Oospodarske stvari. Kedaj naj se žrebeta odstavljajo. Koncem avgasta je navadno čaa, da se začaejo žrebeta od kobil odstavljati. Raznmno je, da se pri tem ae da določiti dea, ampak da je gledati aa ataroat ia razvitje žrebeta ter aa ataa kobile. Dalje, kakor 4—5 meaecev aaj se žrebeta ne puš-ajo pri kobilab. Pozaeje Eamree bila bi žrebeta materam prevec nadležaa Kobile so tadi v tera <"-asu pogosto zopet že breje ia morajo razim 4—5 mesecev starega žrebeta še tndi rediti sad, ki ga v aebi imajo, aad, kateri čem staveji je, tera veo aoka materi odtegae. Zdaj mora kobila pa še prav težko delati, tako da ae njeae moči aa treb straneh dokaj rabijo. in da ae zamorejo le zobilaim ia dobrim krmljeBJem aadomeščati. Zrebe se pa v tem čaau že ležje odvadi matere, ter se zamore z drago hraao prav dobro rediti. Dalje, kakor 5 meaecev ame žrebe aesati le v tem ahičaja, ako je alabo zraščeno, ako je morebiti zavoljo bolehaosti v razvitja zaostalo, kakor tadi, ako je kobila dobro rejeaa ter ae obilno krmi. Odataviti pa ae zamore na dvojin Bačia: polagoma ia maboma. Na enkrat odstaviti žrebe, staae gotovo meaj trada, pa je BevarBejše. Zrebe ae aa enkrat loei od matere ; ia zdaj se živalima toži drugi po drugi. To razodevate z vedaim razgetanjem, letaajem ia tadi 8 tem, da jiraa ni mar za jed. Nekaj dai moraš na živali dobro paziti, drugaee ti zaajo pobegaiti, kajti ta so ne zmenijo za aobeno ograjo, tcr ao slepe za vaako aevaraost. Pri kobilab, katcre ao ae goaile, pa aiso breje, ima ovo hrepeneaje po žrebeta nekaj dobrega aa aebi. Ker ji jed ae diai, ae ji tadi toliko aileka ae zadeluje, to pa jo varaje, da se ji aileko ae zapeka, ali da se ji vime ne uaeme kar bi hade nasledke iai«lo. -- I'aziti je torej na viaie; i'eje to napcto in polao mleka. mora 8e izmolsti. Kobila aaj se malo krmi ia sicer z zelenjavo, pa ae z deteljo, aaj ae ji daje vaak dea enkrat soli lizati dokler nevarnoat ae mine. — Pri brejih kobilah ni te npvarnoati. I'ri teli se mleka itak manj zadeluje ia potcm alažijo pomaožeai soki v hraao in rast aada, ki ga ima žival v aebi. Še slab.še ae godi žrebetom. Ker po materi žalajejo ia jim ne diši jeati, zato shadijo. Na to jih šc pa žeaejo pogoato v dalaje kraje, da pridejo v celo ptaje razmere, vae to jim je lehko azrok maogoterih bolezai, poaebao smolike, katera je Badalajema razvitja ia življeaja živali toliko škodljiva. Bolj bi torej kazalo žrebeta polagpma odatavljati, akoravao je to težavaeje. Zrebe ae deae v drag hlev, ter ae apašča k materi le 2 ali 3krat aa dea. Hed tem pa dobiva hraao, katero najrajai ima: pbaai oves. kratko, aladko, dišeče aeao, dobi lizati aoli. To pripušeaaje k materi je vedno redkeje ia preaelia ačasom popolBoma. Mleko kobili polagoma ueeba, nevarnoat za bjo ia za žrebe se maajša ia drugo se dragega po čaai odvadi. Žal, da to počaano odatavljeaje pogosto ni mogoče, ker ae večiaa žrebet ne vzreja od lastnikov kobil, aego ae žrebeta prodajo ia kar na enkrat odpeljajo. Izjema bi ae tu lehko storila ko bi se prodajalec iB kapec žrebeta pogodila, kako dolgo da naj še ostane žrebe pri kobili; tako 8e naj navadao ravna v aaših kra jih. — Pa tadi v tem alačaju se da težko izvršiti počaaao odatavljeBJe, ker se laataik kobile navadno ne briga vee toliko za žrebe. Sejmovi. Dae 23. avguata na PilštaBjuDae 24. avgasta v Arvežu, pri av. Križu na Marakem polja, v Cmareka, v Srediača, v Rogacu, v Slov. Biatrici in v Veleaja. Dne 26. avgusta na Ljubnem v Savinjaki dol., in Ba Bregu pri Ptaju.