^inogradnik Rob. Košar: Stara poia vinogradništva. Ko je pred 50—60 leti trtna uš uničila naše stare nasade, so nas strokovnjaki začeli učiti, kako se z regulanjem pripravi zemlja za nove gorice, kako se cepi amerikanska podlaga, kako je oskrbovati trsnice, saditi novo trto itd. K temu še je prišel pouk o zatiranju peronospore in pepela, koji bolezni sta bili povsem nova prikazen. Vse smo se naučili, vse smo prestali, in danes imamo hvala Bogu prenovljene gorice. Kriza, ki je nastopila pred desetletji v našem ivinogradništvu, je srečno premagana. 'Obilo vina nam zraste v teh novih naBadih; samo prodati ga več ne moremo po primernih cenah. Nastala je kri«a vina, največ vsled preobrata po svetovni vojni. Stari vinski trgi proti severu, posebno v sedanje dežele Nemške Avstrije bo se nam skoraj zaprli z novimi dr- žavnimi in carinskimi mejami, in naši stari odjemalci, ki so stoletja hodili k nam po vino, izostajajo, ker si radi visoke carine, večjih stroškov za potovanje, pomanjkanje gotovine itd, ne morejo več založiti kleti z našimi priljubljenimi vini, kakor nekoč pred vojno. Saj pridejo samo stroški za prevoz, carine in trošarine enega vagona vina do Gradca na približno 45.000 Din. Take stroške prenese samo najfinejše blago. Pa tudi na notranjem trgu Jugoslavije, da niti v Sloveniji se ne morejo xiveljaviti tako, da bi se lajšala težka kriza naših vin, ker imamo iz juga države val nadprodukcije večinoma nekvalitetnih vin, ki se je prej iztekal v nevinorodne pokrajine bivše monarhije. Našim slovenskim kvalitetnim vinom se godi sedaj, kakor intellgenci v boljševiški Rusiji. S cenami tudi ne morejo iti več navzdol, ako še hočemo količkaj uspešno gospodariti. Naše gorice, ležeče v stro* go alpskih razmerah, ne rodijo tako Or bilno, kakor na primer one v Banatu. Mi smo veseli, če pridelamo na oral povprečno štiri do pet polovnjakov, dočim pravijo v južnih krajih, da so imeli sredno letino, če so dobili 12 do 15 polovnjakov. Zanlmivo ]e tudi, ako si ogledamo pred vojno in povojno ce* no teh vin. Mi smo dobili pred vojno povprečno 30 do 40 h. za naša vina, dočim je stal banatčan 6 do 10 h. Danea pa stane isto vino 2 do 3 Din; naša povprečna vina pa komaj 4 do 5 Din. Pred vojno si kupil lahko za liter slovenskega vina 4 do 5 litrov banatčana, danes pa sta skoraj iste vrednosti. Da se slovensko vinogradništvo v takih razmerah. ne more razvijati, in da mu pretJ siguren pogin, je umevno. Praktično je za naše vinogradništvo ta kriza vina skoraj istovetna s krizo naših vinogradov ob času filoksere. Pred leti nismo imeli vina za prodati, danes po rekonstrukciji goric pa imamo dovolj vina, toda brez prave cene. Filoksera se je preselila. Začela je napadati produkt naših goric — naše vino, ako s« mi dovoli ta primer. Cene naših vin hirajo in pešajo od leta do leta, kakor nekoč stari nasadi. In zopet slišimo razne nasvete za odpravo te krize: eni hočejo z intenzivnejšim delom in bogato rodečiini sortami zvišati donos goric, a ne pomislijo, da škodujejo s tem kvaliteti. Kvantitete imamo danes itak dovoij v državi. Drugi hočejo zopet preili na gojenje namiznega grozdja, kojega pa imajo južni kraji s toplejšim podncbjem že itak za tri do štiri tedne prej nego mi, in bi se toraj visoke cene za prvo grozdje že davno znašle v drugih žepih; tretji hočejo vpeljati brczalkoholno industrijo, za katero pa bi bilo naše kvalitetno grozdje, po mojein mnenju, predrago in večkrat celo neprimerno; četrti fantazirajo o izdelavi šampanjca; peti želijo saditev črešenj, marelic itd. Ne dvomim, da ti nasveti ne bi pomagali enemu ali drugemu vinogradftiku—posamezniku na konja, ogromna večina pa bi stradala naprej, ker Okrog 35.000 oralov z žlahtnim trsjem nasejanih vinogradov v Sloveniji, se ne ne bi moglo kar tako prilagoditi enenciu ali drugemu nasvetu. In zakaj j imo pred leti zabili milijone in milii; one narodnega premoženja v prenov>, jenje novih goric, ako se hočemo sedaj jjfciieveriti staremu idealu? Zakaj smo haše gorice zasadili z žlahtnim trsjem, ako hoČemo sedaj vreči puško v koru20, ne da bi prej poskušali izbiti iz njih, po novih metodah, one žlahtne kapljice, ki se danes še plačujejo po primerni ceni in se bodo plačevale, dokler se bo pilo vino v Jugoslaviji, NemSki Avstriji, na Češkem in Poljskem. Že ob obnovi naših goric smo imeli pred očmi pridelovanje — kvalitetnih vin. Sadili smo vse takrat znane in za naše podnebje najbolj odgovarjajoče žlahtne trte, žalibog še v mešanih nasadih, ker nam je primanjkova- 10 cepljenk in izkustva, in smo bili še vsi učenci novih razmer. Kdor pa ima danes večje nasade šipona, rizlinga, traminca, muškatnega silvanca, burgundca itd., pa še pride vedno na svoj raCun in vino mu ne zastari v kleti. Vprašanje kvalitete je postalo še le sedaj v teh. težkih in novih razmerah, uprav aktuelno. Podzavestno smo čuti- 11 že ob času filoksere, da leži naša boSočnost edino le v tem vprašanju, ker šicer ne bi forsirali za naše kraje sajenja najžlahtnejšega trsja. V teh nasadih in rodečem žlahtnem trsju imamo danes po mojem mnenju kapital za bodočnost. Božja previdnost nas je postavila na zemljo, ki zamore z vsemi svojimi produkti konkurirati le na podlagi kvalitete. Pred in med vojno ftismo izrabljali tega položaja, ker šmo vino vedno lahko prodali po primernih cenah. To nam je zadostovalo. Glavna stvar je bila produkcija. Za izbiranje in sortiranje, trpiziranje in požlahtenje produkta se nismo toliko brigali, kaj še da bi se zanimali za trg, kakor se prej tudi nismo brigali za našo — valuto. In tako imamo danes žlahtnega grozdja dovolj, žlahtnega vina pa premalo in tega ne poznamo v podrobnosti. Skrbeti za trg in odtok naših kvalitetnih vin, je naloga naših pribodnjih let. Težišče našega vinogradništva se je spremenilo: ne leži več v produkciji kot taki, ampak v stremljenju po ugodni prodaji tega kar produciramo. In z našimi vini bi se lahko postavili pred svetom. Pomislimo samo, kako sloveča vina so znali pred vojno ustvarjati nekateri posamezni vinogradniki iz našega domačega grozdja, kakor na primer Klajnošek v Ljutomerskih goricah ali Rudl na haloških tleh. Ta žlahtna in okusna vina so šla dobro in po lepih cenah v promet. Posebno danes bi se zopet rentirala, ker primanjkuje kvalitete na trgu, oziroma je tako slaba in čifutska, da bi se dala kmalu izpodriniti. Kažipot v boljšo bodočnost.Dvojna je bodoča naloga našega vinogradništva, ako se ho.e obdržati na zeleni veji: Prvič, da skuša iz sedanjih žlahtnih trt dobiti čim žlahtnejše vino. Drugič, da skrbi za odtok teh žlahtnih vin potom trgovine. Toda kdo naj skrbi za zbiranje, sortiranje, požlahtnjevanje in umno ldetarenje naših predvsem kmetskih vin? Odgovor ni težak: Vinogradniki morajo sami vzeti to delo v roke, kakor so nekoč sami regulili in sadili toda v okvirju krajevnih vinarskih zadrug. Te podeželske zadruge bi naj bile manjšega obsega, po okoliših z istim tipičnim vinom. Pred vojno sem videl na primer devet posestnikov, ki so delali skupno brez zadruge, toda v zadružnem smislu na ta način, da so v zaupanju drug drugemu, prešali iz vseh devetih goric zbrani rizling ter ga spravili v klet enega posestnika, pri katerem se je prešalo. Na drugi preši so stisnili zbrani veltinec, na tretji burgundec. Tako so si iz devetih goric zbrali sortirano blago, in na zunaj so praktično predstavljali vinogradno velepose 'vo, kajti vseh devet kmetskih vino^radnikov je imelo skupaj toliko goric, kakor sosedni graščak, Kakor se je temu izplačalo sortiranje in umno kletarstvo, tako se je izplačalo tudi tem posestnikom vsled njihovega skupnega in složnega dela, Vprašal sem jih, kako pa vedo, koliko vina ima eden ali drugi? To je lahko, so rekli, Ijer grozdje najprej stehtamo in ko še zmerimo mošt, pa si že preračunimo, koliko pride na vsak kilogram od<Janega grozdja. Pa saj tudi jabolka ifcbiramo. Na trge pride najlepše in najboljše blago. Cudno, da bi s« ravno pri grozdju zbali izblranja io sortiranja. Renske zadruge v Nemčiji delajo v. istem smislu že desetletja. Tam imajo skupne preše in kleti, kamor vinogradniki glasom dogovora pripeljejo na določeni dan svoje izbrano grozdje, ki se vsakemu posamezniku takoj izpreša ia izmeri, pričujoči kemik pa določi vsakemu mogtu sladkor, kislino in ekstrakt. Vinogradnik dobi takoj na roko polovico ali dve tretjini moštne vrednosti, ki se je prej določila na zadružnem občnem zboru, ostanek pa tedaj, ko ja vso vino prodano. Celi vinarski okolišt delajo tako že leta in leta v najlepšl slogi in vsi so zadovoljni in vinogradništvo prospeva. V Srbiji imajo več nli« čnih zadrug, ki delajo v splošno korist' vinogradnikov, kakor na primer ena izmed največjih v Smederevem. Madžari in Rumunl delajo isto in tudi pri nas bomo morali začeti hoditi nova pota, kajti pridelati je danes zmeroma iahko, toda prodati je težko. Lahko iil z dobičkom pa se da prodati samo dob« ro blago, in za tako blago naj skrbe naše podeželske zadruge. Morda bi potem celo nastala kriza na vinskem tr- fu vsled pomanjkanja kvalitetnih vin« tudirajmo to vpraSanje. Naj se nas na loteva strah pred novim delom, ki na bo tako težko, kakor ono ob času obnove naših goric. Ne pustimo, da bi propadle naše lepe slovenske gorice ir» da bi se iz njih izselila tisočletna poozija in bi zmanjkalo kruha tisočim, desettisočim družinam.