAS
TURISTIČNA AGENCIJA OOISEJ. MAISTROV TRO 64000 KRANJ. TEL.: 064/2 1 3 261. 218 586
GLAS GLAS I
TE LE -TV
K RANJ
i
Vprašani* i*. 71
s ep tembra praznoj
Odgovora.....
Imm it* thrttmmhs Ho t lov: „,,....,.„„
jamo
HIFI ZVOČNIKI Sound & Design
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
..m
NAGRADA
7 dni počitnic: v KUB iN
v Ho vinfv f p*»lnonxion J mesero $«/»)r«m/># a I
Za 7. krog Sobotne sreče, ki bo 6. avgusta na Maistrovem trgu v Kranju. Vpišite odgovor na kupon in ga na dopisnici pošljite agenciji Odisej Kranj (ali ga vrzite v stekleno škatlo pred Odisejem).
um
Podjetje MURKA LESCE p.o.
objavlja prosta delovna mesta
7. ELEKTRIKAMA - VZDRŽEVALCA
2. AVTOMEHANIKA
3. AVTOMEHANIKA - PRIPRAVNIKA
Od kandidatov pričakujemo: pod 1.:
poklicna šola elektro smeri vozniški izpit B kategorije izpit iz varstva pri delu
strokovna usposobljenost za nadzor nizkotlačnih kotlov
centralnih kurjav
3 leta delovnih izkušenj
pod 2.:
poklicna šola za avtomehanike vozniški izpit B kategorije pripravljenost za dodatno izobraževanje 3 leta delovnih izkušenj
pod 3.:
poklicna šola za avtomehanike
Delovno razmerje bomo sklenili pod 1. in 2. za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece in pod 3. za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom.
Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MURKA LESCE p.o., Lesce, Alpska c. 62.
GORENJSKA
od torka do petka
AMZS - Ta začetek tedna so odpeljali 17 poškodovanih vozil in nudili 10 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na cestah. Najdalj so se odpravili v Pulo.
GASILCI - Kljub vročini in nevarnostih požarov gorenjski gasilci niso imeli veliko dela. Kranjski gasilci so dobili poziv za dva manjša požara, in sicer na Zg. Beli in na Planini v trgovini Grintavac. Oba požara so pogasili še pred prihodom gasilcev. V Zvezdi pa so imeli gasilsko stražo, zaradi čiščenja stroja. Radovljiški gasilci pa so vozili vodo tabornikom na Cernivec. Jeseniški gasilci so imelo nekoli več dela. Gasili so gozdni požar v Tabrah, črpali vodo v Železarni, vozili vodo na Planino pod Golico in imeli gasilsko stražo v Železarni. Štirikrat pa so nudili pomoč pri prevozu z reševalnim vozilom. Tržiški in škofjeloški gasilci pa niso imeli intervencij.
TURIZEM - Blejski turisti si zadovoljno manejo roke ob podatkih o zasedenosti kapacitet. Ta začetek tedna so zabeleži skupno 6.985 nočitev, od tega 2.158 domačih gostov in 4.827 tujih gostov. Če gledajo statistično, beležijo 50 odstotkov več gostov kot v istem obdobju lani.Tudi bohinjci se lahko pohvalijo. V tem času beležijo skoraj 100-odstotno zasedenost turističnih kapacitet. Včeraj so zabeležili toliko nočitev kot v celem lanskem letu. Prvič pa so v tem času odprli Ski hotel na Voglu, saj pričakujejo še več gostov.
GORENJSKI DOJENČKI - V tem začetku tedna smo Gorenjci dobili 21 novih prebivalcev. Najtežja sta bila v kranjski porodnišnici deček in deklica s 4000 grami, najlažja pa je bila deklica z 2600 grami v jeseniški porodnišnici.
URGENCA - Ta začetek tedna so imeli v jeseniški bolnici precej dela. Urgentno pregledanih in oskrbovanih je bilo 15 pacientov na pediatričnem oddelku, 38 pacientov na internem oddelku in kar 114 pacientov na kirurgiji.
MINIMUNDUS -
majhen svet ob Vrbskem jezeru
Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerka ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih.
Minimundus je odprt vsak dan:
junija in septembra od 8.30 do 18. ure julija in avgusta od 8. do 19. ure (ob sredah in nedeljah do 21. ure)
Cene vstopnic so:
odrasli 75 ATS otroci 20 ATC (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine)
Z obiskom Minimundusa tudi posredno pomagate avstrijskemu društvu "Rešite otroka", ki ga Minimundus izdatno podpira pri njegovih prizadevanjih na področju pomoči mladim.
Glasov naročniški izlet v Celovec in Minimundus prihodnjo soboto, 6. avgusta - razpoložljivi štirje avtobusi so že zasedeni. Naslednjič potujemo 3. septembra - prijave 064-223-111, 223-444.
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ure	
	
TV^HI - R • VIDEO	
W37cm      od.40.S63 SIT rV51cm,TTX od2250 SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Vldeorekorder od 45.315 SIT HI - R stolp    od48.177 SIT	Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064 - 2123 67,211142
OD 7.6. DO 1.8.NAG RADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIT	
IZ NASLEDNJE
ŠTEVILKE
Prodam 2 101 comfort, letnik 82, registriran, dobro ohranjen, cena 900 DEM. Tel.: 78-821
Kupujemo suh, smrekov, žagan LES I. klase, deb. 25, 50, 70, 80 mm. Obrtno podjetje Kranj, tel.: 242-061
Ugodno prodam JUGO 45 EX, letnik 87. Ogled možen popoldne. Tel.: 81-494
ZAPOSLIMO tri prešivalke čevljev in dve pomožni delavki v prešivalstvu. Tel.: 061/185-1576 vsak delavnik od 8. do 16. ure.
MALI OGLASI
® 223-444
mobitel d d
PE KRANJ, Koroška c. 27
NOVO • NOVO
MAXON 450i
še manjši ročni mobilni telefon z vsemi funkcijami
SAMO SE DANES
OB NAKUPU DRUGEGA APARATA
500 DEM POPUSTA
Pokličite 064/222-616
APARATI STROJI
Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. Zelo ugodno.« 632-595 16303
Prodam nov enofazni dvotarifni ŠTEVEC. O 332-297 17110
Prodam MIKSER za sadje in peso. »225-732 17178
Prodam C 64 z vso opremo, vse za 14000 SIT. »217-202 17223
Prodam mizarsko STISKALNICO del.površine 250x130 cm z vodnim gretjem, cena po dogovoru. »621-
275 17231
Zelo ugodno prodam dobro ohranjen PC AT 286. »85-514, popoldan
17250_
Avtomatsko tehtnico, sortirnik krompirja, prekucnik zabojev, transportni trak, prodam. Kozina, »328-238
SATELITSKI sistkmi" Amstrad"
1*»S> K.ANAIjOV TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA. OBROKI r (S f\
Z MONTAŽO SAMO OOV^
* SISTEMI ZA VEĆ STRANK* .♦VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.i nk \. (ioi)l'.ši(': 125
TEL: 064 633-425
PEPITA
v
V PRODAJI JE DVOJNA POLETNA ŠTEVILKA REVIJE PEPITA
128 strani na najkvalitetnejšem papirju Več kot 200 barvnih fotografij
• MODA:
- Kdo je Brandi?
- Brandi proti Clavdiji
- Ko spregovorijo oblačila
- Moderen moški 94 - Ko moški sleče hlače
• KOZMETIKA/ZDRAVJE
- Elizabeth Arden - Vonj po moškem
Nakup na slovenskem kozmetičnem trgu - Voda balzam za telo - Vitkejša v enem dnevu
- Koža potrebuje vitamine
• STIL ŽIVLJENJA
- Zlata pravila za uspeh v karieri
- Največje pridobitve ločitve so...
- Test: Iz najboljše prijateljice - sovražnica
- 10 mitov o modernih moških
- Intervju: Stanislav Valant
- Zgodovina Peugeota
- Klic prostranstva ali moderni potepuhi
- Poletni horoskop
In še veliko zanimivega poletnega branja
'"m i im»*%*
EUROPIZZA
N0V0+N0V0
OGROMNA
. DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA
del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure On/» JI/004  C4 4 ob nedeljah od 12. do 22. ure       ii UD4/JJ I 011
NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO
Prodam osebni RAČUNALNIK C 64 z veliko opreme. »325-543 17257
Prodam AVTOMATSKO TEHTNICO 1000 kg in TEHTNICO s pomičnimi utežmi 1000 kg. » 45-765 17264
Novo mizarsko mizo in zunanjo klop prodam. »64-188 17268
Prodam CIRKULAR. Kokrica, Gol-niška 53 17277
Prodam PRIKOLICO za prevoz živine. »801-532 17280
Glasbeni stolp SETRON poceni prodam. »78-068 172*5
PRALNI STROJ gorenje korting, ugodno Drodam. 084-216. 84-583
STUDIO RAFAELA
Hujšanje po novi
metodi z "B0DY SUM LINE"
*& 326-683
Prodam zamrzovalno OMARO 180 I, za 23.000 SIT. »53-382_17299
Prodam VIDEO IGRE Master Sistem II. »215-701_17301
MOTORNA ŠKROPILNICA v obliki samokolnice, skoraj nova, izpravna, prodam za polovično ceno nove. » 43-077 17316
Prodam dvoosno PRIKOLICO za
prevoz lesa. »70-728, popoldan
17318
Prodam industrijski šivalni STROJ Pfaff 138, cik cak. »41-876 i7aao
Ugodno prodam DYVO za 1000 elektronic - aparat za vsestransko čiščenje. »421-414 17325
V ČASI AKCIJE vam nudimo KUHINJE ter drugo pohištvo po neverjetno nizkih cenah
SALON POHIŠTVA
Titov trg 7 (avtobusna postaja) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/623-276
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Republiška carinska uprava CARINARNICA JESENICE
objavlja prosti delovni mesti
INŠPEKTOR II
Pogoji:
- visoka izobrazba (Vll/I) pravne, ekonomske ali tehnične smeh
- 4 leta delovnih izkušenj
- znanje enega svetovnega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas (nastop dela 1. 9. oz. 1. 10. 1994).
Poleg že navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani R Slovenije, aktivno obvladati slovenski jezik in izpolnjevati pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15790 in 5/91) ter 16. člena Zakona o carinski službi (Ur. list RS 1/91).
Poskusno deio traja 5 mesecev, skladno z določili Zakona o carinski službi bosta morala izbrana kandidata opraviti strokovni izpit.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Carinarnica Jesenice, Sp. Plavž 6č c, 64270 Jesenice.
Hoja ljubljana v sodelovanju z R$ Kranj
SEDEŽNE GARNITURE in
PISARNIŠKI STOLI
UGODNO NAPRODAJ V TRGOVINI R3
NA MAISTROVEM TRGU V KRANJU
dausivdtr oildMkljt, fmvrtupslkt imilndohici zdohomploknjnnfks
moswm.
Postregli vam bomo tudi z jedrni z žara.
Prodam suhe borove DESKE, šifrer, Žab ni ca 38 17417
SMREKOVE PLOHE debeline 50 mm ČPČ - II. klase nudimo po ugodni ceni. «324-488 17454
Prodam suhe BUKOVE DESKE. ©
51-018_17468
Prodam smrekove DESKE 2 cm, 3 cm, 5 cm, javorjeve PLOHE, orehove DESKE. S 421-870 17470
Panasonic
Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za pm poslovneže
IMETIJSU GOZOARSU ZADRUGA 10.0 UANJ, k»du> c. 41
Kmetijska gozdarska zadruga Sloga Kranj, Šuceva 27, Kranj
objavlja delovni mesti
1. VODJA RAČUNOVODSTVA
za poln in nedoločen čas Pogoji:
- višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri
- vsaj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih
- znanje dela z računalnikom ali
- srednja izobrazba ekonomske smeri
- vsaj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih
- znanje dela z računalnikom
2. KOMERCIALIST
za poln in nedoločen čas Pogoji:
- visoka izobrazba agronomske smeri
- zaželeno znanje vsaj enega svetovnih jezikov
- vozniški izpit B kategorije
- lahko je pripravnik
Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov KGZ Sloga, Šuceva 26, Kranj.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
Prodam ŽAGO samico, ©421-836
17327
ROČNI VILIČAR, nov - 630 kg dvigne 3m visoko - naprodaj. a 241-006 17360
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff (dvoiglovka). 8 310-836 17362
Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 litrsko, staro 2 leti. 851-646 173«8
Prodam 4 nove TELEFONE Roll-phone komet 30 % ceneje. B216-
220_17398
Prodam SLAMOREZNICO Ultra. 8421-585_17419
Prodam mak) rabljeno MOTORNO KOSILNICO IMT 407. B 421-245
Prodam RAČUNALNIK AT 286 16 ARCHE HD 42 Mb, 1 MB ram, 5,1,5 flopy, herkules grafika, star dve leti z originalnim računom in embalažo ter veliko programov, cena 700 DEM. Ribnikar, 045-749 17435
Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO 210 litrov. 8213-983 17449
Prodam novo KABINO za traktor Univerzal. ©215-197 17459
©IUfMI (SUMILO
regulacijska oprema, montaža, meritve, servis
eOeh
Kranj d.o.o.
0& 43 408 41 331 482
Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33
razpisuje prosta delovna mesta naslednjih učiteljev:
SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (2)
- za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
- za določen čas s skrajšanim delovnim časom
Razpis je objavljen za 8 dni. Nastop dela je za vsa razpisana mesta 1. 9. 1994. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole 8 dni od objave. Kandidatom bo nudilo tudi dodatne informacije.
GR. MATERIAL
Izdelujemo in prodajamo suhe, smrekove obloge (opaž) raznih dolžin, ladijski pod ter klasični parket iz različneg lesa. O 64-103 15722
Prodam malo rabljeno SALONITKO, 300 kosov. 8 332-383 17103
Prodam hrastove HLODE. Lahovče 52, Cerklje, »421-739_17219
Poceni prodam KAMIN. ©43-478
17248
Prodam 560 kosov BOBROVCA in 90 kosov LETEV, 8 57-695 17249
LESENE LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 0061/611-078 17272
Prodam rabljene PLOHE, primerne za odranje. ©633-677 17293
Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. ©422-420 17411
OSMRTNICA
V 84. letu starosti je za vedno zaspala naša draga sestra in teta
MARIJA ŠIFRAR
p. d. Jelencova Mici s Praprotna
Na zadnjo pot jo bomo spremili v soboto, dne 30. julija 1994, ob 17. uri na pokopačišču v Selcih nad Škofjo Loko. Na dan pogreba bo žara do 15. ure v mrliški vežici na kranjskem pokopališču.
VSI NJENI
Selca, Kranj, Bukovica, Praprotno 1994
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame
	AMALIJE KEJŽAR
	se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju iz doma za ostarele na Petrovem Brdu ter župnikoma Janezu Pogačniku iz Trnovega in Janezu Šilarju iz Žirov za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
	Sonca, 22. julija 1994
	
	UNITED COLORS OF BENETTON.		
ttelovT	>tro§ka konfekcija do 12 tet, ADAMIČ- Maistrov trg 11 Kran sobdaod^OcfoIlure		i ure
II
od 20.7. do 3. 8. SEZONSKO ZNIŽANJE do 50 %
t
SERVIS Z ORiGINALNUii DEU OBVESTILA
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
TELEFON
1RSOVINA - SE?r?N/1S Uprava tel: 064 222 868 tu.: 064 222 867 UUBUANA.te)/fox.:061 1590 232 KRANJ. tel/faK. 064 222 150
IZOBRAŽEVANJE
Vabimo vas v začetne in nadaljevalne tečaje ŠIVANJA ©622-256, po 20. uri 17300
Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO. O 241-278 17359
Lena Žiri vas v avgustu vabi na naslednje izlete: ČATEŽ - kopalni dan 2. in 8., cena 1.700,00 z vstopnino (otroci 1.500,00), PALMANOVA -PORTOGRUARO - GORICA 4. in 18. 1.800,00 , GARDALAND 6. in 14., 4.400,00 z vstopnino, GARDALAND IN AOUALAND - 2 dni, 9.8. , 9.500,00 z vstopninama in prenočiščem, SIMONOV ZALIV IN STRUN-JAN, vsak dan od 1. do 19. ob zadostnem številu prijav, cena prevoza z vstopnino 900,00 (otroci 700,00). © 691-624 17116
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 48-545 10542
KUPUJEMO smrekovo hlodovino tudi lubadarke. Plačujemo v 10. dneh. S 64-103 15723
Odkupujemo HLODOVINO smreke, jelke, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 0620-749 ali 621-
849 17215
Kamion PRSTI v okolici Kranja kupim. ©64-188 17267
Kupim novo ali malo rabljeno sobno PEČ ALFA na olje. ©78-879 17284
Kupim vrtno ZEMLJO. ©633-677
17292
Kupim neposekan LES. Plačam v gotovini! šifra: GOTOVINA 17349
mobitel
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616
OTR. OPREMA
Kupim lepo ohranjeno otroško stajico. ©633-884 17230
Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK chicco. ©323-147 17271
OSTALO
Prodam oglje 60 SIT kg. Demšar Andrej, Studeno 28, Železniki 17296
POZOR!
V nedeljo, 24. 7. 1994, ob 19. uri, je bilo na blejskem gradu ukradeno GORSKO KOLO CANNONDALE (črne barve), last holandskega turista. Prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o ukradenem kolesu, da sporočijo na Policijo Bled. Posten najditelj dobi nagrado v vrednosti 100 DEM.
Kupim rabljene koncertne CITRE. ©326-830, po 16. uri 17407
LOKALI
Na JESENICAH oddamo okrepčevalnico 50 m2 in v centru KRANJA lokale za pisarne in trgovino 226 m2. V Kranju bližina občine prodamo 70 m2 primernih za pisarne in v bližini nebotičnika 100 m2 za mirno obrt ali pisarne. APRON, «331-292, 331-
366 17199
Najamemo manjše pisarne, lokale za trgovino in aostinske lokale. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON, ©331-292 17200
Hotel Creina odda v najem POSLOVNI PROSTOR v velikosti 36 m2. Informacije na upravi podjetja, Koroška c. 5, Kranj 17240
Ugodno prodam nove regale za živilsko trgovino in registrsko blagajno. © 325-062 17355
Oddamo PROSTOR 25 m2 za pisarno, pritličje zasebne hiše. ©326-231 17404
S331-339
D O STAVA PIZZ
OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
KOLESA
OTROŠKO KOLO Violeta z dodatnimi koleščki, prodam. © 332-297
Prodam skoraj novo ŽENSKO KOLO na pet prestav. Šuceva 9, Primskovo Kranj i73oe
Prodam AVTOMATIK 35 SR, letnik 1993, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©45-596 17366
Prodam ŽENSKO KOLO na 5 prestav. ©715-680 17400
VAMAHA FZR 750 R, letnik 1987, reg. 7/95, nove gume, prodam za 7000 DEM. «733-038 17428
Prodam TOMOS 4,5 KS za čoln. ©403-225 17440
Prodam večjo količino cvetja -GLADIOL. Cena ugodna. Luže 22 A. O 43-016 zvečer 16632
Ugodno Drodam pasjo uto. Belehar-jeva 47, Šenčur 17224
Prodam ZAJČNICO. Beleharjeva 47, Šenčur 17225
Prodam SLIKO akademskega slikarja Gabrijela Humeka " Pričakovanje". Gabrijel Humek ie bil predstavnik metafizičnega slikarstva. Slika je izredno impresivna, cena 2.000 DEM, tt 061/611-392_17262
Prodam okovane GAJBICE za krompir po 320 SIT. Ličar, Posavec
48 17295
PARKIRANJE NA GLOBUSU V KRANJU-VES DAN $3 AVTO V SENCI
PRIDELKI
Prodam rani KROMPIR. S 49-012
Prodam tri nakladalke SLAME. Bizjak Stane, Jezerska c. 39, Kranj
MED 380,00 SfT/kg. Za Kranj in okolico dostava na dom. © 43-495
Prodam PŠENICO, jedilni in krmilni KROMPIR. Naklo, Grogova ul. 2i736i
Prodam drobni KROMPIR za krmo.
©310-268 17384
Prodam KROMPIR za krmo. šifrer, Zabnica 38 1741 s
Prodam drobni krmilni KROMPIR. Jerala, Podbrezje 218, ©70-204
17437
Prodam KUMARICE za vlaganje in PŠENICO. ©421-671_17443
Prodam KUMARICE za vlaganje. ©422-598 17444
Prodam KUMARICE za vlaganje. ©45-115 17457
AlF
TV - video - hi-fl •nsuraunrtaB
SONY
UBL jamg
—KSAM^sJKz:
AKCIJA:
GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 55 TTX 99.900 SONY E -180 530
30NY UX-60 240
ODPRTO 00 9.h DO 12.h IMOD IS.hdo 19.h OB SOBOTAH OD S.ri DO 12.h
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj
tal.: 222-055
POSESTI
Prodam starejšo ENODRUŽINSKO HIŠO ob gozdu v Poljanah nad Škofjo Loko, na parceli 725 m2, v hiši CK, telefon, voda, elektrika. S 061/652-015 17105
Novejše hiše prodamo v Radovljici (atrijska 330 m2), v Kranju 300 m2, Kranj-Primskovo (dvojček 216 m2), starejšo večjo v centru Tržiča, kmečko hišo pri CERKNEM na parceli 10.000 m2; večji vikend na Starem vrhu, vikend parcelo pod Krvavcem in drugo. APRON ©331-292_17201
Prodam VIKEND PARCELO 10 km iz Kranja za 15000 DEM. ©325-543
17258
Na lepi sončni legi pod Krvavcem prodam 2 ha kmetijske zemlje (njiva, travnik). ©331-828 17314
Slikar išče dvostanovanjsko HIŠO z lepo lego in vrtom v Preddvoru ali okolici ali manjšo kmetijo. Hure, Podlubnik 161, Škofja Loka 17334
HIŠO enodružinsko, staro od 5 -15 let na Gorenjskem KUPIM ali nudim v zameno komfortno 3-sobno STANO-VANJE z doplačilom. ©56-112 17376
Prodamo HIŠO ali zamenjamo za stanovanje v Kranju. Hiša je stara 8 let, blizu Slolvenske Bistrice. ©062/ 818-949 17461
PRIREDITVE
Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. © 421-498 12712
flbo852-l723-35l2tf0O852-l723-36O6
00852-1723-3513 00862-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610
• ^_ r PODJETJE ZA PROMET NEPREMIČNIN IfTUef dd» Ljuljana
dom
V LEPI NARAVI GOZD MARTULJKA PRODAMO POPOLNOMA OPREMLJENE APRTMAJE V
IZMERI 48,68 M2. VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA: INTERDOM LJUBLJANA
TAVČARJEVA 6 TEL: 061/312-254,317-285
LOVSKI prodam, fl
LOK - PSE -1326-574
ugodno
17380
Prodam SURF BURJA, komplet z jadrom in enodelno novo OBLEKO s čevlji, vse skupaj za 300 DEM. »49-484, samo dopoldan 17415
STORITVE
TRK) igra za ohceti, v lokalih ali sam s harmoniko, po izletih, piknikih. «
70-015 17137
DUO TW1X vas zabava na porokah, plesih In lokalih. «43-497 mm
Narodno zabavni trio Gorenjski nangeljni igrajo na porokah in zabavah. 058-353 1729«
TRIO iga za poroke, v lokalih, na izletih, piknikih. «70-015 17365
POSLOVNI STIKI
CERTIFIKATE 800.000 SIT prodam za 200.000 SIT. »324-982 17311
Prodam CERTIFIKAT vreden 400.000 SIT za 120.000 SIT. »48-636 17410
RAZNO PRODAM
Prodam CIRKULAR, mlin za sadje, voz ročno dirco. »241-483 17332
Poceni prodam manjše ZIDAKE in 2 moški OBLEKI. «67-037 17357
STAN. OPREMA
Ugodno prodam komplet opremo za dnevno sobo - Mebto. » 45-503 popoldan 170M
Prodam SPALNICO lepo ohranjeno, komplet ali po delih. »327-11317233
Ugodno prodam SPALNICO, cena po dogovoru. » 620-914 1720«
Ugodno prodam kotno usnjeno sedežno GARNITURO. »712-130
17287
Prodam litoželezno trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Šuceva 9, Primskovo Kranj 17309
Poceni prodam dva raztegljiva KAVČA in dva FOTELJA »324-089
17323
PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. »
325- 815 14974
NOVO! MORSKE SPECIAUTETE Pl BIP DOSTAVA. » 221-051 PIZZER-UA DARE, VABLJENI - POKLIČrTE! Dostava od 8. do 02. ure_15062
ŽAGANJE drv, hitro in poceni. Žagar, Senično 60. » 57-214, zvečer 15590
MONTAŽA KUHINJ, svetovanje pred nakupom. » 217-974 zvečer 19371
SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. » 310-223_19973
Sprejemamo vsa zidarska dela, delamo poceni in kvalitetno. »
310-601 19950
KOMBI PREVOZI do 2. toni, 24 ur na dan. » 332-178_19999
Nudim PREVOZE do 16 oseb. »
65-461_16992
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a. »
326- 426 17097
TURISTIČNA AGENCIJA
MEGGITOURS FLY
* VABIMO VAS NA NEPOZABNO KRIŽARJENJE Z LUKSUZNO JADRNICO MY B1SREKA 6.8. - 7 dni polni penzion, odhod iz Pirana
* NOVI VINODOLSKI VABI V PRIJETNO OPREMLJENE APARTMAJE SAMO 60 M OD OBALE. POHITITE - SAMO ŠE NEKAJ PROSTIH MEST!
* GARDSKIPREZZEMOLO VAS PRIČAKUJE 307.!
* GARDALAND, AQUALAND IN MIRABILANDIA VSAKO SOBOTO!
* VELIKA DIRKA Fl NA MADŽARSKEM, 12., 13., 14.8.
MEGGI T0VRS FLY Kranj in Šk. Loka, 223-870,214-791,623473
Najcenejše globinsko ČIŠČENJE toplih podov, itisooov, tapisonov. »
46-149 17479
STANOVANJA
Oddajam sobe v Piranu. 716
066/76-
16244
COLOUR-LINE
Izvajamo vsa slikopleskarska dala
Polaganje PVC tekstilnih podov    7UT 064-328-441
OMARO 2,5,2 POGRADA, PISALNO MIZO, STOL, TEPIH 2x3 m in Jedilno okroglo mizo, prodam. Kolarič, Tomšičeva 30, Kranj. 19791
Prodam štiridelno OMARO za dnevno sobo. » 65-507 17471
aallobrokoTt SAT T&AĐE
tel: 064/422-585,421-108
Rolete, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo. » 621-443 zvečer 17119
Vodovodne In elektro instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev, ... » 325-815 17162
Izdelujemo zaščitne in okrasne kovinske mreže za okna, stopniščne ograje. »82-104 17212
SERVIS OGS dinjskih strojev.
popravila gospodi 1-140 17220
Hitro m kvalitetno vam popravimo PRALNI, ŠIVALNI STROJ, STEDIL-NIK. »211-140_17221
PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. »633-452, popoldan
17281
Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje na vašem domu samo 8900 SIT. »33-11-99 17319
RTV SEERVIS ŠINKAJ Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »33-71-99 17321
Medicinski tehnik nudi nego na domu, masažo, razgibavanje, pedi-kuro, merjenje kvnega tlaka. Cena zmerna I »46-355, po 20. uri 17324
licem skupino za Izdelavo OMETA (frejhanje). »41-663, 43-123 17399
Delam vsa ZIDARSKO-FASADERS-KA dela in adaptacije. »324-874
ŠPORT
KAVČ razte za 16000 Sr
iljiv dva fotelja, prodam . »242-750 17329
Prodam ŠTEDILNIK, mizo in stole.
•323-119 17339
Prodam (poceni) 2 štedilnika kombinirana in hladilnik. Gregorič, Bokalc-va 3, Jesenice 17391
Prodam HLADILNIK - manjši in enoročno PIPO s tušem. »325-094
17392_
Prodam nov DVOSED 10 % ceneje.
•41-662 ' 17463
Prodam KATAMARAN HOBBY 16 z vso opremo in prikolico po ugodni ceni. •82-104 17213
Zelo ugodno prodam ŠOTOR z dodatno opremo. • 217-754 17291
Prodam SURF KLEPPER S 121. •733-859 17294
Prodam PLASTIČNI ČOLN (model banja) z motorjem Tomoe 4. •45-
812 17303
33-34, malo
17341
Prodam ROLARJE št. rabljene. •215-658
Rekeracijsko JAHANJE »45-331
naravi.
17363
GARSONJERO v Kranju, oddam v avgustu. • 061/210-610 17119
V Kranju prodamo: Vodovodni stolp: 2-sobno 53 m2 s CK in brez CK, 3-sobno 75 m2 brez CK, v Šorlijevem 1-sobno 40 m2 s CK: šk. Loka 1-sobno, 2-sobno, 3-sobno in 4-sob-no, Tržič Bistrica 3-sobno 75 m2, ter druga. APRON «331-292 17193
Najamemo različna stanovanja in hiše na Gorenjskem. Provizijo plača najemniki. ODDAMO 3-sobni apartma in 2-sobi s souporabo pri Kranju ter 3-sobno stanovanje na Jeseni-cah. APRON, «331-292 17199
V najem oddam enosobno STANOVANJE. »48-621_17299
Ugodno prodam 4-sobno STANOVANJE v centru Kranja (etažna centralna, vrt, kleti). »328-498 17352
ENOSOBNO STANOVANJE na Bledu aH okolici, najamem. » 741-325
17363_
Zamenjam GARSONJERO na Jesenicah, centralno ogrevano za v Kranju ali okolici. Torkar Ivan, c. revolucije 5, Jesenice 17372
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Kranjski gori. »883-515 ali 50-526
Oddam 2-sobno STANOVANJE v Kranju. »225-743, med 16. in 18.
UrO 17419
Najamem neopremljeno manjše STANOVANJE za 15 mesecev. Kompletno predplačilo. » 324-777 17473
VARSTVO
Enoletni fantek tsče prijazno teto, da bi ga čuvala. »41-688 17399
VOZILA DELI
Prodam PRIKOLICO čolna. 4 m. • 723-355
prevoz
17366
Pozdravim z bioenergijo. vsak dan po 18. uri
51-521
17477
Prodam motor Z 850.
17434
M21-819
Hofer
oroćo
ŠOLSKI ZVEZEK			FLOMASTRI		
40 lističev, črtast ali kariran, A4	ATS	4,90	30 kosov, najboljša kakovost primerni tudi za otroke	ATS	19,90
OVITKI ZA ZVEZKE			SESULO		
zavoj z 10 kosi	ATS	29,90	zelo kakovostne izdelave in etui, ter nadomestne mine	ATS	34,90
PERESNICA			FLOMASTRI NA ČRNILO		
napolnjena z 32 deli	ATS	49,90	3 kosi (rdeč, moder in črn) SVINČNIKI	ATS	19,90
MINI-KOVČEK					
z različnimi motivi	ATS	49,90	zavoj z 12 kom. različnih trdnosti	ATS	9,90
GARNITURA RAVNIL			KEMIČNI SVINČNIKI		
30 cm ravnilo, trikotnik in geometrični trikotnik ATS		19,90	7 x modri, 2 x rdeči, 2 x črni in 1 x zeleni	ATS	14,90
KOUEGE-MAPA			FOLIJA ZA OVIJANJE KNJIG		
z različnimi motivi	ATS	39,90	3mx40cm	ATS	19,90
KOLLEGE-BLOK			VODENE BARVICE		
80 lističev, črtast ali karirast, A4	ATS	9,90	s čopičem in belo tempero	ATS	14,90
SAMOLEPILNI TRAK			RISALNI BLOK		14,90
z držalom, 3 kosi	ATS	4,90	Jormata Din A3	ATS	
B0X Z LISTIČI			GARNITURA ŠOLSKIH Č0PIČEV		
700 lističev v kartonskem boksu	ATS	14,90	zavoj s 6 komadi	ATS	19,90
PROZORNE MAPE			BARVICE		
20 kosov, A4, phmeme za vpenjanje ATS		9,90	zavoj s 24 komadi	ATS	19,90
KOZAREC Z PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI			V0ŠČENKE		
150 sponk, 36 bombic, 300 risalnih žebljičkov			10 kosov, v pomičnem tulcu z mehaniko		19,90
ali 60 klinastih žebljičkov	ATS	9,90	odporne ali neodporne proti vodi	ATS	
4 x Celovec
10-Oktoberstr. 25 Lodeng.22 St. Velterstr. 70 Stelng. 209
3 x Beljak Osslacherzeile 56. b Italienerstr. 14 Maria - Gaileratr. 30
Velikovec
Umfahrungsstr. 6
VVolfsberg Packerstr.
2xšpital
Obersdorferstr. 4-6 Villacherstr. 106
Upoštevajte, prosimo, da so| tile artikli samo prehodno v naiem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke.
Hofer
AVTOODPAD ZASTAVA, JUGO LADA, ŠKODA - novi deli, dodatna oprema. Muhovec, d.o.o.. Gorica 1, Radovljica, «715-601 15339
Prodam vse rabljene rezervne dele za Z 750. • 64-438 po 15. uri 19950
Ugodno prodam nova garažna vrata in zadnji odbijač za Z101. «327-347
17322
Prodam FIAT 127, letnik 1979/80 po delih. B874-201 17336
AVT0SEBV1SIN TRGOVINA,, BLATNI K'
Prodaja novih in rabljenih avtodetov
Meze Nada s. p.
Krnka 2d 64247 Zg. Gorje TeJ.: 064/725-165
Prodam R 4 letnik 1985 in YUGO 45 A, letnik 84. • 218-997 17293
Nujno prodam YUGO 45 letnik 1982, reg. do 2.6.1995. • 46-874 17295
R 4 GTL, letnik 1985, reg. do januarja 95, prodam. »802-624 17299
Prodam FIAT 126 P v dobrem stanju, reg. celo leto. »874-229 17270
Prodam vijolično DIANO, cena po dogovoru. »323-844, Robert 17279
Prodam FIČOTA 850, letnik 1985, reg. 21.1.95, ugodno. Simeunovič, Groharjevo 5, Šk. Loka 1727»
Prodam Z 750. letnik 1983. 520
r421-
17292
Prodam AUDI 80 diesel, pet prestav, centralno zaklepanje. »332-289
17293
Lepo ohranjen 126 P, letnik 1984, poceni prodam. »682-204 17299
Turistično društvo Jesenice
Titova 18, tel.: (064)81-974
je pripravilo pred svojim birojem stojnico, na kateri    vam lahko ponudijo izdelke domače obrti, spominke, razglednice, vse vrste planinskih kart in še vrsto drugih stvari, ob vsakem nakupu dobite darilo: GORENJSKI GLAS.
Oglasite se pred birojem TD Jesenice.
VOZILA
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981 4733
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil In prenos lastništval »325-981 4734
Prodam YUGO 45 A, letnik 12/1987. • 422-575 popoldne 19990
HROŠČA 1200 letnik 1975, reg. do 1/1995, poceni prodam. Sitar, Zlato polje 14, Kranj 17111
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985. reg. 6/95. »214-529 17192
Prodam Z 101 1.1 GX, letnik 1988 in R 4, letnik 1978. »714-311 17219
Prodam LADO SAM ARO 1300 s petimi vrati, letnik 1989. Visoko 92,
ViSOkO 17222
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Jančev, Kovor 181, »58-516 17229
Prodam JUGO 45, letnik 1984, reg. do junija 95, cena 1300 DEM. »403-
816 17227
Prodam ŠKODO 105, letnik 1981, motor obnovljen. »66-323 1729c
Prodam ALFO 33 1.3 S, letnik 1987. »736-744 17306
Prikolico za osebni avto nostilnost 1000 kg prodam ali zamenjam za najšo. »332-610 17309
KOMBI FORD DIESEL prodam. »064/421-727,421-734 17310
R 4 GTL, letnik 1991, tehnično brezhiben prodam za 5200 DEM. »70-086 17313
GOLF, letnik 1980, prodam. »70-086
reg. celo leto
17315
Prodam karamboliran OPEL KA-DETT 1.3 S, tip D. »70-728, popoldan 17317
Prodam osebni avto CITROEN BX 15 TGE, letnik 1989. »58-384 17329
Prodam nov AX TRE.
17330
r64-316
P 126 ugodno prodam.
17229
1212-905
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982, rdeče barve. »218-417 1722»
Prodam VW PASSAT TURBODIE-SEL, letnik 1991, poškodovan. »78-
673 17239
VW PASSAT karavan, poškodovan in GOLF, prodam. »78-673
letnik 1988 letnik 1989,
1723B
Kupim dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1989, 1990. »241-263 17244
Prodajamo 10 let star Z 128, 1300 kubičen, reg. do maja 95. »76-739
17246
Prodam Z 101 comfort, letnik 11/79.
»215-451 17247
AUDI 80, letnik 1987, reg. do 1995, siva barva, alarm, klima. »881-452
17253
Kombi FORD tranzit, letnik 1981, odlično ohranjen, prodam. »620-
898 17331
Ugodno prodam Z 750, letnik 1979, ohranjena. »621-151 17332
126 P, 25000 km, letnik 1991, reg. do 3/95, prodam za 2600 DEM v tolarski protivrednosti. »801-009 ali 802-
689 17333
Prodam GOLF GL, letnik 1979. Cena po dogovoru. Dvorski trg 1, Preddvor
17335
OPEL RECORD 1.8 GLS, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Fre-lih Andrej, Brezje 21, Brezje 17337
Prodam Z 565
101, letnik 1976.
1801-
17340
Ugodno prodamo AUDI 80, 1982. »801-210
letnik
17254
Prodam R 4 GTL, letnik 10/81, barve. »45-238
rdeče
17255
MAZDA 323 F, lepo ohranjena, letnik 1990, športni izgled, prodam. »325-
543 17256
Prodam Zastavo 750, letnik 1981.
»58-184 17342
Prodam R 5, letnik 1992, rdeče barve 5 v, reg. 3/95, lepo ohranjen. »312-494 17343
LADO NIVO 1600, letnik 1986, reg. do 1/95, cena 3800 DEM, prodam.
«49-022 17344
Ugodno prodam FIAT 127, letnik 1979, reg. do 5/95. Kovor 74, Tržič «57-921 17346
Prodam odličen, fl
VW 1303. 43-014
letnik
1973.
17258
KOMBI IMV 1600, 1 prodam za 1500 DEM.
17347
|. do 3/95. t216-215
Prodam Z 101. letnik 1985, 1700 DEM. »861-225 irieo
AX CITROEN nov, z dodatno opremo, zelo ugodno prodam. «695-070 17354
SjPOR.-rnSTA BLED d.o.o.
64260 Bled Ljubljanska 4 Slovenija  Tel.: 741-778 ali 741-721
&4POSIJLMO Sf*»S**B1^S© ZA ©ELO v \m^mB^^:
Z 750, letnik 1980, oranžne barve, neregistriran, v voznem stanju, prodam. 1870-015_17364
Prodam Z 101, letnik 1988. B714-
106 17367
Prodam OPEL KADETT 1.4 l, letnik 1991. 18312-255_17368
Prodam GOLF B, letnik 1981, reg. do 4/94. B312-255_17369
Odkup in prodaja vozil. AVTOPRIS, d.o.o., »312-255_17370
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, cena 1700 DEM. »312-255 17371
Prodam JUGO 45, letnik 1989. »733-546 17378
Auto - Krainer
Vblkermarkterstr 184 tel.:0043-463-38330
Prodam Z 750, letnik 1980 in FIAT 126, letnik 1982 po delih. »53-176
17363___
Prodam ŠKODO, letnik 1977, reg. do 7/95. »58-115_17393
Prodam GOLFA JX 1.6 bencin, dobro ohranjen, letnik 1987. Pfajfar, Log 83, Železniki 17394
ASTRO 2.0 GSI 16 v, letnik 1993, prodam za 35000 DEM - nova 53000 DEM. »632-465_ 17395
Prodam FIAT UNO 45, letnik 1990, cena 7800 DEM. »312-255 17401
Prodam JUGO 45, letnik 1983, reg. do 25.7.95. »70-758 17405
Prodam Z 750, letnik 1980. »55-
738 17408
Prodam avto FORD TAUNUS, cena po dogovoru. 047-055, Zg. Duplje
62 17409
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 3/95, prodam. »710-704 17412
Prodam Z 101, letnik 1977. »47-
696_17413
Kupim VW KOMBI, starejši letnik, lahko neregistriran. »632-314 17420
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987 april, ohranjen, cena 190.000 SIT.
»59-102_ 17422
Prodam GOLF, letnik 1980. Koroška 53, Kranj, «211-664 17423
AX ALLURE, letnik 1992, prvi lastnik, dod. oprema, 12.900 DEM. «45-
213 17426
PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. «064/217-528 ali zvečer po 20. uri na O 064/ 325-659 17431
Prodam R 4, letnik 1987, rdeče barve, 83000 km, cena po dogovoru. «801-148 17433
Prodam R9 diesel, letnik november 1988, registriran do januarja 95.
«218-721_17436
Prodam Z 101, letnik 1978, cena po dogovoru. «64-137 17441
FIAT 126 P, letnik 12/83, obnovljen, prodam. «620-483_17446
FORD FIESTA 1.1 CLX, nemške izdelave s katalizatorjem in petimi vrati, kupljen avgusta 1991 in reg. do 8/95, prodam, prvi lastnik. «57-483
Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do aprila 1995. «59-102 17448
Prodam 126 "bolho", letnik 1980, reg. do maja 1995, cena po dogovoru. «52-084 17451
Prodam JUGO 45, letnik 1981, cena po dogovoru. «328-296 17455
Prodam JUGO 45, letnik 1987.
«48-122 17464
R 18 letnik 1982, odličen, poceni prodam. B 733-345 17457
Prodam Z 101, reg. do 7/1995. «
51-018 17468
Prodam YUGO 45 letnik 1989, reg. do 3/1995. Novak, Jezerska 61, Kranj 17474
Prodam GOLF GTI 3, letnik 12/1992.
« 211-668 17476
ZAPOSLITVE
Trgovina z mešanim blagom -živilska, redno zaposli 2 trgovki. S
312-019 15165
Restavracija v okolici Kranja redno zaposli samostojnega KV KUHARJA s prakso. Delo nastopi 1.9.1994. Samo resne ponudbe s kratkim opisom pod Šifra: DOBRO PLAČILO
15614
V Bistroju zaposlimo dve dekleti za strežbo in kuharja-co. O 70-515
16876_
Honorarno zaposlim mlaišo in starejšo vestno PRODAJALKO za polovični del. čas v trgovini z živili. «47-
634 17348
Zaposlimo KV ZIDARJE in NK GRADBENE DELAVCE. Stratos, d.o.o, Kamna gorica « 736-435 po 20. uri 17100
iz okolice Škofje Loke zaposlimo prodajalko v prehrambeni trgovini. «631-004, po 15. uri 17243
Zaposlimo samostojnega KUHARJA in kuharja pripravnika. «70-706, po
10. Uli_17245
Iščemo KUHARJA z nekaj letno prakso za redno ali honorarno zaposlitev. Gostišče Metka, Podljubelj 150. Tržič, «59-086_17345
Zaposlim dekle za delo v strežbi. « 46-198 popoldan 17026
Iščemo PRODAJALCA pohištva.
Pisne ponudbe na: DEKORLES,
Kolodvorska 1, Radovljica
Honorarno zaposlim KUHARICO za mesec avgust, lahko zakonski par. «715-293 17350
Manjša družina v Radovljici, v novi hiši, išče GOSPODINJO. Prednost imajo domačinke ali iz bližnje okolice. Ostalo po dogovoru. « 710-547
Zaposlim SLIKOPLESKARJA z nekaj prakse. «681-593 17379
Zaposlim pripravnika v kovinski stroki. «41-663, 43-123 17390
Iščem pomočnika za delo v mlinu. MLIN Globoko, Globoko 8, Radovljica 17391
Zaposlimo pripravnico - prodajalko v tekstilni trgovini v Radovljici. «47-
491 17414
V manjšem lokalu v škofji Loki iščemo dekle za strežbo. «631-159, 633-450_17438
V pizzeriji v Kranju zaposlimo KV KUHARJA in pomočnika kuharja. «422-585_ 17439
Takoj zaposlim ključavničarja z znanjem varjenja. «48-100 in 48-
614 17452
Zaposlim TRGOVKO pripravnico, kasnejša redna zaposlitev. «331-467, od 9. do 10. ure in od 18. do 19. ure 17458
Gostilna v Kranju išče KV KUHARJA, delo v izmenah, nedelje proste. «213-484 17460
Iščemo PRODAJALCE za prodajo sveč. «51-660 17495
Prodam dnevno OMARO in šivalni STROJ ter žensko KOLO, staro eno leto. «53-423 17466
ŽIVALI
ODOJKE in večje PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. O 714-376 16687
Prodam enoletne KOKOŠI. Kopriv-nikar, Golnik 15 17127
Prodam 10 tednov staro SIMEN-TALKO. « 49-355 17144
Razprodajam enoletne KOKOŠI nesnice in kokoši v 6. mesecu nesnosti. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 17154
Prodam težke PURANE za zakol po želji zaklane. Lahovče 19, »421-717
17170
Prodam več KRAV različnih starosti ali menjam za teleta. »715-746
17175
Ugodno prodam PSA in PSIČKO nemški ovčar, stara 10 tednov, z rodovnikom. »733-625 17234
Kupim BIKCA simentalca starega od 7 dni do 6 tednov. «065/808-022
17236
Prodam KRAVO s teletom. «422-
808 17237
Oddamo lepega, mešanega PER-ZIJSKEGA MUCKA. «45-532 17241
Prodam plemenske ZAJKLJE. «45-
532 17242
Prodam PUJSKE, stare 8 tednov. Žabnica 37 17252
Kupim BIKCA simentalca do 250 kg težkega. «061/841-108 17302
Prodam PUDLJE brez rodovnika.
«401-141 17304
Prodam težko KRAVO simentalko 9 mesecev brejo. Zalog 17, Cerklje
Prodam PRAŠIČKE cca 35, 40 kg. «46-152 17312
Prodam TELIČKA. «421-836 17326
Prodam 3 KOZE mlekarice, 4 KOZLIČKE in enega KOZLA «802-
039 17338
Prodam 3 letno KOBILO haflinger, brejo. Bašelj 18 17351
Čudovito čistokrvno tromesečno ŠKOTSKO OVČARKO Lassie, vrhunskih staršev, prodamo. «217-
148 17373
Prodam 6 velikih ASPERAGUSOV, dve ŽELVI z akvarijem in dva mini HRČKA s kletko. «64-355, po 20.
Uli 17375
Prodam mlado KOZO dobro mlekar-ico. Cerklje, «421-343 17392
Prodam TELETA. «65-027 17396
Prodam ODOJKE od 20 - 30 kg in kupim late za kozolec. Struževo 12, Kranj 17397
Prodam PUJSKE za nadaijno rejo ali za odojke. «736-690 17399
PUDLJE sive z rodovnikom, stare 10 tednov, prodam. »312-519 17403
Prodam dolgodlako nemško OVČARKO z rodovnikom. «421-813
17406
PUDLJE pritlikave apricot z rodovnikom, prodam. Oddaja do konca avgusta oz. po oogovoru. «58-442
TELIČKO dobre krave zamenjam za bikca. Mavčiče 110, «401-37417425
Ugodno prodam čistokrvnega cepljenega mladiča ROTVVEILERJA. Tomšičeva 21 D, Jesenice, «82-568
17427
Prodam KRAVO frizijko. «83-174
17430
Brejo TELICO ali mlado kravo črno belo, kupim. «422-684 17432
Prodam BIKCA simentalca, teža cca 350 kg. Sebenje 38, Križe, »58-336
17442
KOKER ŠPANJEL psičko, čistokrv-no, staro 7 tednov, ugodno prodam. Držanič, Golniška 67, Mlaka pri Kranju, »217-005 17445
Prodam TELIČKO frizijko 8 mesecev 'brejo. Lahovče 43, Cerklje 17456
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 10 tednov. «733-625_17463
Prodam mlade PERZIJSKE MUCKE 100 DEM. « 328-410_17472
BIKCA SIMENTALCA 100 kg težke-ga, prodam. B 422-673 17475
ZAHVALA
Umrla je naša draga
LUCIJA BERTONCELJ
p.d. Žejgelnova Lucija
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno
cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku dr. Ambrožiču za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za petje in ga. višji medicinski sestri Heleni Sterbenc iz Centra oskrbovancev v Stari Loki za vso moralno in strokovno pomoč v dolgih letih
zdravljenja.
VSI NJENI Vinnaše, 29. 7.1994
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Avtopnevmatike Sava Semperit -Vulkanizacija
JANEZ JERALA
rojen 1920
Od njega smo se poslovili v sredo, 27. 7. 1994, ob 17. uri na pokopališču v Mavčičah.
KOLEKTIV SAVA
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Tovarne Avtopnevmatike Sava Semperit - P/MAT
IGOR ŠOŠTARIČ
rojen 1975
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. julija 1994, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega sina in brata
IGORJA ŠOŠTARIČA
rojen 1. 8. 1975
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Vogelj in Voklega, sodelavcem mešalnice TAP, Forme ter celotnemu kolektivu SAVA, kolektivoma Planika in Živila, GD Voglje in Voklo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred in prijateljem ter gasilcem za lepe besede slovesa. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Voglje, Voklo, 25. julija 1994
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, tašče in tete
FRANČIŠKE PAVLIN
iz Zaloga pri Cerkljah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravljenje, g. župniku iz Cerkelj za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla za lepo petje, zvonarju in pogrebniku Jeriču za opravljene storitve. Vsem še enkrat Bog povrni.
Žalujoči vsi njeni Zalog, Besni ca, Kranj, Nasovče, 1994
Umrla je naša sodelavka
SLAVICA OSTERMAN
ravnateljica muzeja Jesenice
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv muzeja Jesenice
ZAHVAL.!
Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
ALOJZA MARKA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše m denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, sosedom Cveti, Anici in Jožku ter gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Zg. Brnik, 26. julija 1994
KROM KA
Prejšnji teden na Velikem vrhu
Strela pobila 29 ovac
Kaj s trupli živali visoko v gorah?
Tržič, 29. julija - Prejšnji teden, z 18. na 19. julij, je strela, ki je Švigala med budim neurjem, pobila 29 ovac tik pod vrhom Velikega vrha v Košuti nad Kofcami v tržiški občini, 2088 metrov visoko. Kaj storiti s trupli visoko v gorah, je bilo vprašanje, s katerim sta se morala spopasti predvsem veterinar iz ŽVZG Borut Sajovic in veterinarski inšpektor Roman Grandič.
Veterinar Borut Sajovic in tržiški policisti so za pogin ovac zvedeli šele naslednje popoldne. Skupaj so takoj, v dežju, odšli proti Velikemu vrhu.
Kaj je ovce gnalo pod vrh, je težko reči zanesljivo. Borut Sajovic pravi, da se ovce ob slabem vremenu običajno pomikajo navzgor in se stiskajo druga ob drugo, s tem pa sproščajo toploto, ki je vabljiva za strelo. Podobni primeri so se v minulih letih že dogajali na Mali Polani, na Kofcah, na planini Javornik.
"Sam sem predlagal, da bi poginule živali odpeljali v dolino s helikopterjem. V skalnata tla s pičlo plastjo zemlje jih je bilo namreč nemogoče zakopati, sežig tudi ni prišel v poštev, da bi jih ljudje s težko dostopnega mesta po ozki in mestoma prepadni stezi na plečih znosili
z Velikega vrha, pa bi bilo prav tako preveč tvegano. OdloČil je veterinarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Roman Grandič. Ljudje so naslednji dan poginule ovce zmetali v prepadno kotanjo, kar v takih pogojih ni prav nič nenavadna rešitev. Kotanja je stran od planinske steze, ne ogroža virov pitne vode, mrhovinarji pa trupla pospravijo v nekaj dneh."
Borut Sajovic je ob tem še dejal, da bodo za morebitne prihodnje podobne primere vendarle poskušali dobiti helikopterski prevoz. Zdaj bi cena tega prevoza povsem opustošila blagajno higienske službe pri občini, če bodo prevozi poslej vnaprej načrtovani in denar zanje rezerviran, odločitev bržkone ne bo tako težka, kot je bila zdaj. • H. Jelovčan
Eksplozija v zlatarni
Kamnik - V ponedeljek okrog pol enih popoldne je v zlatarni Jožeta Šterna v Kamniku eksplodiral plin. Eksplozija je poškodovala stekla izložbe in vhodnih vrat, drobci stekla pa so prileteli tudi skozi odprta vrata trgovine Utok na nasprotni strani ulice in po glavi ranila prodajalko N. D. Odpeljali so jo v Klinični center.
Domnevajo, da je eksplozija nastala, ker se je ob vklopu enega od električnih porabnikov vnel plin, ki je uhajal iz plinske jeklenke.
Smrt Italijana v Tamarju
Rateče - V sredo, 27. julija, okrog ene popoldne je očividec obvestil o padcu starejšega moškega na Slemenu v Tamarju. V reševalni akciji so sodelovali Retečani, ki so 68-letnega Italijana Riccarda Mi-colinija prenesli do Tamarja. Zdravnik dr. Janko Kokalj mu ni mogel več pomagati, saj je bil mož po padcu približno 40 metrov globoko mrtev.
Kot so povedali dežurni policisti iz operativno-komuni-kacijskega centra UNZ Kranj, je v sredo* skupina 50 planincev, med katerimi je bil tudi nesrečni Micolini, z Vršiča krenila proti Tamarju. Del skupine se je kasneje usmeril proti Mali Mojstrovki, drugi del pa nadaljeval v Tamar. Ko so ostali počivali, je šel Micolini sam naprej, na Slemenu pa je, kot rečeno, v globini 40 metrov našel smrt.
S Kredarice z zvito nogo
Mojstrana - Pri sestopu s Kredarice v dolino Vrat si je hudo zvila nogo 52-letna Vera Dolničar iz Ljubljane. Pri mukotrpnem sestopanju ji je pomagal mož, nakar še drugi planinci, ki sta jih srečala med potjo, končno pa so Ljubljančanko prenesli v dolino Vrat mojstranški gorski reševalci, ki jih je vodil Janez Brojan. Dolničarjevo so odpeljali v Klinični center.
Padec v plezalnem vrtcu
Preddvor - Včeraj dopoldne je v plezalnem vrtcu v Novi vasi pri Preddvoru padel s stene približno petnajst metrov globoko Damjan Cibej iz Kamnika, ki ga je sicer varovala soplezalka. Z odprtim zlomom stegnenice so ga odpeljali v bolnišnico. • H. Jelovčan
Nekaj podrobnosti o epidemiji salmoneloze
Zbolelo okrog 180 ljudi
V Zavodu za zdravstveno varstvo Gorenjske vzrok za nastanek epidemije pripisujejo nepravilnim postopkom v kuhinji. Končnega poročila še ni.
Kranj, 29. julija - V julijski številki Utripa, glasila delavcev osnovnega zdravstva Gorenjske, je direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Gorenjske v Kranju dr. Marija Seljak objavila vmesno poročilo o epidemiji salmoneloze. V njem navaja nekatere podatke, Id doslej niso bili podrobneje predstavljeni javnosti, zato poročilo skoraj v celoti povzemamo.
V okrepčevalnici Ham so vsak dan pripravili blizu 500 mahe. Deloma so jih razvažah v različna podjetja (Ikos, Zavarovalnica Triglav, Oljarica, Alpe-tour idr.), ostale pa razdelili posameznikom iz bližnjih podjetij, ki so prihajali v njihovo jedilnico.
V torek, 5. julija, so v obratu Ham pripravili dva obroka: mučkaheo, dušen riž, solato in vrtnarski zrezek, polžke, solato. V sredo so pripravili dunajski zrezek, mešano solato, sadje in jetrca v omaki, pire krompir, solato. Solata ni bila vezana na obrok, ampak si je posameznik svobodno izbral vrsto solate. Oba dneva je bila razen drugih solat na voljo tudi francoska.
V dneh od 5. do 8. julija je zbolelo okrog 180 ljudi. Obolevali so tisti, ki so jedli francosko solato pa tudi nekateri, ki so jedli mešano solato. Prva obvestila o bolezni so prišla v Zavod za zdravstveno varstvo oziroma njegovo epidemiološko službo iz ambulant kranjskega zdravstvenega doma 6. julija.
Pri preverjanju v kuhinji okrepčevalnice Ham so delavci Zavoda za zdravstveno varstvo zvedeli, da so za francosko solato 5. in 6. julija uporabljali majonezo, ki so jo sami pripravili. Pripravili so približno osem kilogramov francoske solate, leto so dodajali tudi mešani solati.
Med epidemijo so v laboratoriju za medicinsko mikrobio-
Danes v Rudniku ŽirovsM vrh
Ministra
podpišeta
dogovor
Todraž, 29. julija -
Danes ob desetih dopoldne bodo v Rudniku Zirovski vrh direktor in dva ministra podpisali dogovor, s katerim se bo začela uresničitev projekta prestrukturiranja nekaterih objektov rudnika za novo dejavnost iz zaposlitev odvečnih delavcev. Dogovor bodo podpisali minister za obrambo Jelko Kacin, minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar in direktor javnega podjetja Rudnik Zirovski vrh Marjan Uršič. • H. J.
logijo pregledali približno 140 vzorcev blata ljudi, obolelih v epidemiji salmoneloze. Pri 132 so iz blata izolirali Samonello enteritidis, izolirali so jo tudi iz blata šestih delavcev podjetja Ham.
Ob epidemiološkem poizvedovanju 6. julija so v kuhinji vzeli devet vzorcev živil. Salmonelo so osamili iz francoske solate, obroka kosila (ocvrt zrezek, krompir), jajčnega mel-anža (ostanek od jajc, ki so jih uporabili za majonezo) ter z zunanje površine lupine jajca. Odvzeli so tudi 29 bnsov delovnih površin in pribora. Salmonelo enteritidis so osamili iz šestih brisov, iz osmih brisov so izolirali še salmonelo enteritidis coli.
"Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je bila francoska solata živilo, prek katerega se je okužba širila med ljudi. Glede na mikrobiološke analize menimo, da so bila izvor salmonel jajca. Vzrok za nastanek epidemije lahko pripišemo nepravilnim postopkom v kuhinji, na kar kažejo tudi analize odvzetih brisov. Glavna napaka pri pripravi hrane je bila ta, da ni bilo zagotovljeno hlajenje in hitra uporaba pripravljenih živil, kar jeomogočilo razvoj vnesenih salmonel. Končno mnenje bomo podah v zaključnem poročilu," je zapisala dr. Marija Seljak.
Hišna številka in vsak teden srečna drulina
Nagrada Francki iz Zgoše
Četudi nas ie v torek poklicala jezno bralka in očitala, da nismo objaviti srečne hišne številke in čeprav smo ji skušali dopovedati, da je treba Gorenjski glas prebrati natančneje, je nismo moglij>repričatL Pač pa ie tokratno srečno hišno številko ZGOSA 44 v prilogi Deiela našel sin pospe Francke RESMAN, ki sicer stanuje sama v hiši v Zgoši, obdeluje vrt in predvsem rada veliko šiva. Hiša s Številko 44 v Zgoši ni kar tako - do leta 1970 je pokojni mol tokratne nagrajenke, po poklicu pek, imel obrt, in tam se je pekel odličen kruh. Tudi časopis Gorenjski glas je pri hiši ie več kot tri desetletja, v njej pa je zraslo 5 otrok Resda pri Francki v Zgoši 44 nihče od otrok ne stanuje več, vendar jo vsakodnevno obiskujejo. Nagrajenka Francka Resman je stara 78 let in zaradi operacije kolkov malce težje ureja vsakodnevne opravke in delo na vrtu ♦ zato pa ji je v toliko večje veselje dvakrat tedenski obisk pismonoše, ki ji prinaša Gorenjski glas.
Resmanovim smo poslali nagrado pod jetrn VETA Ljubljana ~ Vevče v vrednosti 20 tisoč tolarjev, Ze v torek bo nov krog nagradne igre - ena od hišnih Številk bo ponovno prinesla srečo.
"Cl. O."
Tudi vlomilcem in tatovom je vroče
Potem ko je polna luna prejšnji petek dvignila temperaturo odklonsko motenim Gorenjcem, ta teden rubrika "črna kronika" ostaja več ali manj prazna. Promet po cestah je zaradi dopustov in vročine, ki je v avtomobilih še posebej neznosna, redkejši kot običajno, če seveda ne štejemo dni ob koncu tedna, ko vse živo drvi proti Bledu in Bohinju, ali pa v Podvinu na novo razkopavajo. Hujših prometnih nezgod, skratka, ni.
Policisti, ki delurajo na številki 92, nam tako včeraj nišo mogli postreči prav z nobenim omembe vrednejšim "črnim" dogodkom tega tedna. Tudi na vprašanje, kako je v teh dopustniških dneh z vlomi in tatvinami v stanovanjske hiše in stanovanja, smo dobili nikalen odgovor. Nič prijav vlomov, nič tatvin.
Očitno je huda vročina zdelala tudi vlomilce in tatove. Ali pa bodo dopustniki, ki se zdaj hlade ob morju, v navalu drugačne vročine preštevali izginule stvari, ko se bodo vrnili domov?
Mladina, poletje in počitnice
Ohladiš se lahko tudi v gozdu!
Poletje je za večino mladih čas počitnic - te so lahko delovne ali brezdelne, lahko so brezskrbne ali polne misli na novo študijsko leto ali popravne izpite. Nekaj mladih Kranjčanov in okoličanov smo povprašali, kaj počnejo v teh vročih dneh, kako poskrbijo za svojo zabavo in zlasti "aktualno" ohladitev.
Nina Medved, 14 let
"Pravkar sem se vrnila z enotedenske-
ta bivanja na Pokljuki, i ga je dvajsetim odličnjakom iz kranjske občine omogočilo Društvo prijateljev mladine. Imeli smo računalniško in literarno delavnico, pisali smo razne spise itd. Avgusta bom šla verjetno v Švico k stricu, sicer pa tudi med počitnicami treniram atletiko tako, da nisem čisto brez dela."
Sabina Mohorič, 18 let:
"Počitnice preživljam kar doma.Tako bo tudi prihodnja dva meseca, saj bom av-
fusta začela delati v Zavarovalnici Kranj. fjHk - 8    Denar bom porabila v
Jjj^^ ' v|    času študija, vpisala
^ *        "\ sem se namreč na BL_ Višjo šolo za organiza-
cijo dela. Kako se »■Ifffffflfff^lffflfffflll« ohladim? Kadar je res zelo vroče, grem v gozd, najraje tja, kjer je blizu kakšna prijetno hladna voda."
Jaka Fajfar, 8 let:
"Konec tedna grem na morje, najprej s teto,
Eotem pa Še za dva tedna z mamico.V šoli sem U kar priden tako, da me novo šolsko leto nič ne skrbi. Sicer pa grem vsak dan k stari mami,
kjer se s sestrico in sestrično igramo. Ko je bilo zelo vroče, smo se šli z mami kopat v bazen. Najraje se pa vozim s kotalkami."
Jure Pcstar, 12 let:
"Seveda bom šel na morje - avgusta gremo s starši za dva tedna na Cres. Do zdaj nisem bil še nikjer, saj imam vsak dan plavalne treninge in sicer zjutraj in zvečer, tako da tudi vstajam bolj zgodaj. Drugače pa se s prijatelji hodimo kopat, igramo karte ali igrice na računalniku. Pa malo se tepemo in se vozimo naokoli s kolesi."
***** tI?*
Sonja Jerič, 19 let: "Počitnice preživljam doma in tudi ne vem, če bom kam šla. Nedavno sem naredila sprejemne izpite na Ekonomski fakulteti, tako da sem do oktobra prosta. Doma sem iz Cerkelj, kjer je poleti za mlade bolj slabo poskrbljeno, zato se večinoma hodimo zabavat v Kranj ali v Skalo v Preddvoru." • E. Gradnik
?ADiO
RAQIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN
REO