pnmwslfe #
KOPER, 6 MAJA 1977
cnmorsAe #
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Š!. 6
VSEBINA
Občina Birska Bisirica
—	ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stnaovanjskem gospodarstvu
—	ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Ilirska Bistrica
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ilirska Bistrica
—	ODLOK o povečanju stanarin v občini Ilirska Bistrica
—	ODLOK o ustanovitvi enot in občinskea štaba teritorialne obrambe
—	ODLOK o določitvi roka, do katerega morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi akcijami
Občina Sežana
—	RESOLUCIJA o izvajanju družbenega plana občine Sežana za obdobje 1976—1980 v letu 1977
—	POSLOVNIK skupščine občine Sežana
Občina Piran
—	ODLOK o določitvi namembnosti poslovnih prostorov na območju občine Piran
—	SKLEP o dovolitvi spremembe oziroma dopolnitve sprejetega urbanističnega načrta za območje mesta Piran
Vodnogospodarsko podjetje »Hidro« Koper
—	Odločba o nadomestilih za vzdrževanje melioracijskih objektov
OBčtMA tLtRSKA BtSTRtCA
Na podlagi 13. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-72) in 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirske Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 26. aprila 1977 sprejela
— občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo za premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje.
4.	člen
Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
ODLOK
O DELNI NADOMESTITVI STANARINE IN DRUGI DRUŽBENI POMOČI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
H. Pomoč občanom za delno nadomestitev stanarin
!. Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
5.	člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in občanov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjuje pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 80 % stanarine.
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev še izplačuje, je 30.— din.
2.	člen
Družbeno pomoč odobrava Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
—	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
—	nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Število članov gospodinjstva 1 2
3
4
in več
Površinski normativi v kv. m do 29 do 42 do 57 do 66
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — $t, %
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kv. m.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let in se lahko normativ površine poveča za 30 %.
7.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine:
TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNE LETNE STANARNE
Število članov gospodinjstva 1	2	3	4	5	6	7	8
Dohodek gospodinjstva Znosni izdatek za stanarine v % od letnega letno v din	dohodka gospodinjstva
1.	8.499
2.	8.500—	16,999	2,9							
3.	17.000—	25.499	5,6	1,3						
4.	25.000—	33.999	7,6	3,2						
5.	34.000—	42.499	9,1	4,7	1,4					
6.	42.500—	50.999	10,3	6,0	2,6	1,1	0,3			
7.	51.000—	59.499	11,4	7,0	3,6	2,2	1,4	0,9	0,4	0,2
8.	59.500—	67.999	12,3	7,9	4,5	3,1	2,3	U8	1,3	1,1
9.	68.000—	76.499	13,1	8,7	5,3	3,9	3,1	2,6	2,1	1,9
10.	76.500—	84.999	13,8	9,4	6,1	4,6	3,8	3,3	2,8	2,6
11.	85.000—	93.499	14,4	10,1	6,7	5,2	4,4	3,9	3,5	3,2
12.	93.500—	101.999	15,0	10,7	7,3	5,8	5,0	4,5	4,1	3,8
13.	102.000—	110.499	15,6	11,2	7,8	6,4	5,6	5,0	4,6	4,4
14.	110.500—	118.999	16,1	11,7	8,3	6,9	6,1	5,5	5,1	4,9
15.	119.000—	127.499	16,5	12,2	8,8	7,3	6,5	6,0	5,6	5,3
16.	127.500—	135.999	16,9	12,5	9,1	7,7	6,9	6,4	5,9	5,7
17.	136.000—	144.499	17,4	13,0	9,6	8,2	7,4	6,9	6,4	6,2
18.	144.500—	152.999	17,8	13,4	10,0	8,6	7,8	7,3	6,8	6,6
19.	153.000—	161.499	18,1	13,8	10,4	8,9	8,1	7,6	7,2	6,9
20.	161.500—	169.999	18,5	14,1	10,7	9,3	8,5	8,0	7,5	7,3
—	potrdito o števitu čtanov gospodinjstva,
—	potrdito o premoženjskem stanju,
—	pismeno izjavo nosiica stanovanjske pravice in drugih čtanov gospodinjstva, da niso imeti dohodka izven predtoženih potrdil o dohodku,
—	izjavo nosilca stanovanjske pravice na enotnem obrazcu, da stanovanja ne daje v najem, oziroma njegov del, da noben član gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja ali počitniške hišice.
Imetnik stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so v zasebni lastnini, pa še:
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja,
—	stanovanjsko pogodbo.
11.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe.
Pritožbo se vloži pismeno, lahko pa se da tudi na zapisnik pri Samoupravni stanovanjski skupnosti.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči poravnalni svet samoupravne stanovanjske skupnosti v roku 30 dni od prejema pritožbe.
Delna nadomestitev stanarine se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
12.	člen
Ko postane odločba o delni nadomestitvi stanarine pravnomočna, nakaže samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sredstva za delno nadomestitev stanarine enoti za gospodarjenje s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini, oziroma zasebnemu lastniku, nosilec stanovanjske pravice pa plačuje stanarino, zmanjšano za subvencijo, o čemer se seznani tudi pristojni hišni svet.
8.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se dokazljivi letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
9.	člen
Ne glede na določbo 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanjc v podnajem,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice.
10.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Zahtevo mora vložiti za leto 1977 v roku 30 dni od dneva objave tega odloka, za naprej pa vsako leto do 31. januarja za tekoče leto oziroma v 30 dneh po vselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
H!. Kreditiranje graditve najemnih stanovanj in pogoji za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
13.	člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin, invalidov in starih ljudi, sodeluje Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanj-skem^gospodarstvu, ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne opremljenosti oziroma poprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, s splošnim aktom.
14.	člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, izdaja dodelitvene odločbe komisija za dodeljevanje stanovanj pri tej samoupravni enoti na podlagi prednostnega seznama družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem ter invalidom, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
6. maja 1977 — št. 6
'URADNE OBJAVE«
51
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 55 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu,
—	da prosilec še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine.
15.	člen
Ne glede na določilo 2. alinee 14. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu oddajajo lahko tudi:
—	mladim družinam za dobo največ pet let,
—	upokojencem in invalidom za nedoločen čas.
16.	člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 14. in 15. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	zagotovijo delovne ali druge organizacije, da bo skupnost delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku pet let.
17.	člen
Glede na število članov gospodinjstva pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju:
—	za mlado družino in upokojence garsonjera do 29 kv. m ali enosobno stanovanje do 40 kv. m.
Za ostale družine pa po naslednjem kriteriju:
—	za eno osebo do 29 kv. m,
—	za dve osebi do 42 kv. m,
—	za tri osebe do 57 kv. m,
—	za štiri osebe do 66 kv. m in
—	za vsakega nadaljnjega še do 10 kv. m.
Natančnejše pogoje in merila za uvrstitev v prednostni seznam in dodeljevanje stanovanj predpiše s svojim splošnim aktom Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
IV.	Premiranje namenskega varčevanja
18.	čien
Z namenom, da se vzpodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko Samoupravna stanovanjska skupnost, enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
19.	člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V.	Kazenske določbe
20.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice, oziroma članov njegovega gospodinjstva, navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v
zvezi z vloženo zahtevo za dodelitev stanovanja, delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja se kaznujeta po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V!. Prehodne In končne določbe
21.	člen
Sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, zbrana po določilih 26. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, bodo uporabljena v skladu z določili omenjenega člena.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradne objave, št. 14-73 in 8-75).
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-5-77-8-2
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977.	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, l.r.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI VREDNOST! POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
S tem odlokom se za leto 1977 določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali civilnopravnim osebam.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en kv. m koristne stanovanjske površine znaša 4.200 din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanjske hiše iz 2. člena tega odloka:
—	za komunalne naprave individualne potrošnje 7,5 odstotka,
—	za komunalne naprave kolektivne potrošnje 6,5 odstotka.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti stavbnega zemljišča se še upošteva:
—	enoletno stroškovno stanarino v višini 3,5 odstotka gradbene vrednosti objekta določene po 2. členu tega odloka,
—	zvišanje vrednosti zemljišča, ki se glede na pomenin položaj določi za mesto Ilirska Bistrica v višini 0,7 % od gradbene vrednosti objekta, določene po 2. členu tega odloka.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske
52
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. 6
hiše oziroma stanovanja na območju občine Ilirska Bistrica za !eto 1976 (Uradne objave, št. 12-76).
6.	č!en
Ta od!ok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-1-77-4-2
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977	Predsednik
BOJAN ing. BROZ1NA, l.r.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-72) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
S tem odlokom se ugotavjja poprečna gradbena cena m poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Ilirska Bistrica za leto 1977.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en kv. m uporabne tlonsne površine znaša 4.200 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 30% od gradbene vrednosti objekta.
3.	člen
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,5 % od vrednosti hiše, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ilirska Bistrica za leto 1976 (Uradne objave, št. 12-76).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-1-77-4-2
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, l.r.
Na podlagi 4. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14-73), 5. točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977, 6. člena dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O POVEČANJU STANARIN V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Stanarine v družbenih stanovanjih na območju občine Ilirska Bistrica se povečajo za 30%.
2.	člen
Osnova za povečanje stanarin iz prejšnjega člena je zatečena raven stanarin na dan 31. 3. 1977.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 6. 1977 dalje.
Št.: 010-6-77-4-6
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, l.r.
Na podlagi 78. in 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-76) in 154. člena statuta občine Ilirska Bistrica je občinska skupščina na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI ENOT IN OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE
1.	člen
Ustanovijo se enote teritorialne obrambe, kot najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov občine Ilirska Bistrica za oborožen odpor ter za odpravljanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer.
2.	člen
Enote teritorialne obrambe se ustanovijo in organizirajo v skladu z obrambnim načrtom širše družbenopolitične skupnosti in občine oziroma krajevne skupnosti ali temeljne organizacije združenega dela. Uporabljajo se po načrtu družbenopolitične skupnosti in načrtih delovanja in uporabe oboroženih sil.
3.	člen
Enote teritorialne obrambe se pripravljajo v miru, aktivirajo pa ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in ob drugih nevarnostih za državo, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, kakor tudi zaradi izvajanja vojaških vaj.
4.	člen
Za organiziranje, vodenje in poveljevanje enotam in štabom teritorialne obrambe se ustanovi občinski štab za teritorialno obrambo (v nadaljnjem besedilu: štab teritorialne obrambe) kot poseben organ občine Ilirska Bistrica.
5.	člen
Štab teritorialne obrambe deluje v miru in v vojni.
6.	člen
Štab teritorialne obrambe je vojaško-strokovni organ, ki vodi in združuje štabe in enote teritorialne obrambe na območju občine.
Štab teritorialne obrambe je odgovoren za organizirano vodenje in poveljevanje, mobilizacijsko in bojno pripravljenost štabov in enot v skladu s sklepi in stališči občinske skupščine, sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter poveljih in navodilih republiškega oziroma pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
Štab teritorialne obrambe sodeluje z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo in drugimi občinskimi organi in organizacijami zaradi izvajanja skupnih nalog.
Štab teritorialne obrambe opravlja tudi druge zadeve ali naloge, ki jih določa zakon o ljudski obrambi in drugi predpisi.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE«
53
7.	č!en
Vojaške osebe do čina kapetana in civilne osebe postavlja na formacijska mesta stalne in rezervne sestave v enotah in štabih komandant teritorialne obrambe občine po poprejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Pravice in dolžnosti oseb stalne sestave štaba teritorialne obrambe so določene z zakonom o ljudski obrambi, zakonom o oboroženih silah in drugih predpisih.
8.	člen
Sredstva za financiranje dejavnosti enot in štaba teritorialne obrambe zagotavlja iz svoje pristojnosti občina v proračunu.
Štab teritorialne obrambe sprejme finančni načrt in zaključni račun, potrdi ga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
3.	člen
Organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše so dolžni preskrbeti sredstva za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah, ki vsebuje: na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in eno priročno lekarno, za vsako stanovanje pa en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo in sicer: 250 g kaparita za stanovanje oziroma lkg kaparita za individualno hišo.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki se v njihovih poslovnih prostorih zbira večje število občanov, kot so: železniška in avtobusna postaja, gostišča, kinomatografi in šole, morajo poleg sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev, preskrbeti tudi sredstva za kolektivno RBK zaščito za 25 % poprečnega števila občanov, ki se utegnejo hkrati znajti v teh prostorih.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-4-77-5-1
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977.	Predsednik
BOJAN ing. BROZINA, 1. r.
Na podlagi 163. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-74), 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-76), 7. točke odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RB zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51-75), 60. in 454. člena statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14-74) je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ROKA. DO KATEREGA MORAJO OBČANI, ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGE ORGANIZACIJE TER DRŽAVNI ORGANI NABAVITI SREDSTVA ZA OSEBNO IN KOLEKTIVNO ZAŠČITO PRED RADIACIJSKIMI, BIOLOŠKIMI IN KEMIČNIMI VOJNIMI AKCIJAMI
1.	člen
S tem odlokom se določa, da morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) nabaviti osebna in kolektivna zaščitna sredstva za zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi vojnimi akcijami do 31. decembra 1980.
2.	člen
Sredstva za RBK zaščito morajo biti v skladu z določili odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51-75) pripravljena v obliki kompletov z naslednjo vsebino:
1.	Za delovne ljudi in občane:
zaščitna maska (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1 ali pri-rodna maska), prvi povoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno dezinfekcijo in dekontaminacijo, ki vsebuje: 100g mila, 25 g sode bikarbo-ne, 20 g praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega sredstva, 10 m! alkohola, 50g vate, 1 zavite papirnih robčkov in 1 asireto atropina.
2.	Za organe in organizacije:
na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila in en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakih 10 zaposlenih pa en komplet za dekontaminacijo stvari, ki vsebuje 100g kaparita ali klorovega apna na kv.m površine in lOg pralnega praška na kv.m strojne površine. Vsak organ in organizacije mora imeti čitalec osebnega dozimetra, radiološki detektor, kemijski detektor in osebni radiološki dozimeter.
5.	člen
Nadzor nad izvajanjem določi! tega odloka in evidenco nabavljenih sredstev RBK zaščito vodi štab za civilno zaščito krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-7-77-8-1
Ilirska Bistrica, 26. aprila 1977	Predsednik
BOJAN ing BROZINA, 1. r.
OBčtMA PtRAM
Na podlagi 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-74) ter 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI NAMEMBNOSTI POSLOVNIH PROSTOROV NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
S tem odlokom se določa namembnost poslovnih prostorov na območju občine Piran.
Za poslovni prostor se šteje prostor ali več prostorov oziroma zgradba, namenjena za poslovne dejavnosti, ki je praviloma gradbena celota in ima poseben glavni vhod.
2.	člen
Namembnost poslovnih prostorov se določi v mestnem jedru Pirana, v Portorožu ter Luciji in sicer v naslednjih ulicah in trgih:
!. V mestu Piran (po asanacijskem načrtu):
1.	Tartinijev trg — za opravljenje trgovske, gostinske, PTT, turistične, filigranske, zlatarske, frizerske, kozmetične in urarske dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
2.	Prešernovo nabrežje — za opravljanje gostinske, slaščičarske, turistične in trgovske dejavnosti;
3.	Kidričevo nabrežje — za opravljanje kulturno-prosvetne, trgovske, gostinske in fotografske dejavnosti;
4.	Cankarjevo nabrežje — za opravljanje trgovske, gostinske, slaščičarske, krojaške, šiviljske, prometne, turistične, kulturne ter dejavnosti javnih služb;
5.	Cesta JLA — Piranska vrata — za opravljanje trgovske, gostinske, prometne, komunalne, prosvetno-kultume in obrtne dejavnosti ter dejavnosti javnih služb in znanstvene dejavnosti;
»URADNE OBJAVE*
6. maja 1977 — št. 6
6.	Tomšičeva ulica — za opravljanje trgovske, mirne obrti, kultur-no-prosvetne dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
7.	Trg bratstva — za opravljanje trgovske, gostinske, mime obrti in dejavnosti javnih služb;
8.	Župančičeva ulica — za opravljanje trgovske, gostinske, mirne obrti (frizerstvo, optik), zdravstvena dejavnost in dejavnost javnih služb;
9.	Vodnikov trg — za opravljanje storitvene dejavnosti;
10.	Trg 1. maja — za opravljanje trgovske, gostinske, kultumo-pro-svetne, mime obrti ter dejavnosti javnih služb;
11.	Zelenjavni trg — za opravljanje trgovske, gostinske in frizerske dejavnosti;
12.	Ulica svobode, Verdijeva ulica, Ulica IX. korpusa, Trubarjeva, Bonifacijeva in Gregorčičeva ulica, za opravljanje trgovske in obrt. dejav., ki ne povzročajo hrupa in ne onesnažujejo.
7.	člen
Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o postovnih prostorih (Uradne objave, št. 18-67).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 630-3-77
Piran, 25. aprila 1977	Predsednik
IVAN BAŽEC, 1. r.
Predsednik zbora združenega de!a VALENTIN MAHNIČ, 1. r.
n. V Portorožu
1.	Ob cesti »Obala* — za opravljanje turistično-gostinske, trgovske, gostinske, slaščičarske, prometne, fotografske, Bligranske, zlatarske, urarske, frizerske, kozmetične in dejavnosti javnih služb;
2.	Turistični kompleks Bernardin — za opravljanje trgovske, gostinske PTT, turistične, filigranske, zlatarske, frizerske, kozmetične, urarske in športne ter dejavnosti javnih služb;
3.	Belokriška cesta — za opravljanje trgovske in gostinske'dejavno-
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r.
Predsednica družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, 1. r.
sti;
4.	Stara cesta — za opravljanje trgovske, krojaške, čevljarske in turistične dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
5.	Senčna pot — za opravljanje zdravstvene, kultumo-prosvetne in turistične dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
H!. Ludja
1.	Ob cesti III. reda (lokalna cesta) od depandanse Hotela Metropol do odcepa ceste do Forma vive — za opravljanje trgovske, gostinske, slaščičarske, turistične, frizerske in športno-rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti javnih služb;
2.	V novi zazidavi Lucija II — dodatno (blokovna gradnja) za opravljanje trgovske, gostinske in obrtne dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa in ne onesnažujejo zraka ter dejavnosti javnih služb.
3.	Obrtna cona v Luciji je namenjena za gradnjo poslovno stanovanjskih objektov z obrtno delavnico.
3.	člen
Poslovne prostore, ki jih je občina Piran vložila v sklad stanovanjskih hiš Obalne samoupravne stanovanjske skupnosti Izola, oddaja Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Izola, poslovna enota Piran.
Na podlagi 275. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74) in 3. člena odloka o izvršnem svetu skupščine občine Piran (Uradne objave ; št. 9-75) je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 28. januarja 1977 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Dovoli se sprememba oziroma dopolnitev sprejetega urbanističnega načrta za območje mesta Piran ureditev ceste od Portoroža do Lucije in sicer:
sprememba poteka trase od hotela Metropol do križišča pri podvozu Lucija.
2.
Spremembo oziroma dopolnitev iz 1. točke tega sklepa grafično ponazarja dokumentacija, ki jo je pod šifro projekta 75-21-206 v septembru 1976, izdelal Invest-biro Koper.
4.	člen
Vse izjemne pobude o namembnosti poslovnih prostorov, ki niso v skladu z 2. členom tega odloka, obravnava odbor za urbanizem, razširjen s predstavnikom pristojne krajevne skupnosti ter predstavnikom Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran za namembnost poslovnih prostorov, na območju, ki se ureja z asanacijskim načrtom in v primerih, ko je spomeniško varstvena pričevalnost lahko prizadeta.
3.
Ta sprememba oziroma dopolnitev se obvezno upošteva pri vseh urbanističnih dokumentacijah, ki bodo za to območje izdelane, prav tako jo je potrebno vnesti v karto prometne rešitve, ki je sestavni del urbanističnega načrta za območje mesta Piran.
Te izjeme potrdi izvršni svet skupščine občine Piran.
5.	člen
O namembnosti izpraznjenih obstoječih poslovnih prostorov odloča izvini svet po predhodno pridobljenem stališču pristojne krajevne skupnosti in odbor za urbanizem.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna in urbanistična inšpekcija pri skupščini obalne skupnosti Koper.
4.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri skupščini obalne skupnosti Koper.
5.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 351-9-76-77
Piran, 28. januarja 1977	Predsednik izvršnega sveta
ROMAN KREJAČIČ, 1. r.
URADNE OBJAVE
55
&
6. maja 1977 —št. 6
OBčtNA SEŽANA
RESOLUCIJA
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEŽANA ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1977
Resolucija za leto 1977 izhaja iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti Družbenega plana razvoja občine Sežana za obdobje 1976—1980, Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1977, ugotovitev analize izvajanja družbenega plana razvoja občine Sežana za obdobje 1976—1980 v letd 1976.
Resolucija za leto 1977 je dokument, ki ne opredeljuje politike in ciljev razvoja, ker je to že dogovorjeno in sprejeto v srednjeročnem planu družbenega razvoja občine Sežana, ampak so v njej zastavljene tiste konkretne naloge, ki jih bomo morali doseči v letu 1977 za uresničevanje zastavljenih ciljev.
1.	KLJUČNE NALOGE IN MOŽNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1977
1.	Ena izmed osnovnih nalog samoupravnih organizacij, skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v letu 1977 je nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na podlagi ustave in Zakona o združenem delu zlasti:
—	krepitev neposrednega odločanja in delegatskega sistema v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih;
—	praktično uveljavljanje družbenoekonomskih osnov v delitvi dohodka v celotni družbeni reprodukciji;
—	usklajevanje samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu;
—	pospešitev povezovalnih procesov na dohodkovnih osnovah v okviru občine in šrišega območja;
—	nadaljnje izpopolnjevanje svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih;
—	izpopolnjevanje sistema samoupravnega planiranja.
2.	Analiza izvajanja družbenega plana občine Sežana za obdobje 1976—1980 v letu 1976 kaže, da je gospodarska rast v lanskem letu zaostajala za planirano rastjo za to leto in za srednjeročno obdobje. Produktivnost dela je bila manjša od predvidene, delitev dohodka ni potekala v skladu z gibanjem gospodarstva. Prekomerno je porasla osebna, skupna in splošna poraba, medtem ko se je reproduktivna sposobnost gospodarstva zmanjšala. V zadnjih mesecih sc je gospodarska aktivnost zboljšala. Gospodarska gibanja in pogoji gospodarjenja so bili na prehodu v letu 1977 ugodnejši: zmanjšale so se zaloge proizvodov, povečala se je likvidnost, povečuje sc povpraševanje.
Na osnovi teh ugotovitev, predvidevanj organizacij združenega dela, srednjeročnega družbenega plana občine Sežana ter predvidevanj iz Resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1977, načrtujemo, da je v letu 1977 možno doseči naslednji razvoj:
	Resolucija 1977	Plan
	(realno)	1976—1980
Bruto dohodek (x)	7	7,6
Število zaposlenih	2	2,5
Produktivnost dela	4—5	5
Masa bruto OD	6,3	6,1
Povprečni neto OD	3,9	3,5
Rast skupne in splošne porabe	6,3	6,1
(x) Bruto dohodek je družbeni produkt zmanjšan za prometni davek.
Predvideno gospodarsko rast bodo organizacije združenega dela dosegle:
— na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja, to je modernizacije in avtomatizacije proizvodnje, sodobne organizacije dela, povečanja deleža znanja in raziskovalnega dela, boljšim izkoriščanjem obstoječih
kapacitet;
—	z odpravo vzrokov za nastajanje izgub in eventuelno preusmeritvijo v proizvodnih programih;
—	z racionalnim zmanjševanjem materialnih in drugih stroškov;
—	z racionalno delitvijo dohodka;
—	z novimi investicijami za povečanje proizvodnih kapacitet in drugih gospodarskih dejavnosti;
—	z ustrezno politiko zaposlovanja.
Investicije, ki jih planirajo posamezne OZD za leto 1977 znašajo 448,556.000 din, od tega v industriji 63 %, kmetijstvu 4^3 %, gozdarstvu 0,5 %, gradbeništvu 3,5 %, trgovini in gostinstvu 10,4 %, prometu 14,1 % in v obrti 4,0 %.
Srednjeročni plan narekuje izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, kar je nujen pogoj za realizacijo programa investicij in razširjene reprodukcije. Zaposlovanje mora biti racionalnejše na vseh področjih, zlasti je treba preprečevati prekomerno zaposlovanje administrativnih kadrov. Voditi je treba ustrezno kadrovsko politiko, zaposlovati več kvalificirane in visokokvalificirane delovne sile ter profile s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Delavcem z neustrezno izobrazbo ali kvalifikacijo pa omogočiti izobraževanje ob delu. Organizacijo in usmerjanje izobraževanja bo potrebno v večji meri prilagoditi kadrovskim potrebam v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.
3.	Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev bodo morale organizacije združenega dela in skupnosti zagotoviti večjo akumulativno sposobnost gospodarstva. To bo mogoče doseči z racionalnejšo delitvijo dohodka, kar pomeni, da bodo morala sredstva za osebno, skupno in splošno porabo rasti počasneje odrasti bruto dohodka.
Delavci v OZD in skupnostih bodo pri razporejanju dohodka zagotovili, da bodo osebni dohodki naraščali 10 % počasneje od rasti bruto dohodka. To usmeritev bodo uveljavili delavci s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Uveljaviti se mora princip nagrajevanja delavcev v skladu z njihovim prispevkom in odvisno od rezultatov dela in poslovanja. V okviru začasne delitve dohodka bodo delavci preverjali ali se doseženi dohodek razporeja v skladu s samoupravnim sporazumom in v primeru odstopanja proučili vzroke in ustrezno ukrepali.
Sredstva za skupno in splošno porabo bodo morala v letu 1977 rasti za 10% počasneje od rasti bruto dohodka. Združevanje sredstev za izvajanje letnih programov na področju družbenih dejavnosti bo v prvem polletju 1977 potekalo po enakih merilih kot v letu 1976. V drugem polletju se bodo združevala sredstva na podlagi instrumentov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS, ki morajo biti sprejeti do konca maja 1977. Do tedaj mora biti rešeno tudi vprašanje solidarnostnega prelivanja sredstev.
V	letu 1977 bo moralo združeno delo zagotoviti realizacijo minimalnih programov samoupravnih interesnih skupnosti, medtem ko bodo morale posamezne SIS pri dogovorjenih programih dosledno upoštevati dejansko stopnjo rasti gospodarstva, ki se bo ugotavljala vsako trimesečje.
Oblikovanje sredstev za splošno porabo bo potekalo odvisno od gibanja ostalih oblik porabe. Nadaljeval se bo proces preobrazbe splošne porabe s prenosom ustreznih nalog na samoupravne interesne skupnosti.
4.	Upravljavci v bankah bodo s politiko oblikovanja in delitve dohodka v bankah ter s politiko diferenciranih obrestnih mer spodbujali razvoj družbeno opredeljenih prednostnih dejavnosti.
Pri kreditiranju bodo imele prednost investicije v modernizacijo in razširitev proizvodnje, mehanizacijo in specializacijo kmetijske proizvodnje, investicije v prometne in druge infrastrukturne objekte, investicije na manj razvitih območjih.
V	letošnjem letu bo treba pospešeno nadaljevati s preobrazbo banke in drugih finančnih organizacij v skladu z zakonom o združenem delu.
Sklad skupnih rezerv občine Sežana bo usmerja! sredstva predvsem za sanacijo organizacij združenega dela ter za hitrejši razvoj gospodarstva na manj razvitem območju.
5.	Politika cen v letu 1977 bo sledila usmeritvi Republiške resolucije za leto 1977, ki predvideva, da rast cen proizvodov pri proizvajalcih, cen v trgovini na drobno in cen življenjskih potrebščin, ne bo bi-
56
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. 6
stveno večja kot v !etu 1976. Osnovo taki politiki ccn bo pomenilo uve!jav!janje kvalitetnih dejavnikov razvoja, z!asti večje produktivnosti de!a, boijše organizacije deia, večje učinkovitosti poslovanja, večji obseg proizvodnje in boljša izkoriščenost kapacitet.
V	letu 1977 se bodo ustanavljali sveti potrošnikov, prek katerih se bodo potrošniki aktivno vključevali v reševanje problemov preskrbe s posameznimi proizvodi, opravljanja storitev in določanja cen za proizvode in storitve. Nosilci te naloge bodo občinska in krajevne konference SZDL.
Skupščina občine in drugi družbenopolitični dejavniki bodo skupaj s proizvajalci, trgovinskimi organizacijami skrbeli za izboljšano preskrbo prebivalstva, za ustrezno založenost tržišča in za oblikovanje rezerv določenih proizvodov v skladu z dogovorom, ki bo sprejet v okviru republike.
6.	Skupščina občine in organizacije združenega dela si bodo skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije in republiškim sekretariatom za mednarodno sodelovanje zavzemale za nadaljnje razvijanje sodelovanja v okviru tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejnem prometu. Možnosti, ki jih daje obstoj brezcarinskih list C in D, naj proizvodne OZD v večji meri izkoristijo za razvoj industrijske kooperacije.
V	zvezi z ustanavljanjem oziroma izgradnjo proste cone bo morala občina Sežana v letu 1977 pospešeno nadaljevati s pripravami za izdelavo prostorskega in urbanističnega plana ter ostale dokumentacije z namenom hitrejšega razreševanja teh problemov.
7.	Prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih območij, ki tečejo že več let, se bodo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Pri tem bo imel pomembno vlogo Sklad za pospeševanje kmetijstva, občinski in republiški Sklad skupnih rezerv, banke. Kmetijska razvojna skupnost Slovenije in druge institucije. Pri izgradnji komunalnih objektov na Brkinih, bodo tudi letos sodelovale mladinske delovne brigade.
H. NEPOSREDNE RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH
Razdrobljenost gospodarstva je ena od ovir za hitrejši družbenoekonomski razvoj občine, zato bodo morale delovne organizacije v letošnjem letu nadaljevati s prizadevanji, da se na dohodkovnih osnovah povežejo s sorodnimi OZD. Kovinar in Steklarna Hrpelje se že dogovarjata za povezovanje z Gorenjem iz Velenja, Aluminij Komen pa s sorodnimi OZD za predelavo aluminija v Sloveniji. Krasmetal bo svojo razširjeno proizvodno dejavnost povečal s SIP Šempeter. Povezovanje delovne organizacije Kras Sežana se bo v letošnjem letu nadaljevalo v okviru obalno-kraške regije in sicer z Agrario-Koper. Na temelju dohodkovnih odnosov se bodo v Kraškem zidarju Sežana v letošnjem letu organizirali štirje TOZD.
1. Prizadevanja Kmetijske zemljiške skupnosti ter »Krasa« TOZD Kmetijska proizvodnja in kooperacija bodo v letošnjem letu usmerjena v organizacijo kmetijstva v smislu sklepov II. konference ZKS o kmetijstvu. Za doseganje večje produktivnosti dela, bodo kmetje združevali delo in sredstva med seboj in z delavci v združenem delu (v organizacijah kooperantov ter v samoupravnih proizvodnih zadrugah). To je tudi pot za doseganje enakega družbenoekonomskega položaja delavcev in kmetov.
V	okviru razprav za ustvarjanje pogojev za uspešno izvajanje kmetijske politike, bo skupščina občine, na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti, sprejela odlok o zaščitenih kmetijah.
Glede na usmeritev družbenega plana na področju kmetijstva se bo nadaljevalo preusmerjanje zasebnih kmetij, zlasti na manj razvitem območju. To nalogo bo ime! Sklad za pospeševanje kmetijstva in »Kras« Sežana. Investicije v letu 1977 bodo usmerjene predvsem v vzrejo plemenske živine in pitancev, vzrejo krav molznic, obnovo in razširitev vinogradov in sadovnjakov, nabavo kmetijske mehanizacije, modernizacijo kmetijskih poslopij.
Na vinogradniškem kompleksu Komen—Sveto bo »Kras« Sežana nadaljeval z obnavljanjem in širitvijo vinogradov. V kleti te delovne organizacije bo urejena linija za odkup grozdja ter polnilna linija.
»Kras« Sežana bo skupaj z »Drogo« TOZD Sudest Gradišče, priče! z gojenjem poskusnih nasadov lešnikov na Brkinih. Skupna vlaganja v družbeni sektor kmetijstva bodo znašala 19,300.000 dinarjev.
2.	Dejavnost Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana bo v letu 1977 usmerjena predvsem v varstvo gozdov pred požari ter obnovo in nego gozdov. Obnova gozdov bo potekala v revirih Kozina, Divača in Štanjel. Obsegala bo sajenje iglavcev (na 10 ha) ter setev igralvcev (30 ha) na območju Brkinov.
3.	Za doseganje ciljev določenih v družbenem planu na področju industrije, bodo morale organizacije združenega dela več vlagati v modernizacijo proizvodnje, v razširitev obstoječih kapacitet, izboljšati organizacijo dela, pospeševati povezovanje raziskovalnega dela z gospodarstvom.
Programi proizvodne in investicijske dejavnosti OZD za leto 1977 kažejo, da se ustvarjajo pogoji za uresničitev nalog iz srednjeročnega plana.
Kovinska industrija bo v letošnjem letu dosegla boljše poslovne rezultate z večjo produktivnostjo dela. V Aluminiju Komen bo končana 3. faza izgradnje poslovnih prostorov. Večja investicija bo v Krasmetalu, ki bo pričel z izgradnjo novih proizvodnih in upravnih prostorov na novi lokaciji.
Elektroindustrija (TOZD Iskra Sežana) bo letos investirala večja sredstva v opremo in orodja za uvedbo nove, tehnično zahtevnejše proizvodnje Hi-Fi stereo radijskih sprejemnikov. V letošnjem letu bo izdelan investicijski načrt ter zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov, ki so nujni za nadaljnji razvoj te TOZD.
Lesna industrija je večjo realizacijo v letošnjem letu planirala ob predpostavki, da se zaposli manjkajoča delovna sila, modernizira proizvodnja ter izboljša organizacija dela.
Razvoj tekstilne industrije bo temelji! na modernizaciji proizvodnega procesa, ohranjanju konkurenčnosti ter racionalizaciji proizvodnje (zmanjšanju odpada). Tovarna pletenin Sežana bo prizadevanja v letošnjem letu usmerila v to, da se ustanovi obrat v Materiji (šivalnica za pletenine). Tekstilna tovarna Senožeče bo dokončala začeto investicijo (proizvodna hala in oprema).
Kemična industrija (Mitol) planira v letošnjem letu precejšnji porast proizvodnje (za 25%), kar pa — zaradi 20% izpada v letu 1976 — pomeni, da bo sledila začrtanemu srednjeročnemu planu. Naložbe Mitola bodo usmerjene v izgradnjo skladišča in v nabavo opreme.
Na področju industrije gradbenega materiala bo Kraški zidar — obrat Marmor dokonča! že začeto investicijo: zgrajena bo proizvodna hala, nabavljeni stroji in oprema za žaganje in obdelavo marmorja. V letošnjem letu se bo nadaljevala raziskava zalog in možnosti črpanja kraškega marmorja.
Steklarna Hrpelje bo večjo proizvodnjo dosegla z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, to je z večjim številom zaposlenih v neposredni proizvodnji.
Investicija v razširitev proizvodnje bo tudi v Mehanotehniki — TOZD proizvodnja plišastih igrač Materija.
Veliko naložbo bo imel Elektroprenos Divača in sicer dokončanje 380 kV daljnovoda Ljubljana—Divača, graditev daljnovoda Divača — hrvaška meja ter ustrezna razširitev RTP Divača.
TOZD Elektro Sežana bo vloži! večja sredstva v dograjevanje električnih vodov, RTP, TP. nabavo orodja in mehanizacijo, izgradnjo skladišča in drugo.
Skupaj bo vrednost investicij v osnovna sredstva predvidenih za letošnje leto v industriji 278,055.000 din, od tega 43 % v elektrogospodarstvo.
4.	V zvezi s pripojitvijo Marmorja in Splošnega obrtnega podjetja h Kraškemu zidarju bodo potekala v letošnjem letu prizadevanja za čim bolj smotrno organizacijo te organizacije združenega dela ter TOZD v njeni sestavi.
Kraški zidar bo v letošnjem letu namenil večji del sredstev za reševanje problemov družbenega standarda. Zgradi! bo samski dom za 255 svojih delavcev ter objekt družbene prehrane v Sežani. Za delavce Kraškega zidarja, ki delajo na gradbiščih v Ljubljani, bo zgrajen samski
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE
57
dom v Ljubljani. Investicije v osnovna sredstva bodo vložene v gradbeni dejavnosti v glavnem v nabavo strojev in druge gradbene mehanizacije, v vrednosti 15,437.000din.
$. Oživljanje povpraševanja (tako na domačem kot na tujih trgih), razširitev dejavnosti trgovinskih OZD (transport, terminal, proizvodnja) bodo pogojevali hitrejšo rast te dejavnosti. Problematične so še vedno marže, ki zadoščajo komaj za enostavno reprodukcijo trgovine na drobno.
Trgovina na drobno in gostinstvo bosta morala težiti za tem, da se izboljša izbira blaga in storitev. Trgovina bo pospeševala vlaganja v prodajni prostor. V Divači so se že začela dela za izgradnjo samopostrežne trgovine. Na Kozini bo letos zgrajena trgovina z industrijskim blagom, v Vremah pa bo predvidoma adaptirana trgovina z mešanim blagom. V TOZD Notranja trgovina se bodo nadaljevala vlaganja v trgovino na drobno zunaj naše občine (na Reki). Končana bo izgradnja pršutame v Šepuljah. Z izgradnjo novih proizvodnih kapacitet v Šepu-ljah se bo močno povečal fizični obseg te proizvodnje (za 700 ton suhomesnih izdelkov).
Za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva bodo pomembne naslednje naložbe: urejen bo kompleks »Mohorčič« (restavracija, pivnica, vinotoč, upravni prostori TOZD Kooperacija in TOZD Hoteli in gostinstvo), na Kozini bodo povečali kapaciteto Motela Kozina ter razširili in adaptirali restavracijo na avtobusni postaji. Predvidoma bo hotel Tabor v Sežani preurejen v samopostrežno restavracijo.
V	Lipici se bo začela izgradnja večnamenskih igrišč (za tenis, kotalkališče in drugo). Izdelan bo urbanistični program Lipice in Škocjanskih jam.
Nosilec vseh investicijskih vlaganj v trgovini in gostinstvu bo Kras Sežana: predvidoma bodo znašale 45,700.000 dinarjev.
6.	Na področju železniške infrastrukture se bodo v skladu z družbenim planom nadaljevala dela na odseku Divača — Koper, in sicer vgrajevanje postajnih signalnovarnostnih naprav in rekonstrukcija postaje Sežana: pričelo se bo tudi vgrajevanje avtostop naprav.
V	PTT prometu bo PTT Koper nadaljeval s polaganjem kablov v
»novo naselje« v Sežani in v naselje pri železniški postaji. Predvidena je montaža posebne signalizacije v ATC Sežana, razšiiitev ATC Dutovlje od 60 na 140 priključkov, napeljava telefona na liniji Tomaj — Dutovlje — Križ, razširitev kabelskega omrežja v Divači, kabliranje linije Ilirska Bistrica — Podgrad — Obrov — Materija — Kozina, rekonstrukcija linije Divača — Vremski Britof — Barka — Misliče ter nabava specialne opreme. Skupno z UJV Koper se bo nadaljevala gradnja pošte in postaje milice na Kozini.	^
V	»Krasu« TOZD Terminal bodo večje naložbe v izgradnjo druge faze terminala. V TOZD Transport pa v obnovo avtoparka.
Vrednost navedenih naložb v prometu bo znašala predvidoma 62,300.000 dinarjev.
7.	Ena pomembnih nalog na področju obrti bo mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje in hkrati povezovanje obrti z industrijo in drugimi dejavnostmi. Prvi ukrep za uresničitev teh nalog bodo predvidene investicije. V Kovinarju Hrpelje — Kozina bodo vložili sredstva v obnovo obstoječega strojnega parka in razširitev proizvodnih prostorov. V ostalih TOZD bodo vlagali sredstva predvsem v modernizacijo strojne opreme in gradbene objekte. Nosilci teh investicij bodo: Kovinar, Kraški zidar — obrtna dejavnost, Konfekcija Komen. Vrednost planiranih investicij v družbenem sektorju obrti je 17,764.000 din.
S smotrno kreditno politiko, davčno politiko in politiko cen, bo treba pospeševati razvoj malega gospodarstva, zlasti storitvene obrti. V letošnjem letu bo izdelan srednjeročni program razvoja in program ukrepov za razvoj malega gospodarstva. Hkrati bo treba poostriti kontrolo nad opravljanjem obrti kot postranskega poklica, ki ni registrirana. Nosilec teh nalog bo skupščina občine Sežana skupaj z upravnim organom.
8.	Na področju stanovanjskega gospodarstva bo potrebno za hitrejše razreševanje stanovanjske problematike povečati delež individualnih sredstev v celotnih sredstvih za stanovanjsko izgradnjo. Postopno bo potrebno uveljaviti stroškovne stanarine, istočasno pa bo potrebno razvijati solidarnost in zagotoviti socialno varnost socialno
šibkejšim najemnikom stanovanj. Te naloge bo razreševala Samoupravna stanovanjska skupnost.
Na področju stanovanjske izgradnje bo v letošnjem letu dokončan ;amski dom v Sežani, končanih bo 81 stanovanj v stanovanjskih blokih / Divači in Sežani. V gradnji bodo stanovanja v Divači in na Kozini. Predvidoma bo letos dokončanih tudi 60 stanovanj individualne gradile.
9.	V ustanavljanju sta samoupravna interesna komunalna skupnost ter samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari. Iniciativni odbor bo moral poskrbeti, da se čimprej konstituirata, nakar bosta morali obe skupnosti sprejeti samoupravni sporazum o temeljih planov razvoja za srednjeročno obdobje, s katerim bo urejeno tudi združevanje sredstev (v prvem polletju še iz proračuna).
V1.	1977 se bodo nadaljevala dela, ki so v zvezi z dolgoročnim reševanjem oskrbe z vodo, dela na sekundarnem vodovodnem omrežju (Lokev, Dolnje Ležeče, Dutovlje in drugod) ter na primarnem vodovodu Podgrad—Kozina.
V	letošnjem letu se bo nadaljevala gradnja kanalizacije s čistilno napravo v Senožečah. V Sežani pa bo predvidoma zgrajen zbiralnik III za odvod odpadnih voda kareja II pod bolnico in naselja ob železniški postaji.
V	letošnjem letu se bo začela rekonstrukcija ceste Sežana—Vrhovlje (makadamska izvedba in razširitev). S sredstvi, ki bodo ostala občinskemu cestnemu skladu na razpolago, se bo nadaljevalo z rekonstrukcijo lokalnih cest po prioritetnem vrstnem redu, ki je sprejet za plansko obdobje 1976—1980.
Na brkinskem območju se predvideva izgradnja oz. rekonstrukcija odcepov od brkinske slemenske ceste do Kozjan in do Podgrada pri Vremah.
Nosilci navedenih investicij bodo posamezne krajevne skupnosti, Cestni sklad, Kraški vodovod in Samoupravna komunalna interesna skupnost.
10.	Področje družbenih dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo tudi v letošnjem letu izpopolnjevale sistem samoupravnih odnosov, zlasti z razvijanjem delegatskih odnosov in izboljšanjem njihove učinkovitosti (kvaliteta in učinkovitost, storitev, uveljavljanje interesov združenega dela itd ).
Skupščine SIS na področju družbenih dejavnosti morajo izdelati in sprejeti do konca maja predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1976—1980. Predloge planov morajo uskladiti in dopolniti s pripombami in predlogi iz razprav, ki so bili dani na osnutke samoupravnih sporazumov.
Za bolj učinkovito in ekonomično delovanje samoupravnih interesnih skupnosti bodo SIS v letošnjem letu formirale skupno strokovno službo vseh občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Namen te službe bo skrbeti za strokovno delovanje SIS ter za ustrezno informiranje delovnih ljudi o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti.
V	letu 1977 bodo prednostne naloge na področju naslednjih družbenih dejavnosti: osnovnega in usmerjenega izobraževanja, osnovnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva.
Prizadevanja občinske izobraževalne skupnosti bodo usmerjena v doseganje naslednjih nalog:
—	povečanje števila oddelkov podaljšanega bivanja od dosedanjih 5 na 10 oddelkov, ki bodo vključevali 10 % vseh šoloobveznih otrok v občini. Število oddelkov osnovnega in posebnega šolstva se predvidoma nc bo spremenilo;
—	prizadevanja za izenačevanje socialnih pogojev otrok s tem, da se socialno šibkejšim otrokom subvencionira šolska prehrana, ekskurzije, učbeniki, učni pripomočki, prevozni stroški in drugo;
—	posebno skrb bo skupnost posvetila usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	za pridobivanje novih pedagoških kadrov bo izobraževalna skupnost uveljavila selektivno politiko štipendiranja;
—	zagotovila bo nadaljnje uvajanje male šole in povečevanje števila pedagoških ur.
Poleg teh osnovnih dejavnosti osnovnega šolstva bo občinska izobraževalna skupnost zagotavljala sredstva za realizacijo minimalnega
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 —§( 6
58
programa glasbenega pouka na glasbeni šoli in programa družbenopolitične vzgoje, po programu šole za starše, šole za življenje, predavanja o vzgojni problematiki ipd.
V	letošnjem letu se bo nadaljevalo s prizadevanji za realizacijo programa izgradnje šol v skladu s srednjeročnim planom in z razpoložljivimi namenskimi sredstvi. S sredstvi samoprispevka se bo nadaljevalo z izgradnjo !1. faze srednješolskega centra v Sežani.. Začela se je gradnja telovadnice za potrebe srednješolskega centra.
Vedno večji delež zaposlenih žensk terja, da se vključuje v vzgojno-varstvene zavode vse več predšolskih otrok. V letošnjem letu bo vključenih v organizirano otroško varstvo 450 otrok, kar je 22 % vseh predšolskih otrok (v lanskem letu 17 %). Do junija letos bo končan otroški vrtec v Komnu, ki bo sprejel 60 otrok s komenskega območja. V Sežani bodo letos pri obstoječem otroškem vrtcu dograjene še 4 učilnice s sredstvi sklada za izgradnjo otroškega vrtca v Sežani, sredstvi KS Sežana in Skupnosti otroškega varstva.
Skupnost otroškega varstva bo morala skupaj s krajevno skupnostjo Dutovlje pričeti s pripravami za uvedbo samoprispevka za izgradnjo otroškega vrtca v Dutovljah.
V	letu 1977 se bodo prenesle naloge in viri financiranja redne vzgoj-novarstvcnc dejavnosti iz občinske izobraževalne skupnosti na skupnost otroškega varstva.
Na področju socialnega skrbstva bo potrebno v letu 1977 izvesti revalorizacijo preživnin in prenizke rejnine uskladiti z gibanji življenjskih stroškov. Skupaj z obalnimi občinami bo potrebno doseči, da sc odpre še en oddelek za delovno usposabljanje razvojno motenih otrok.
Skušali bodo zagotoviti vsaj minimalno valorizacijo družbenih materialnih pomoči. Pričeli bodo z uvajanjem sosedske pomoči in stalne nege na domu.
Zdravstvena skupnost bo dajala v letu 1977 poudarek hitrejšemu razvoju osnovne in preventivne zdravstvene dejavnosti (tudi zdravstveno varstvo matere in predšolskih ter šolskih otrok) zlasti pa preventivne dejavnosti medicine dela, boljšemu in popolnejšemu zdravstvenemu varstvu udeležencev NOV, aktivnosti za ohranjanje zdravega človekovega delovnega in življenjskega okolja.
Kulturna skupnost Sežana bo:
—	usmerila svoja prizadevanja v množično kulturno dejavnost in približevanje kulture delavcem;
—	pospeševala razvoj kulturnih dejavnosti na območju Brkinov in slovenske Istre;
—	sklenila poseben samoupravni sporazum z OZD v občini Sežana za izgradnjo in obnovo kulturnih objektov v občini;
—	skušala zagotoviti neokrnjeno poslovanje kulturnih institucij.
Temeljna usmerjenost telesnokulturne dejavnosti bo tudi v letu 1977 množičnost. Prizadevanja bodo tekla za vključevanje delovnih ljudi, otrok in mladine v različne oblike telesne vzgoje, tako v organizacijah združenega dela, šolah in krajevnih skupnostih (TRIM, delavske športne igre ipd.). Več pozornosti bo treba dati konjeniškemu športu.
Na področju razvoja vrhunskega športa bo treba z dogovorom o prioriteti in spremembi tekmovalnih sistemov določiti tudi nosilce v posameznih športih. Več pozornosti bo treba posvetiti najboljšim športnikom.
11.	Splošna poraba
Izdatki za splošno porabo v okviru občinskega proračuna se bodo gibali v skladu z gospodarsko rastjo v občini Sežana (10% počasneje od rasti bruto dohodka).
V	okviru sredstev za splošno porabo se bodo v letu 1977 zagotavljala sredstva za delo državnih organov na podlagi družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. Iz občinskega proračuna se bodo začasno še financirale naloge požarnega varstva in de! nalog komunalne dejavnosti. Od 1. julija dalje se bo financiranje teh dejavnosti v celoti preneslo na ustrezne interesne skupnosti.
III.	HITREJŠI RAZVOJ BRKINOV IN DRUGIH MANJ RAZVITIH OBMOČIJ V OBČINI SEŽANA
Na področju kmetijstva bo Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Sežana nadaljeval s svojo politiko, ki daje prednost razvoju manj razvi-tih Brkinov. Pri regresiranju živinoreje in kmetijske mehanizacije bo imelo to območje še nadalje posebne prioritete. Služba za pospeševanje kmetijstva pri »Krasu« Sežana bo usmerila svojo dejavnost v preusmerjanje in specializacijo kmetij ter nudila kmetom strokovno pomoč. Pri regresiranju obrestne mere za investicije v zasebno kmetijstvo, bo imela pomemben delež Kmetijska razvojna skupnost Slovenije
Za hitrejši razvoj tega območja bodo pomembna investicijska vlaganja za razširitev proizvodnje v »Kovinarju« Hrpelje — Kozina ter v drugih OZD in TOZD na tem območju. Pri realizaciji teh investicij bo pomembno sodelovanje občinskega in republiškega Sklada skupnih rezerv.
Ostale proizvodne OZD, ki še nimajo izdelanih programov razvoja, bodo morale izdelati take programe, ki bodo zagotavljali stabilen razvoj ter krepitev materialne osnove teh OZD.
Pri nadaljnji graditvi infrastrukturnih in komunalnih objektov bodo tudi v letošnjem letu sodelovale mladinske delovne brigade (ceste, telefon).
IV.	KREPITEV LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
—	Posvetiti posebno skrb razvijanju nadaljnjega procesa podružb-ljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite, usposabljanju delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela ter njihovemu vključevanju v vse oblike obrambnih priprav in družbene samozaščite.
—	Usmerjanje in krepitev varnostne kulture delovnih ljudi in občanov ter krepitev njihove vloge pri varovanju ustavne ureditve v boju proti notranjemu'in zunanjemu sovražniku.
—	Posvetiti posebno skrb vsebinski in organizacijski krepitvi priprav na ljudski odpor. Razvijati in krepiti ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi samoupravnih pravic in dolžnosti.
—	Zagotoviti povezanost med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, med krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skuppostmi pri usklajevanju in dograjevanju obrambnih priprav na območju občine.
—	Usposabljanje krajevnih skupnosti kot nosilcev splošnega ljudskega odpora.
—	Organiziranje po krajevnih skupnostih štabe in enote teritorialne obrambe ter partizanske baze za potrebe splošnega ljudskega odpora.
—	Organiziranje po krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela enote narodne zaščite.
—	Nadaljevati z dograjevanjem odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter enot in štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
—	Samoupravne interesne skupnosti morajo izdelati obrambne načrte in jih vključiti v svoje programe dela ter zagotoviti sredstva za njihovo realizacijo.
Urjenje in usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in vseh izvajalcev obrambnih priprav na območju občine.
V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami organizirati in izvajati pouk obrambe in zaščite za mladino in prebivalstvo.
Usklajevanje in dopolnjevanje obrambnih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav.
Posebno skrb bo treba posvetiti organizacijski in kadrovski problematiki na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Skrb za gradnjo zaklonišč in zaklonov v mestu Sežana.
V.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
V letu 1977 bo potrebno še naprej razvijati krajevno samoupravo tako, da bo v krajevni skupnosti zagotovljena prisotnost interesov
6. maja 1977 — št. 6
'URADNE OBJAVE*
59
delovnih ijudi iz organizacij združenega deia in samoupravnih interesnih skupnosti.
Krajevne skupnosti skupaj z občinsko konferenco SZDL si bodo v [etošnjem ietu prizadevaie za to, da se ustanovijo skupnosti krajevnih skupnosti. Namen teh skupnosti je učinkovitejše reševanje administrativnih posiov ter skupno reševanje komunaine in druge probiematike.
Dejavnost krajbvne skupnosti bo ieta 1977 potekata v okviru dotoka sredstev iz samoprispevka ter drugih prispevkov in ob angažiranju občanov s prostovoijnim deiom, po programih krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980.
Skupščina občine bo zagotavijaia sredstva iz proračuna za deiovanje deiegatskega sistema in funkcionaine dejavnosti krajevne skupnosti.
Št.: 30-1-77-3
Sežana, 30. marca 1977	Predsednik
BORIS BERNET1Č, i. r.
Na podiagi 181. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74 in 18-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deia, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopoiitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela
POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČ!NE SEŽANA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem poslovnikom se ureja delo in organizacija skupščine občine Sežana (v nadaljnjem besedilu občinske skupščine) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora in na sejah posameznega zbora, delo komisij, svetov in drugih delovnih teles občinske skupščine, pravice in dolžnosti delegatov, predsednika; podpredsednika in predsednikov zborov v zezi s sejami občinske skupščine oziroma odločanjem na sejah in izvrševanjem sklepov.
2.	člen
Občinska skupščina in njena telesa sodelujejo z republiško skupščino, drugimi občinskimi skupščinami, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami, s temeljnimi organizacijami združenega dela, z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi z območja občine in se pri sprejemanju odločitev opira na pobude, mnenja, stališča in predloge teh organov in organizacij.
3.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine v skladu z ustavo SR Slovenije, zakoni, s tem poslovnikom in svojimi poslovniki, ki morajo biti v skladu s tem poslovnikom.
4.	člen
Občinska skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanju vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
5.	člen
Občinska skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
6.	člen
Delo občinske skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi občinska skupščina, zbor ali njuno delovno telo.
7.	člen
Občinska skupščina dela stalno, razen v času letnega odmora.
Letni odmor traja vsako leto od 1. julija do 20. avgusta.
Zaradi posebnih razlogov, lahko predsednik občinske skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije, sveta ali drugega telesa pa sejo zbora oziroma telesa.
8.	člen
Občinska skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis: »Socialistična republika Slovenija«, v drugi »Skupščina občine« pod grbom pa »Sežana«.
Pečat hrani sekretar skupščine.
IL DELEGACDE IN DELEGATI
9.	člen
Delo občinske skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
—	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe in na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij občinske skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, medsebojno sodelujejo pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v občinski skupščini;
—	da občinska konferenca SZDL lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru.
10.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori občinske skupščine seznanjeni o stališčih, ki so se izoblikovali v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
11.	člen
Besedila aktov in drugih gradiv in povzetki aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje stališč za delo delegatov v občinski skupščini.
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetke pripravlja predlagatelj. Članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti se pošilja gradivo bodisi v celotnem besedilu, bodisi v povzetku.
12.	člen
Da se lahko člani delegacij, delegati, družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje in občani bolj seznanijo z informativnim in dokumentacijskim gradivom, ki ga pripravljajo pristojni organi v zvezi z zadevami, ki jih obravnava občinska skupščina, zagotavlja občinska skupščina to gradivo informativno-dokumentacijskemu centru v občini.
Delegati in člani delovnih teles imajo pravico zahtevati od strokovnih služb občinske skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu se je zbora ali delovnega telesa.
13.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo.
14.	člen
Delovni ljudje in občani občine Sežana izvršujejo, v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine, funkcije oblasti in opravljajo druge družbene zadeve po svojih delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
60
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. $
Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so tudi dolžni sprejeti in opraviti določene funkcije ali naloge, ki jim jih naloži občinska skupščina ali njen zbor.
Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov enake pravice in dolžnosti.
15.	člen
Delegat sodeluje v delu občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih t.emeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa je pri opredeljevanju in glasovanju delegat samostojen.
Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in svojem delu sproti obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim jc odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru delovnih ljudi.
16.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeležiti se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine, posameznega zbora ali njunih delovnih teles.
Če po določitvi za delegata ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji, oziroma konferenci delegacij, da ta določi drugega delegata in o tem obvesti sklicatelja.
Če nastopi razlog za zadržanost neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več mogoča, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in sklicatelju.
Delegati družbenopolitičnega zbora morajo, takoj ko je to mogoče, opravičiti nujne izostanke neposredno sklicatelju.
17.	člen
Delegat v zboru in član delovnega telesa ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri občinska skupščina, zbor oziroma delovno telo.
18.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravnavati zadeva, glede katere jih je delegacija delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ali sekretarju občinske skupščine pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Po pregledu pooblasti! delegatov poroča komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov predsedujočemu.
Poročilo mora vsebovati:
—	koliko delegatov vsakega zbora je navzočih,
—	koliko od teh ima ustrezna pooblastila,
—	ugotovitev ali jc zbor sklepčen ali ne.
Delegati smejo opravljati delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastil.
O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
19.	člen
Delegat ima v svojem zboru pravico predlagati:
—	sprejem odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov in odločb, sklepov in priporoči! s področja pristojnosti zbora in amandmajev k predlogom teh aktov;
___ obravnavanje vprašanj s področja zbora in vprašanj, ki imajo
pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti ali organizacije s področja zbora;
—	obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na pohhko in delo izvršnega sveta in delo občinskih upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja zbora v občini;
—	da zbor o vprašanjih, pri katerih ne sodeluje, ki pa imajo skupen pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in določi stališča;
—	izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se volijo, imenujejo oz. razrešujejo na seji njegovega zbora ali vseh treh zborov, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov;
—	izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora.
20.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. Predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles ugotovijo, katero gradivo velja za uradno tajnost.
21.	člen
Delegat ima pravico postaviti ustno ali pismeno vprašanje izvršnemu svetu in predstojniku občinskih upravnih organov, ki se nanaša na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku občinske skupščine, predsednikom zborov in komisij ter drugih delovnih teles pa vprašanja, ki sc nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Na vprašanje odgovori tisti, ki mu je postavljeno še na isti seji, če pa to ni mogoče, se odgovor pripravi do prve naslednje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni, delegat pa je upravičen zahtevati pismeni odgovor tudi, če jc bi! na vprašanje dan odgovor na isti seji.
22.	člen
Ko dobi delegat odgovor na vprašanje lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Če delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se da vprašanje kot posebna točka na dnevni red prihodnje seje.
23.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti občinskega upravnega organa.
24.	člen
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kolikor to zahteva delegat, praviloma v 8 dneh. Če tega ne more storiti, je dolžan o tem v istem roku obvestiti delegata.
25.	člen
Delegat uživa v skupščini oziroma zboru imuniteto, tako kot je to določeno v 167. členu ustave SR Slovenije in v 167. členu statuta občine Sežana.
26.	člen
Imunitetno pravico ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupsčun, pa od dneva izvolitve do dneva, ko mu pmeha mandat ozi-
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE«
61
roma ko je razrešen funkcije. Deiegatu v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru drug delegat.
27.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ah začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen tudi, kadar začne kazenski postooek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
28.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
29.	člen
O zahtevi odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja. Na podlagi poročila o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek o priporu nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa preneha veljati.
Če vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se nanjo ni skliceval, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
30.	člen
Če zbor ni zbran lahko komisija o zahtevku oziroma v zvezi s sporočilom državnega organa za dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek sama odloči. Odločitev komisije je izvršljiva. Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Zbor njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
31.	člen
Člani komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v sestavi, v kateri jih je izvoli! zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
32.	člen
Zakon določa v katerih primerih in po kakšnem postopku je mogoče delegata odpoklicati.
Delegat ima pravico odstopiti.
33.	člen
Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah občinske skupščine ali njenih organov je brezplačno.
Pravice delegatov do povračila stroškov za delo v občinski skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodxa zagotavlja občinska skupščina v skladu z zakonom, statutom občine in družbenim dogovorom.
!H. ZBORI, NJIHOVO DELOVNO PODROČJE IN MEDSEBOJNA RAZMERJA
34.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih z ustavo SRS in s statutom občine.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi ustave, statuta občine in tega poslovnika skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
35.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Podrobnejše določbe o delu zbora predpisuje v skladu z določbami tega poslovnika njegov poslovnik.
36.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in ga razreši;
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teles;
—	sprejema program svojega dela;
—	sprejema svoj poslovnik.
37.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	sprejemajo, spreminjajo in dopolnjujejo statut občine,
—	sprejemajo, spreminjajo in dopolnjujejo poslovnik skupščine,
—	sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne družbene načrte razvoja občine, občinski prostorski plan, urbanistični načrt in druge urbanistične akte,
—	sprejemajo temeljna načela za financiranje splošnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov,
—	sprejemajo proračun in zaključni račun proračuna,
—	skrbijo za ustavnost in zakonitost samoupravnih aktov organizacij združenega dela in odločajo o začasnih ukrepih družbenega varstva,
—	urejajo, organizirajo in usklajujejo priprave na ljudsko obrambo, organizirajo enote teritorialne obrambe in civilne zaščite,
—	odločajo o razpisu referenduma za območje občine ali več krajevnih skupnosti,
—	določajo organizacijo občinskih upravnih organov,
—	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta in imenujejo predstojnike upravnih organov,
—	volijo in razrešujejo delegacijo za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije,
—	volijo in razrešujejo predsednika sodišča, sodnike in sodnike porotnike, družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilca, dajejo soglasje k imenovanju medobčinskega javnega tožilca in volijo sodnika za prekrške; imenujejo, kadar zakon tako določa, predstojnike zavodov,
—	opravljajo druge zadeve, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi.
38.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
—	ustanavlja organizacije združenega dela,
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka,
—^obravnava poročila o delu upravnih in drugih državnih organov, interesnih in samoupravnih skupnosti ter organizacij združenega dela, !o opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	opravlja družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev iz pristojnosti bčine,
.URADNE OBJAVE*
6. maja 1977 — $t g
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi v občini, in odloča o teh vprašanjih.
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga vzpodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih stališčih oziroma sklepih,
—	opravlja volitve, imenovanja in razrešitve, ki ne sodijo v enakopravno delovno pristojnost vseh zborov občinske skupščine,
—	opravlja vse druge zadeve s področja združenega dela, za katere po statutu ni pristojen zbor krajevnih skupnosti.
39.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih,
—	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti,
—	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča,
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine,
—	vzpodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora krajevnih skupnosti in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti,
—	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevni skupnosti in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
—	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih stališčih in sklepih,
—	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom ali statutom občine in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti takega akta,
—	opravlja druge zadeve, pomembne za življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
40.	člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti v zadevah iz njune samostojne delovne pristojnosti tako, da daje zboroma stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	samoupravno socialistično usmeritev razvoja na vseh področjih družbenega dela,
—	temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
Odlok oziroma drug splošni akt, ki ga sprejme zbor združenega dela
oziroma zbor krajevnih skupnosti in h kateremu daje stališče družbenopolitični zbor po določbah drugega odstavka tega člena, je sprejet, če ga zbor združenega dela oziroma zbor krajevnih skupnosti sprejme v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine s pristojnimi zbori občinske skupščine
41.	člen
Skupščina izobraževalne skupnosti Sežana enakopravno z vsemi tremi zbori občinske skupščine.
—	določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja,
—	sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti,
—	lahko določi stopnje prispevkov za financiranje temeljnih nalog izobraževalne skupnosti, v kolikor se te niso uspele dogovoriti s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev,
—	odloča o drugih vprašanjih, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti skupščine občine.
42.	člen
Skupščina izobraževalne skupnosti Sežana enakopravno z zborom združenega dela skupščine občine Sežana.
—	obravnava poročila vzgojno izobraževalnih zavodov o njihovem delu,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi v združenem delu s področja vzgoje in izobraževanja,
—	odloča o drugih vprašanjih, za katera tako določa zakon.
43.	člen
Skupščina izobraževalne skupnosti Sežana enakopravno z zborom krajevnih skupnosti:
—	usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini s področja vzgoje in izobraževanja s svojim razvojnim programom,
—	določa prioritetni red izvršitve programa skupnosti glede na potrebe krajevnih skupnosti.
44.	člen
Skupščina kulturne skupnosti Sežana enakopravno z vsemi tremi zbori občinske skupnosti:
—	odloča o splošni politiki na področju kulture,
—	sprejema razvojne programe kulturne dejavnosti,
—	lahko določi stopnjo prispevka za zagotovitev potrebnih sredstev za financiranje temeljnih nalog skupnosti v primerih, ki jih določa zakon,
—	odloča o vseh tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov združenih v skupnosti in so določene z zakonom ali z odlokom občinske skupščine.
45.	člen
Skupščina kulturne skupnosti Sežana enakopravno z zborom združenega dela skupščine občine Sežana:
—	obravnava poročila o delu kulturnih zavodov in organov skupnosti,
—	usklajuje posamezne skupne interese delovnih ljudi v združenem delu s področja kulture,
—	odloča o drugih vprašanjih za katere tako določa zakon.
46.	člen
Skupščina kulturne skupnosti Sežana enakopravno z zborom krajevnih skupnosti:
usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini s področja kulture s svojim razvojnim programom,
določa prioritetni red izvršitve programa skupnosti glede na potrebe krajevnih skupnosti.
47.	člen
Skupščina raziskovalne skupnosti Sežana enakopravno z vsemi tremi zbori občinske skupščine:
—	oblikuje raziskovalno politiko, sprejema razvojne in letne programe,
lahko določi višino prispevka za financiranje temeljnih nalog občinske raziskovalne skupnosti v primerih, ki jih določa zakon.
48.	člen
Skupščina raziskovalne skupnosti Sežana enakopravno z zborom združenega dela:
obravnava poročila o delu organov skupnosti,
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE
63
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi v združenem delu s področja raziskovalne dejavnosti.
49.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti Sežana enakopravno z vsemi tremi zbori občinske skupščine:
—	odloča o politiki zdravstvenega varstva,
—	odloča o razvojnih programih zdravstvenega varstva,
—	lahko določi stopnjo prispevkov za zagotovitev potrebnih sredstev za financiranje temeljnih nalog skupnosti v primerih, ki jih določa zakon,
—	odloča o vseh tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, ki so določene z zakonom ali odlokom občinske skupščine.
50.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti Sežana enakopravno z zborom združenega dela občinske skupščine:
—	obravnava poročila o delu zdravstvenih zavodov in organov skupnosti,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi v združenem delu s področja zdravstvenega varstva,
—	odloča o drugih vprašanjih, za katere tako določa zakon.
51.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti Sežana enakopravno z zborom krajevnih skupnosti:
—	usklajuje programe razvoja KS v občini s področja zdravstvenega varstva s svojim razvojnin) programom,
— odloča o drugih vprašanjih, za katere tako določa zakon.
52.	člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z vsemi tremi zbori občinske skupščine:
—	odloča o politiki socialnega varstva,
—	odloča o razvojnem programu socialnega varstva,
—	lahko določi višino prispevka za financiranje temeljnih nalog občinske skupnosti socialnega varstva v primerih, ki jih določa zakon.
53.	člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela občinske skupščine:
—	obravnava poročila o delu organov skupnosti iz organizacij s področja socialnega varstva,
—	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi v združenem delu s področja socialnega varstva.
54.	člen
Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva enakopravno z zborom krajevnih skupnosti:
—	usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti z razvojnimi programi občinske skupnosti socialnega varstva.
55.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne sodelujejo v postopku dajanja soglasij oziroma potrjevanju samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti.
Medsebojna razmerja zborov in njihovo sodeiovanje
56.	člen
Zbori občinske skupščine med seboj sodelujejo. Zaradi usklajevanja dela zborov obveščajo predsedniki zborov vnaprej predsednika skupščine in sekretarja skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
57.	člen
Vsak zbor zaseda ločeno in odloča ločeno na svoji seji. Zbori lahko sklenejo, da bodo odlok ali drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju, kadar ta spada v njihovo enakopravno pristojnost.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali poročila, ali skupaj obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena.
58.	člen
Če zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
59.	člen
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zbordv.
60.	člen
Tisti zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnemu zboru, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
61.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje. Zbor, ki je bi! vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
62.	člen
Zbor na seji najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnemu zboru svoja stališča in predloge.
Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih zainteresiranega zbora.
63.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženemu aktu, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazloži! stališča in predloge zbora.
64.	člen
Če pristojni zbor ne sprejme stališč ali predlogov zainteresiranega zbora, sklene v soglasju z zborom, ki je da! predloge za spremembe ali dopolnitve, da bosta imela skupno zasedanje, ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zboroma poročilo s predlogom za njegovo rešitev.
Pristojni zbor, odloči o predlogu zainteresiranega zbora, potem ko je bi! izveden postopek po določbi prejšnjega odstavka.
65.	člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsednik občinske skupščine skupaj s predsedniki zborov.
66.	člen
Določbe tega poslovnika o medsebojnem sodelovanju zborov, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
IV. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Prve seje zborov
67.	člen
Zbori se konstituirajo v skladu s poslovniki zborov.
Prvo sejo skliče predsednik občinske skupščine prejšnjega sklica, vodi pa do izvolitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči delegat.
68.	č!cn
Na prvi seji zborov se izvolijo komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov.
Komisija vsakega zbora ima predsednika in dva člana.
SkMc sej
69.	člen
Sejo zbora skliče predsednik na lastno pobudo, po sklepu zbora, najmanj petine delegatov, na predlog delovnega telesa zbora, predsednika skupščine ali na predlog izvršnega sveta.
Če predsednik ne skliče seje, ki bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina 20 delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo občinski skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
70.	člen
Vabilo na sejo zbora mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 10 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
Sklicu seje zbora, ki obsega predlog dnevnega reda je treba priložiti ustrezno gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda.
V nujnih primerih lahko predsednik zbora izjemoma skliče sejo zbora v roku, krajšem od 10 dni, dnevni red pa lahko predlaga na seji. V tem primeru delegati najprej sklepajo o tem, ali obstoje razlogi za skrajšanje roka za sklic seje. Če ugotove, da razlogi niso utemeljeni, določijo datum zasedanja zbora, na katerem bodo obravnavali zadeve, zaradi katerih je bila sklicana seja v roku, krajšem od 10 dni.
71.	člen
Preden predsednik zbora vključi določeno zadevo na dnevni red seje zbora je praviloma pošlje v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu zbora oziroma občinske skupščine, če ni predlagatelj izvršni svet pa tudi njemu, da poda o zadevi svoje mnenje.
Poročilo delovnega telesa zbora oziroma občinske skupščine ali mnenje izvršnega sveta sc pošlje delegacijam in konferencam delegacij hkrati z vabilom za sejo.
72.	člen
Pred sklicem seje zbora predsednik, upoštevajoč vsebino zadev, o kateri bo zbor razpravljal, oceni, kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje teh vprašanj oziroma kateri strokovnjaki lahko prispevajo k razjasnitvi zadeve ter jih povabi na sejo.
Z vabilom pošlje tudi ustrezno gradivo.
73.	člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihovi predsedniki.
Dnevni red
74.	člen
Dnevni red za skupno sejo vseh zborov predlaga predsednik občinske skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo vseh zborov se predsednik občinske skupščine posvetuje s predsedniki zborov, pri pripravah dnevnega reda za seje zbora pa se predsedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih teles občinske skupščine oziroma zborov.
75.	člen
Predsednik občinske skupščine kakor tudi predsedniki zborov dajo na dnevni red seje, ki jo sklicujejo, vprašanja, zaradi katerih je bilo predlagano, da se seja skliče, kakor tudi vsa druga vprašanja, ki so jih
do sklica seje prediagati prediagatelji. ki so s statutom a!i poslovnikom za to pooblaščeni.
Pri sestavljanju dnevnega reda predsednik skupščine oziroma pred-sednik zbora upošteva predloge in iniciative, dane s strani družbenopo-litičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij ter občanov.
76.	člen
Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red se dajoza skupno sejo predsedniku občinske skupščine, za sejo zbora pa pred-sedniku zbora.
77.	člen
Dnevni red se na predlog predsedujočega določi na začetku seje.
Na vsaki seji je praviloma prva točka dnevnega reda odobritev zapi-snika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje.
Na vsaki seji mora praviloma biti predvidena točka dnevnega reda, ko delegati lahko postavljajo vprašanja, pristojni pa nanje odgovarjajo. V ta namen se lahko skliče tudi posebna seja.
78.	člen
Vsak delegat lahko na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga.
Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik delovnega telesa lahko na seji predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga.
V takem primeru se na seji najprej razpravlja o nujnosti predloga.
Vodstvo sej in udeležba na sejah
79.	člen
Sejo zbora vodi predsednik zbora.
Skupno sejo vseh zborov vodi predsednik občinske skupščine.
Skupno zasedanje zborov vodi predsednik občinske skupščine ali po sporazumu eden od predsednikov zborov.
80.	člen
Kadar so predsednik in podpredsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora odsotni, se na seji izmed delegatov izvoli delegata, ki bo vodil sejo. V takem primeru prične sejo in jo vodi do izvolitve predsedujočega najstarejši navzoči delegat.
81.	člen
Vsi pooblaščeni delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in da odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
O prisotnosti delegatov na seji se vodi evidenca na podlagi pooblasti! delegacij, katerih delegati so. Pooblastila zbere sekretar občinske skupščine in jih preda predsedniku komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja delegatov, ta pa jih s poročilom komisije izroči predsedujočemu.
Na osnovi poročila komisije iz drugega odstavka tega člena predsedujoči ugotovi ali obstoji kvorum, potreben za delo zbora.
Seja posameznega zbora je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov zbora.
Za skupna zasedanja vseh zborov se glede sklepčnosti smiselno uporabljajo načela, ki veljajo za posamezen zbor.
82.	člen
Na seji lahko brez pravice odločanja sodelujejo:
— predsednik in člani izvršnega sveta,
funkcionarji upravnih organov, kadar je na dnevnem redu seje obravnava aktov ali vprašanj, ki spadajo v njihovo delovno področje, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij, znanstveni, strokovni in drugi javni delavci,
predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na sejo, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih, predstavnik predlagatelja, kadar to ni izvršni svet.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE
65
83.	člen
Govornikom daje besedo predsednik.
Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo ali ga opomni na red.
Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
84.	člen
Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi.
Če se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda.
Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besedo.
85.	člen
Delegati se lahko prijavljajo k besedi, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka.
Predsednik daje delegatom besedo praviloma po vrstnem redu, kot so se prijavili.
Predsednik da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, o prekršitvi dnevnega reda, ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dlje kot pet minut.
Če je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali prekr-šitve dnevnega reda, mu predsednik takoj da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike.
86/ člen
Na seji se lahko na predlog predsednika ali delegata, ki ga podpre deset drugih delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o istem vprašanju le enkrat in določi čas trajanja govorov.
Vzdrževanje reda
87.	člen
Za red na skupni seji vseh zborov oziroma na sejah zborov skrbe predsedniki.
88.	člen
Za kršitev reda se smejo izrekati tile ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje.
89.	člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim obnašanjem ali govorjenjem, čeprav mu predsednik ni da! besede, sega v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegatu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bi! na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik.
90.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, kako drugače hudo žali skupščino občine ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekrši! red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsednik ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj deset drugih delegatov.	,
Delegat zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bi! odstranjen.
91.	člen
Predsedujoči na skupni seji vseh zborov, na skupnem zasedanju zborov oziroma posameznem zboru, mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, zoper katerega je bi! izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bi! ukrep izrečen.
92.	člen
Če predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi kratko prekinitev.
93.	člen
Predsednik lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz prostora, v katerem je seja.
Če gre za večje motenje reda, lahko predsednik odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci.
Potek seje
94.	člen
Ko začne sejo, lahko da predsednik pojasnila v zvezi z delom seje in z drugimi vprašanji.
Predsednik obvesti delegate tudi o tem, kdo je bil vabljen na sejo in kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
95.	člen
Na začetku seje se ugotovi na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vprašanja sklepčnost. Če je med sejo podan dvom o sklepčnosti seje, lahko predsednik odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatskih mestih.
96.	člen
Ko je sprejet dnevni red se preide na obravnavo vprašanj po vrsti kot so v sprejetem dnevnem redu.
Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava preden se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da se odloča brez obravnave.
97.	člen
V času seje se lahko spremeni vrstni red točk dnevnega reda, če za to obstoje razlogi in če se delegati s tem strinjajo.
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave.
98.	člen
Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi — splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih.
Med splošno obravnavo se o predlogu načelno razpravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene pa tudi o posameznih členih oziroma točkah.
Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu.
99.	člen
Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila.
Za tem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi.
Predsednik skupne seje, predsednik skupnega zasedanja oziroma predsednik seje zbora daje besedo delegatom in drugim udeležencem na seji po vrstnem redu, kakor so se prijavili.
100.	člen
Vsako vprašanje se obravnava dokler je zanj kaj priglašenih govornikov.
Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov.
101.	člen
Predsednik lahko sejo prekine in določi dan in čas, ko se seja nada-!juje.
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. 6
Predsednik prekine sejo, kadar je to s poslovnikom določeno, zaradi tega, ker ni kvoruma, zaradi pozne ure, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebni posveti ali zberejo potrebna mišljenja kakor tudi v drugih primerih, ko tako sklenejo delegati.
Če je seja prekinjena, zaradi tega, ker ni kvoruma in tudi, ko se seja nadaljuje kvoruma ni, predsednik sejo zaključi.
102.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda predsednik zaključi sejo.
Odločanje
103.	člen
Za odločanje na skupni seji vseh zborov, na skupnem zasedanju zborov in na seji posameznega zbora je potrebna navzočnost večine delegatov, razen, če je z zakonom ali statutom določeno, da je za odločanje potrebna posebna večina.
105.	člen
Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
106.	člen
Glasovanje je praviloma javno.
Delegat glasuje tako, da se izjavi za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdrži glasovanja.
Glasovanje je istočasno — z dvigom roke ali na drugi način ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata.
107.	člen
Glasovanje z dvigom roke ali na drugi način se opravi tako, da predsednik pozove delegate, naj se najprej izjavijo kdo je »za« predlog, nato kdo je »proti« predlogu in nazadnje, ali se kdo »vzdrži« glasovanja.
108.	člen
Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsednik zbora, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov.
Po delegatskih mestih se glasuje tako, da se pokliče delegatsko mesto navzoči delegat pa se izjavi »za«, »proti« ali pa se »vzdrži« glasovanja.
Ko je klicanje delegatov po delegatskih mestih končano, se znova pokličejo delegatska mesta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so delegati, delegirani na to delegatsko mesto, glasovali.
Klicanje delegatskih mest opravi sekretar skupščine.
109.	člen
O predlogih, danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani.
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu članov, na katere se nanašajo.
Če je na posamezen člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih.
Če je dan amandma na amandma se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma.
110.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi kateri kandidati so izvoljeni oziroma imenovani.
Zapisnik
111.	člen
O delu na skupni seji vseh zborov, skupnem zasedanju zborov ozi roma o delu posameznega zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Delegat, ki je na seji dal posebno mnenje, lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zaptsntk.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za vodenje in sestavljanje zapisnika skrbi sekretar občinske skupš-
112.	člen
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora oziroma skupne seje vseh zborov skrbi sekretar skupščine.
Delegat, ki je sodeloval na seji ima pravico pregledati zapisnik.
113.	člen
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma, v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpiše predsedujoči in sekretar občinske skupšči-
ne.
Skupna seja vseh zborov
114.	člen
Skupno sejo vseh zborov občinske skupščine skliče predsednik občinske skupščine na lastno pobudo ali na predlog enega izmed zborov ali izvršnega sveta.
115.	člen
Na skupni seji vseh zborov se volijo delegati za zvezni zbor, glasuje o listi kandidatov za člane predsestva SR Slovenije in o kandidatih iz te liste in podeljuje priznanja in nagrade občine Sežana in opravlja druge zadeve, če tako določa zakon, statut, odlok oziroma ta poslovnik.
Zbori obravnavajo na predlog izvršnega sveta na skupni seji predlog začasnega ukrepa, če ta v pristojnih zborih ni bil sprejet v enakem besedilu.
V. SEJE SKUPŠČIN
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE
116.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
VI.	PREDSEDNIK,
PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE
117.	člen
Predsednik občinske skupčine ima pravice in dolžnosti, ki jih določata 191. člen statuta in ta poslovnik.
118.	člen
Predsednik občinske skupščine izdaja pravila o notranjem redu v občinski skupščini.
119.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
6. maja 1977 — Št. 6
»URADNE OBJAVE«
67
120.	člen
Občinska skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmgd delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
121.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo delovno predsedstvo občinske skupščine.
Pri delu predsedstva občinske skupščine lahko sodeluje predsednik izvršnega sveta.
122.	člen
Pri delu predsedstva občinske skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo občinske skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
123.	člen
Pri delu predsedstva občinske skupščine sodeluje sekretar občinske skupščine, lahko pa tudi drugi funkcionarji občinske skupščine, če tako sklene predsedstvo.
-	124. člen
Na sejo predsedstva se lahko povabijo predstavniki občinskih druž benopolitičnih organizacij.
125.	člen
Predsedstvo občinske skupščine:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles občinske skupščine in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za izvajanje tega poslovnika;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	razlaga določbe tega poslovnika glede pristojnosti zborov in delovnih teles;
—	predlaga zborom rešitve, kolikor se ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obdelavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, naj dajo prednost, ker jih je treba hitro rešiti;
—	skrbi za sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	določa sredstva, ki naj bodo v predlogu občinskega proračuna zagotovljena za delo občinske skupščine in njenih teles;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
Predsedstvo občinske skupščine predlaga zborom sprejem odloka o
organizaciji strokovne službe občinske skupščine in obravnava druge zadeve določene s predpisi in tem poslovnikom, ki se nanašajo na delovno skupnost strokovne službe občinske skupščine.
126.	člen
Predsedstvo občinske skupščine ima pravico predlagati telesom občinske skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja; člani predsedstva lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
127.	člen
Predsedstvo lahko zadrži ali zahteva od predlagatelja, da dopolni predlog akta ali drugo gradivo, ki je predioženo skupščini, kolikor ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika.
128.	člen
Predsedstvo občinske skupščine dela na sejah.
Za organiziranje sej in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine pomaga predsedniku občinske skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva, skrbi za zapisnike teh sej in izvajanje sklepov predsedstva.
129.	člen
Predsedstvo opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem stališč in s sprejemanjem sklepov o določenih zadevah.
130.	člen
Za svoje poslovanje in notranjo organizacijo dela si predsedstvo v skladu s tem poslovnikom predpiše svoj poslovnik.
131.	člen
Sekretar občinske skupščine organizira in vodi delo strokovne službe občinske skupščine, skrbi za njeno uspešno in hitro poslovanje ter izpolnjevanje nalog za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles in predsedstvo občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom.
VH. DELOVNA TELESA
132.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo svete, komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
133.	člen
Zbori občinske skupščine lahko s skupščinami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ustanovijo delovna telesa v zadevah, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in sestavo.
134.	člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da:
—	ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge in mnenja, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo občinske skupščine;
—	ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja;
—	pripravljajo, preučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala na zborih, izražena v predloženih aktih;
—	dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom;
—	dejejo stališča in mnenja delegacijam o konkretnih rešitvah in aktih, predloženih skupščini in s tem omogočajo delegatom boljši vpogled v problematiko posameznih zadev;
—	proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
135.	člen
Delovna telesa lahko predlagajo zboru, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje zbora oziroma naj zbor določenega vprašanja ne obravnava na seji, ker še ni dovolj preučeno.
136.	člen
Delovna telesa v zvezi z obravnavanimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora, pripravijo svoja poročila in določijo poročevalca.
Poročevalec se na seji izreče v imenu delovnega telesa; brez pooblastila delovnega telesa ne more spremeniti ali umakniti poročila.
68
oURADNE OBJAVE«
6. maja !977-§, ^
137.	eten
De!ovno telo ima predsednika in določeno število č!anov. Predsednik delovnega telesa organizira in vodi de!o takega telesa.
138.	č!en
Delovno te!o de!a na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo predsednik občinske skupščine, predsedstvo občinske skupščine, predsednik zbora ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi ali predlogu za sklic seje se navedajo zadeve, ki naj se dajo na dnevni red seje delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora.
139.	člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od občinskih upravnih organov obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, če se nanašajo na njihovo delovno področje, kot tudi obrazložitev posameznih zadev po njihovih predstavnikih.
Sveti občinske skupščine
140.	člen
Sveti občinske skupščine se ustanovijo v primerih, ki jih določata zakon in statut občine.
Komisije občinske skupščine
141.	člen
Predsedniki in člani komisij se volijo iz vrst delegatov.
Člani posameznih komisij se lahko volijo tudi izmed strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov iz zborov.
142.	člen
Predsednika in člane komisije volijo zbori enakopravno. Predsednik in člani komisij se volijo za 4 leta, razen če ni v sklepu o ustanovitvi komisije določeno, da se volijo za krajši čas.
143.	člen
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisij so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
144.	člen
Skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za družbeni nadzor,
—	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—	komisijo za odlikovanja,
—	komisijo za verske zadeve,
—	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja,
—	komisijo za pregled samoupravnih aktov OZD.
145.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
Odbori občinske skupščine
146.	člen
Predsednik in člani odborov se volijo izmed delegatov v zboru, tako da je v vsakem odboru najmanj en delegat iz vsakega zbora, medtem ko
je najvišje števiio lahko različno in se določa giede na strokovno strni,, turo delegatov.
Predsednika in člane odborov volijo zbori enakopravno.
Predsednik in člani odborov se volijo za štiri leta.
147.	člen
Predsednik in vsi ali posamezni člani odborov so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Vsak odbor lahko razreši, še pred potekom časa za katerega je bi! izvoljen, člana odbora, ki je bi! izvoljen izmed delegatov v zboru.
Vlil. SKUPINE DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA !N ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SRS TER DELEGATI IZ SR SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ
148.	člen
Občinska skupščina sodeluje pri delu skupščine SRS v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov ter pri drugih zadevah v pristojnosti skupščine SRS z oblikovanjem predlogov, pripomb, mnenj in stališč k zadevam, ki jih obravnavajo posamezni zbori.
149.	člen
Prek skupine delegatov občinska skupščina uresničuje svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti v zboru občin in v zboru združenega dela skupščine SRS.
150.	člen
Zaradi delegiranja delegatov v zbor občin skupščine SRS določi občinska skupščina na seji vseh zborov skupino delegatov izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki šteje 7 članov.
151.	člen
Zbor združenega dela sodeluje z zbori združenega dela, z zakonom navedenih občinskih skupščin, pri določanju skupin delegatov, zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo.
152.	člen
Pripombe, mnenja in stališča, ki se oblikujejo v občini k zadevam, ki jih obravnavajo zbori skupščine SRS, se usklajujejo in določajo:
—	v pristojnih zborih občinske skupščine,
—	v skupinah delegatov.
Pri tem sodelujejo v okviru svoje pristojnosti tudi izvršni svet občinske skupščine in njeni upravni organi, ki dajejo svoje mnenje k vsaki obravnavani zadevi.
153.	člen
Kadar pristojni zbor občinske skupščine sprejme sklepe, ki naj jih delegat zastopa v skupini delegatov in v pristojnem zboru skupščine SRS, določi tudi obseg pooblastila delegatu, v katerem usklajuje sklepe zbora z drugimi delegati v skupini delegatov in v pristojnem zboru skupščine SRS.
153. člen
(lani skupin delegatov imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, zlasti pa o vprašanjih, o katerih se razpravlja in odloča v občinski skupščini.
Skupina delegatov oziroma njeni člani lahko predlagajo, da posamezni zbori občinske skupščine sprejmejo stališča o vprašanjih, o katerih se bo odločalo v pristojnem zboru skupščine SRS. Pred obravnavo v zborih občinske skupščine se mora o tem izjasniti tudi izvršni svet.
155.	člen
Skupina delegatov ima svojega vodjo, ki ga člani izvolijo izmed sebe na prvem sestanku.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE«
69
Vodja skupine delegatov sklicuje sestanke, na katere lahko vabi tudi predstavnike ustreznih organov oziroma organizacij.
156.	člen
Za določitev skupine delegatov oziroma odpoklic posameznih članov se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika v postopku pri volitvah.
157.	člen
Strokovne službe občinske skupščine in občinski upravni organi so dolžni dajati strokovno pomoč skupinam delegatov.
158.	člen
V skladu s 198. členom poslovnika skupščine SRS skrbi za povezavo delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ z občinskimi skupščine SFRJ z občinskimi skupščinami vodja delegatov iz SR Slovenije.
!X. IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
Sodelovanje izvršnega sveta pri delu občinske skupščine
159.	člen
Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in statutom občine določenih funkcij, izvršni svet:
—	predlaga občinski skupščini določanje politike pri sprejemu odlokov in drugih splošnih akto^,
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo občinski skupščini pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov,
—	daje občinski skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje občinska skupščina,
—	lahko zahteva, da pristojni zbor preuči določena vprašanja in mu predlaga, da sprejme stališče o teh vprašanjih,
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih,
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila, ki mu jih postavljajo posamezni zbori,
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališča.
160.	člen
Izvršni svet seznanja občinsko skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih vprašanj iz svoje pristojnosti.
161.	člen
Da se zagotovi sodelovanje občinske skupščine in zborov ter delovnih teles, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
Predstavljanje izvršnega sveta v občinski skupščini
1
162.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v občinski skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
163.	člen
Izvršni svet sporoči občinski skupščini hkrati s predlogom za izdajo odloka ali drugega akta občinske skupščine, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delavna telesa.
Poročanje izvršnega sveta skupščini
164.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, o izvajanju politike skupščine in vseh zadevah, za katere je pristojen.
Predsedstvo občinske skupščine lahko zahteva, naj izvršni svet poroča občinski skupščini o vseh ali posameznih vprašanjih iz področja njegovega dela.
165.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji pristojnega zbora ali pa s pismenim poročilom, ki ga pošlje predsedniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine pošlje to poročilo predsednikom pristojnih zborov.
166.	člen
Ko so pristojni zbori končali z obravnavo poročila izvršnega sveta, zavzamejo stališče o delu izvršnega sveta in mu lahko določijo obveznosti za izvajanje politike ter izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ali nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
Zbori lahko odpravijo oziroma razveljavijo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo SRS ali z zakonom.
Odgovornost izvršnega sveta
167.	člen
Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta.
Razprava o teh vprašanjih sc lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poroči! o delu izvršnega sveta, predlaganje interpelacije, pa tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
168.	člen
Vsak zbor občinske skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov in predsednika občinske skupščine.
169.	člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
170.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdajo se predlaga, ali, da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki jo postavi izvršni svet, odločuj jor ,a skupnem zasedanju.
171.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
70
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št, $
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika občinske skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta ali njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
172.	člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
Postopek obravnave interpelacije
173.	člen
Najmanj 10 delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko na svojem zboru sproži interpelacijo, naj se zavzamejo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora.
Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku občinske skupščine.
174.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
175.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim se lahko naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov in naloge ter smernice za delo.
176.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
Občinski upravni organi
177.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov da:
—	proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo
—	jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja
—	pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina,
—	opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles,
—	jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja,
—	jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise ter druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles.
178.	člen
Delovna telesa lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od občinskih upravnih organov, da jim:
—	predložijo obvestila in obrazložitve določenih vprašanj in pro-blemov z njihovega delovnega področja,
—	posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise ter druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles.
179.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa.
Na seji zbora in delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pismeno.
Če se funkcionar, ki vodi delo občinskega upravnega organa ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasni! s področja dela upravnega organa, glede določenih vprašanj, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje strokovni delavec vtem upravnem organu.
X.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
180.	člen
Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SRS, statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij.
Delovni program skupščine kot celote sestavljajo delovni programi zborov.
181.	člen
Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo delovne programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje.
Na podlagi delovnega programa določi vsak zbor tudi periodični delovni načrt svojega dela, ki določa naloge in zadeve, ki jih bo zbor opravi! v posameznem obdobju in ki se uskladijo s predlogi dnevnih redov posameznih sej zbora v skladu s pravico delegacij o predlaganju zadev, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda zbora.
182.	člen
Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij in konferenc delegacij krajevnih skupnosti v zborih občinske skupščine, delegatov, ki so člani skupin delegatov za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS, delegatov skupščine v zbor občine skupščine SRS, delegatov iz SR Slovenije v zvezni odbor Skupščine SFRJ, predsedstva skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
183.	člen
Delovni program mora biti sestavljen tako:
— da omogoča pogoje za dolgoročno delo,
da omogoča opravljanje in izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina in spremljanje aktualnih družbenih vprašanj.
184.	člen
Osnutek delovnega programa se pripravi na podlagi zbranih predio-gov.
Deiovni program sprejmejo zbori na način, ki ga dotočijo sami.
185.	člen
Predlagatelji odlokov ali drugih splošnih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v rokih, določenih s programom.
Ce zaradi opravičenih razlogov predlagatelj ne predloži pravočasno teh aktov, obvesti o tem skupščino in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE
71
XI.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
186.	člen
Zbori občinske skupščine sprejemajo odloke, družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun občine, deklaracije, resolucije, priporočila.
Zbori občinske skupščine in njihova delovna telesa lahko sprejemajo tudi sklepe. Zbori občinske skupščine lahko dajejo smernice.
Občinska skupščina daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
187.	člen
Odloke sprejemajo zbori občinske skupščine v okviru svojih pristojnosti, enakopravno, v primerih, ki so določeni s statutom pa tudi samostojno.
Razlage odlokov dajejo zbori občinske skupščine, ki so jih sprejeli.
188.	člen
Z deklaracijo izraža občinska skupščina splošno stališče, ki so ga zavzeli pristojni zbori do splošnih ali posameznih vprašanj.
189.	člen
Z resolucijo se opozarja na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politika, ki jo je potrebno izvajati na tem področju in ukrepe za njeno izvajanje.
190.	člen
$ priporočilom se opozarja na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
8 priporočilom se izraža stališče občinske skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanjem medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, združenj in skupnosti glede vprašanj, ki so za njih skupnega pomena in vprašanj samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, katere naj bi podvzemale organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja, skupnosti in državni organi, za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, so dolžni zavzeti stališča glede vprašanj, na katere se priporočilo nanaša.
191.	člen
Deklaracije, resolucije in priporočila sprejemajo po določbah statuta in poslovnika v okviru svojih pristojnosti, zbori enakopravno ozi-
192.	člen
Zbori lahko v okviru svojih pristojnosti s sklepi nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in upravnim organom glede priprave odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov ali glede opravljanja drugih zadev z njihovega področja.
$ sklepom občinska skupščina oziroma zbori odločajo o izvolitvah, imenovanjih in razrešitvah, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij ali o soglašanju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima občinska skupščina po statutu in tem poslovniku.
Vsak zbor občinske skupščine lahko v okviru svojih pristojnosti sprejema sklepe o svojem delu oziroma delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles.
Delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov lahko sprejemajo le sklepe o svojem delu.
193.	člen
S smernicami se določajo obveznosti izvršnega sveta in upravnih organov glede izvrševanja odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, dajejo navodila za izvrševanje drugih zadev iz njihove pristojnosti ter se usmerja njihovo delo.
Smernice sprejemajo zbori enakopravno oziroma samostojno.
194.	člen
Sprejet družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum podpiše predsednik občinske skupščine v imenu občinske skupščine.
195.	člen
Akte iz enakopravne pristojnosti vseh zborov podpisuje predsednik občinske skupščine.
Akte iz samostojne pristojnosti zborov podpisuje predsednik zbora, ki je akt sprejel.
196.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinske skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta občinske skupščine ali obvezno razlago odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma drugega akta oziroma obvezna razlaga, ki je bila sprejeta na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov občinske skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani občinska skupščina.
Za pripravo izvirnikov, za njihovo hrambo in evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine.
197.	člen
Odloki in drugi akti občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določi občinska skupščina.
Odloke in druge akte občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavi sekretar občinske skupščine.
Sekretar občinske skupščine daje na podlagi izvirnega besedila popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, splošnega akta, oziroma obvezne razlage.
Postopek za izdajo odloka
198.	člen
Samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani praviloma dajo iniciativo za sprejetje odloka prek svojih delegatov. Predlog odloka lahko predlaga vsak delegat ali skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, delovno telo občinske skupščine oziroma zbora.
Vsak zbor lahko predlaga predlog odloka, ki ga sprejme drug zbor oziroma zbora enakopravno.
199.	člen
Predlog odloka se pošlje predsedniku občinske skupščine.
Predlog odloka mora imeti obrazložitev, iz katere izhaja potreba po novem odloku oziroma spremembi *e veljavnega odloka, obrazložitev načel, na katerih odlok sloni in obrazložitev ocene finančnih posledic odloka.
200.	člen
Predsednik skupščine pošlje predlog odloka predsednikom zborov skupščine, v katerih področje spada tak odlok in izvršnemu svetu, če ta ni predlagatelj odloka. Izvršni svet je dolžan dati mnenje k vsem predlogom odlokov, kjer ni predlagatelj , in sicer praviloma predno gre predlog v obravnavo v pristojnih zborih, najkasneje pa do seje, na kateri se o predlogu odloka dokončno odloča.
201.	člen
Preden obravnavajo predlog odloka pristojni zbori oziroma pristojni zbor, obravnavajo predlog delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov in dajo zborom oziroma zboru poročilo z mnenji in predlogi.
202.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo zbora in ima pravico dati kratko dopolnilo obrazložitve predloga. Pravico ima udeleževati se celotne obravnave predloga ter dajati pojasnila in svoja mnenja.
203.	člen
Skupščina ali izvršni svet lahko skleneta, da se da predlog odloka še pred odločanjem v javno obravnavo ali, da se k obravnavi na seji pokličejo predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
72
»URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. 6
Obravnava v zborih skupščine
204.	člen
Obravnava predloga odloka se začne z obrazložitvijo predlagatelja. Po obrazložitvi podajo svoja stališča in pripombe še drugi predstavniki organov, ki so o predlogu predhodno razpravljali.
205.	člen
Predsednik zbora, delegat, skupina delegatov ali delovno telo skupščine, ki menijo, da predlog odloka še ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončni sprejem, lahko s primemo utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne pooblaščenemu predlagatelju v ponovno proučitev in uskladitev. O zadevah iz prejšnjega stavka se posebej glasuje.
206.	člen
Pooblaščeni predlagatelj lahko predlog odloka ali drugega akta umakne do trenutka, ko se o njemu glasuje, brez obrazložitev.
Predlaganje amandmajev
207.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga odloka (amandmaje) lahko podajo predlagatelji iz 198. člena vse dotlej, dokler ni predlog odloka dan na glasovanje.
208.	člen
Amandmaji se predlagajo v pismeni obliki ali ustno tako, da predlagatelj amandmaja jasno pove besedilo in predlog, ki naj nadomesti oziroma dopolni predlog predlagatelja odloka.
Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je potrebno predložiti praviloma najmanj tri dni pred sejo vedno v pismeni obliki s konkretnim in obrazloženim predlogom. O takih amandmajih ni mogoče odločati brez stališča izvršnega sveta.
209.	člen
Če vsebuje amandma k predlogu odloka ali drugega predpisa določbe, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, predlagatelj obenem predlaga način zagotovitve potrebnih sredstev.
210.	člen
V primeru, da ima amandma za posledico večjo spremembo odloka ali če je podan šele na seji skupščine ali zbora, njegovih posledic pa se ne more takoj predvideti, lahko skupščina ali zbor skleneta, da se obravnava odloži, dokler predlagatelj odloka ne prouči in ne poda svojega stališča.
S sklepom o odložitvi se določi rok ponovne predložitve zadeve na sejo.
211.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
212.	člen
Skupščina ali ustrezen zbor lahko skleneta, da prekineta obravnavo za toliko časa, da pristojni organ določi dokončno besedilo določb predloga odloka in uskladi njegove določbe z amandmaji.
Odločanje o predlogu odloka
213.	člen
Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščine samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu.
Kadar daje v skladu s statutom občine in poslovnikom k predlogu odloka stališče družbenopolitični zbor, je predlog odloka sprejet, če je njegovo besedilo v skladu s stališčem družbenopolitičnega zbora.
214.	člen
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo
glede besedila predloga, ali če predlog ni bi! sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bi! sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevalni postopek. V ta namen določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
215.	člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bi! sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda.
216.	člen
V primeru, če zbori oziroma zbori ip skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Predpis o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
217.	člen
Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo o predlogu začasnega ukrepa, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej.
218.	člen
Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne sporazumeta z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja s predpisom ali drugim splošnim aktom.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
Postopek za izdajo drugih aktov
219.	člen
Drugi akti občinske skupščine, ki niso odloki, se sprejemajo praviloma po enakem postopku kot odloki.
XII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANI IH IN RAZREŠITVAH
Splošne določbe
220.	člen
Glasovanje pri volitvah ali razrešitvah funkcionarjev, ki se volijo ali imenujejo na skupni seji vseh zborov, skupnem zasedanju vseh zborov, oziroma na seji posameznega zbora, je praviloma javno. Tajno se glasuje, če to določa zakon ali ta statut ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre še najmanj deset drugih delegatov.
221.	člen
Tajno se voli in razrešuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti napisana imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Predlagani kandidati morajo biti napisani po vrsti, kot so bili predlogi izročeni predsedniku zbora. Pred imenom vsakega kandidata oziroma pri kandidatnih listah pred imenom kandidata za predsednika mora biti zaporedna številka.
Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom skupščine občine.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE«
73
222.	člen
Vsak delegat dobi po eno glasovnico. Ko predsednik ugotovi, da je vsak delegat dobi! glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice. Po preteku za glasovanje določenega časa, pozove predsednik zbora delegate, naj glasovnice oddajo.
223.	člen
Pri tajnem glasovanju pomaga predsedniku določeno število delegatov, ki jih na predlog predsednika, določi občinska skupščina oziroma zbor.
224.	člen
Delegat glasuje za predlaganega kandidata oziroma kandidatno listo tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata oziroma pred kandidatno listo.
Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu oziroma kandidatni listi tako, da prečrta številko ali ime kandidata oziroma kandidatno listo.
Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve delegata ne da ugotoviti.
225.	člen
Po glasovanju vseh pavzočih delegatov predsednik zbora objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Predsednik ugotavlja rezultat glasovanja in objavi, koliko delegatov je glasovalo za posamezne predloge, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic.
226.	člen
Pri razrešitvah se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah.
227.	člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri glasovanju o razrešitvi se ne glasuje ponovno.
Pred ponovnim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge ali kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidate oziroma kandidatne liste, če predlog kandidature ni bi! umaknjen, kot tudi za nove kandidate oziroma kandidatne liste, če so bili pozneje predlagani.
Posebne določbe o postopku pri volitvah
Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine
228.	člen
Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL.
Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen in mora biti obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošljejo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora hkrati s sklicem seje.
Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti.
229.	člen
Za predlaganje kandidata za podpredsednika občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika občinske skupščine.
230.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih dve tretjini delegatov vsakega zbora.
231.	člen
Glasuje se tajno z glasovnicami. Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga za izvolitev podpredsednika občinske skupščine.
Glasovnici obsegata:
1.	označbo, da se glasuje za izvolitev predsednika oziroma za izvolitev podpredsednika občinske skupščine,
2.	označbo občinske skupščine,
3.	ime in priimek kandidata za predsednika oziroma ime in priimek kandidata za podpredsednika občinske skupščine.
Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Med glasovnicami za predsednika oziroma podpredsednika občinske skupščine mora biti razlika bodisi po velikosti, obliki ali barvi glasovnice.
Na vsaki glasovnici mora biti pečat občinske skupščine.
232.	člen
Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomaga sekretar občinske skupščine in trije na seji izvoljeni delegati.
233.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, ker je seja sklepčna, razloži namen volitev ter objavi začetek glasovanja.
234.	člen
Ko se začne glasovanje, izročijo člani predsedstva vsakemu delegatu po 2 glasovnici: eno za izvolitev predsednika občinske skupščine, drugo za izvolitev podpredsednika občinske skupščine.
O oddanih glasovnicah se vodijo posebni seznami, ločeni po zborih.
235.	člen
Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsedujoči način giasovanja in pozove delegate naj glasujejo.
236.	člen
Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali, če je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat.
237.	člen
Vsak delegat spusti prepognjeni glasovnici v eno od postavljenih glasovalnih skrinjic. Vsak zbor glasuje v posebno glasovalno skrinjico.
238.	člen
Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev izida glasovanja.
Do ugotovitve izida glasovanja odredi odmor.
239.	člen
Izid glasovanja se ugotovi tako da se ugotovi:
—	število delegatov vsakega izmed zborov občinske skupščine,
—	koliko je bilo navzočih delegatov vsakega zbora na skupnem zasedanju,
—	kolikim delegatom vseh zborov občinske skupščine so bile izročene glasovnice,
—	koliko delegatov zborov občinske skupščine je glasovnice oddalo,
—	koliko od delegatov zborov občinske skupščine je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma za kandidata za podpredsednika in koliko glasovnic je neveljavnih.
*URADNE OBJAVE«
6. maja 1977 — št. 6
Če se pokaže razlika med števi!om g!asova!cev po seznamih, ki so jim bi!e glasovnice vročene in med številom oddanih glasovnic velja izid glasovanja po glasovnicah.
240.	člen
Izvoljen je tisti kandidat, ki je preje! dve tretjini glasov vseh navzočih delegatov v občinski skupščini.
241.	člen
Po ugotovitvah izida glasovanja razglasi predsedujoči kateri kandidat je bi! izvoljen za predsednika in kateii kandidat za podpredsednika skupščine.
242.	člen
Če ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika občinske skupščine se opravijo ponovne volitve predsednika oziroma podpredsednika občinske skupščine.
Pri ponovnih volitvah se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja, v skladu s tem poslovnikom.
Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih dvotretjinska večina delegatov vsakega zbora.
250.	člen
Glasovanje pri volitvah predsednika izvršnega sveta občinske skupščine je praviloma javno in se opravi po določbah tega poslovnika o javnem glasovanju. V primeru, če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne. Tajne volitve se opravijo po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
251.	člen
Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti, nato delegati družbenopolitičnega zbora.
252.	člen
Po delegatskih mestih glasujejo delegati, če tako določi predsedujoči, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovi! izid glasovanja ali če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj 10 delegatov.
Volitve predsednika zbora občinske skupščine
243.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na seji predsednika zbora
244.	člen
Kandidata za predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL.
Predlog kandidature mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden potek opravljenega kandidacijskega postopka.
245.	člen
O kandidatu za predsednika zbora se glasuje praviloma javno.
Pri javnem glasovanju, ki se v primeru, če je predlaganih več kandidatov, opravi po delegatskih mestih, se uporabljajo določbe tega po slovnika o javnem glasovanju.
Če se volitve predsednika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
246.	člen
Predsednik zbora je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov.
Volitve izvršnega sveta
247.	člen
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po prej opravljenem kandidacijskem postopku v SZDL, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta v soglasju s SZDL.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta podpredsednika izvršnega sveta in predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
248.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL.
Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
249.	člen
Volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju vseh zborov.
253.	člen
Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovalo dve tretjini navzočih delegatov vsakega zbora.
254.	člen
Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena predsednika in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike temeljnih upravnih organov.
K predlagani listi da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve svoje mnenje.
255.	člen
Občinska skupščina voli predsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike temeljnih upravnih organov, na podlagi predložene liste.
O listi se glasuje v celoti in se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej.
Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
Volitve delovnih teles občinske skupščine
256.	člen
Predsednika in člane delovnih teles občinske skupščine volijo vsi zbori enakopravno.
Volitve se lahko opravijo bodisi na skupnem zasedanju ali na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
257.	člen
Na skupnem zasedanju se lahko volijo delovna telesa občinske skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika delovnih teles še toliko kandidatov, kolikor članov delovnih teles se voli.
Posamezni člani delovnih teles se volijo po posamičnih predlogih.
258.	člen
Po postopku, določenem v 256. In 257. členu, lahko občinska skupščina ali njeni zbori na ločenih sejah razrešijo delovna telesa v celoti, ali posamezne njihove člane.
6. maja 1977 — št. 6
»URADNE OBJAVE
75
259.	č!en
Kandidatno-listo za izvolitev delovnih teles občinske skupščine oziroma kandidate za člane delovnih teles v posameznih zborih predlaga komisija za volitve in imenovanja, predlaga jo lahko tudi skupina najmanj petih delegatov.
260.	člen
Volitve delovnih teles so praviloma javne. V primeru, če to zahteva en delegat, ki*ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne.
261.	člen
Pri javnem glasovanju sc izvede glasovanje in se ugotavljajo rezultati glasovanja po posameznih zborih.
Pri javnem glasovanju se uporabijo določbe tega poslovnika o javnem glasovanju.
(e se volitve opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju.
262.	člen
Delovna telesa oziroma njihovi posamezni člani so izvoljeni, če je za kandidatno listo oziroma posameznega kandidata glasovala večina navzočih delegatov.
Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije in volitve predsedstva Skupščine SR Slovenije
263.	člen
Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije in volitve predsedstva Skupščine SR Slovenije se izvedejo po določbah republiškega in zveznega zakona.
XHI. JAVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
264.	člen
Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah glede zadev, ki jih je obravnavala.
Predlogi aktov oziroma druga gradiva, ki jih je obravnavala občinska skupščina, se objavljajo.
265.	člen
Predsedstvo občinske skupščine določi način objavljanja aktov, glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
266.	člen
Delovni ljudje in občani so v skladu s predpisi o notranjem redu občinske skupščine lahko navzoči na sejah zborov občinske skupščine v prostorih, ki so določeni za ta namen.
Zbori občinske skupščine lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja smejo dajati za javnost v primeru, da so prisotni na seji zbora, ko se določeno vprašanje na podlagi sklepa zbora obravnava brez navzočnosti javnosti, le tista obvestila, za katera tako sklene zbor.
XIV. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKE SKUPŠČINE
267.	člen
Občinska skupščina ima posebno strokovno službo, ki opravlja organizacijo — tehnične posle v zvezi z delom občinske skupščine, zborov in njihovih delovnih teles.
Vodi jo sekretar občinske skupščine.
Naloge, organizacijo in delo strokovne službe ureja poseben odlok.
XV. KONČNE DOLOČBE
268.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik skupščine občine Sežana št. 020-7/74-1, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji dne 29. aprila 1974.
269.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 02077/74-1
Sežana, 30. marca 1977 '	Predsednik
BORIS BERNETIČ, 1. r.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE »HJDRO« P. O. KOPER
Na podlagi 25. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-74), 4. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi melioracijskih območij v občini Koper (Uradne objave, št. 4-67), 3. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja (Uradne objave, št. 22-67) in 120. člena statuta vodnogospodarskega podjetja »Hidro« p. o. Koper, sta delavski svet VGP »Hidro« Koper na seji dne 12. novembra 1976 in Območna vodna skupnost Primorske, Koper dne 21. decembra 1976 sprejela
ODLOČBO
O NADOMESTILIH ZA VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH
OBJEKTOV
I.
Uporabniki melioracijskih objektov na melioracijskih območjih iz 1. člena odloka skupščine občine Koper o določitvi meje melioracijskih območij v občini Koper in 1. člena odloka skupščine občine Piran o mejah melioracijskega območja, ki jim je osuševanje v posredno ali neposredno korist in uporabniki, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje ter vsi, ki uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike, plačujejo v letu 1977 nadomestilo po določilih te odločbe.
II.
Nadomestilo za osuševanje zemljišč plačujejo uporabniki in lastniki zemljišč od kvadratnega metra površine zemljišča, ki leži na melioracijskem območju in sicer:
1.	Ankaransko-rižansko polje:
a)	za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,040* dinarja,
b)	za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,080 dinarja,
c)	za zemljišča cest in železnic po 0,200 dinarja,
d)	za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in drugih dejavnosti) po 0,400 dinarja.
2.	Semedelsko-badaševiško polje:
a)	za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,100 dinarja,
b)	za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,200 dinarja,
c)	za gradbena zemljišča šolstva, prosvete in telesne vzgoje po 0,300 dinarja,
d)	za zemljišča cest in železnic po 0,500 dinarja,
e)	za ostala gradbena zemljišča (industrijo, trgovino, gostinstvo, obrtništvo in druge dejavnosti) po 1,000 din.
3.	Sečoveljsko polje:
a)	za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,072 dinarja,
b)	za gradbena zemljišča stanovanjskih objektov po 0,144 dinarja,
c)	za zemljišča in železnice po 0,360 dinarja.
76
»URADNE OBJAVE*
6. maja 1977 — gt, %
III.
Nadomestilo za namakanje zemljišč plačujejo porabniki in lastniki zemljišč na melioracijskih območjih, ki jim je zagotovljeno dovajanje vode za namakanje in sicer po 0,40 dinarja od kub. metra dobavljene vode.
IV.
Nadomestilo za odvajanje odplak plačujejo vsi, ki uporabljajo melioracijske objekte za odvajanje odplak v naravne vodne tokove ali zbiralnike po količini kub. metra odvodne odplake in stopnji onesnaženosti in znaša letno po 21,60 dinarja od enega populacijskega ekvivalenta.
Količina izpuščene onesnažene vode in stopnja njene onesnaženosti se preračunavajo v populacijske ekvivalente tako, kot je določeno z navodilom o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote (Ur. 1. SRS, št. 12-66, 21-67 in 34-67).
V.
Nadomestila so dohodek Vodnogospodarskega podjetja »Hidro* Koper; plačuje se na njegov žiro račun.
Nadomestilo se plačuje za čas od 1. januarja do 31. decembra 1977.
VI.
Zavezanci nadomestil iz II. in IV. točke te odločbe plačujejo nadomestila v štirih enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo na koncu vsakega trimesečja, razen za IV. trimesečje, ki zapade v plačilo 15. decembra 1976, plačati pa jih morajo v 15 dneh po zapadlosti.
Zavezanci nadomestil iz III. točke te odločbe priglašajo najpozneje do 30. novembra 1977 količino kub. metrov uporabljene vode za namakanje Vodnogospodarskemu podjetju »Hidro* Koper. Nadomestilo iz drugega odstavka te točke se plača v enem obroku in sicer v 15 dneh po zapadlosti. Če zavezancec ne plača nadomestila v 15 dneh po zapadlosti, se le-ta izterja sodnim potom.
VII.
Nadomestno iz II.. IH- in IV. točke te odiočbe se odmeri pismeno: aktom, ki ga izda direktor Vodnogospodarskega podjetja .Hidro. Koper! Zoper akt o odmeri nadomestita je dovoijen ugovor na komi-sijo deiavskega sveta Vodnogospodarskega podjetja .Hidro. Koper, Konzulska 2.
VIII.
Ta odločba začne veljati, ko jo potrdita skupščina občine Koper za Semedelsko-badaševiško polje in Ankaransko-Rižansko polje, ter skupščina občine Piran za Sečoveljsko polje.
Na podlagi te odločbe izda vodnogospodarsko podjetje uporabni-kom pismeni akt o višini nadomestila.
Odločba se objavi na oglasni deski VGP »Hidro* Koper in v Uradnih objavah.
Št.: 153-379-9-76
Koper, 12. novembra 1976
Predsednik DS:
GRGURIČ MILIVOJ, 1. r.
Predsednik IO skupščine OVS Primorske — Koper RENČELJ STANKO, dipl. ing., 1. r.
Odločbo sta potrdili skupščina občine Koper s sklepom št. 402-16-77 z dne 29. marca 1977 in skupščina občine Piran s sklepom št. 324-1-77 z dne 25. aprila 1977.
RAZPtS PROSUH UCN!H MEST )N KADROVSKtH ŠHPENDU V OBČtNAH tHRSKA B)STR)CA tZOLA, KOPER, PtRAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Razpis se nanaša na šo!sko !eto 1977-78. Interesente prosimo, da se s prošnjami obračajo neposredno na organizacije združenega dc!a in interesne skupnosti, ki učno mesto oziroma kadrovsko štipendijo nudijo. Za prošnjo uporabite obrazec 1,65, ki ga dobite v papirnicah. Prošnji priložite še naslednje dokumente:
—	potrdilo o premoženjskem stanju (potrjeno od davčne uprave)
—	potrdilo o dohodkih staršev za leto 1976 skupaj z odločbo o otroškem dodatku
—	potrdilo o družinski skupnosti (dobite na matičnem uradu)
—	prepis zadnjega šolskega spričevala (po zaključku šole)
Kolikor so ponekod potrebni še drugi dokumenti, bo to v razpisu posebej navedeno. Prošnje vložite po možnosti že pred koncem šolskega leta, najkasneje pa do 25. junija 1977. O rezultatih boste obveščeni predvidoma do 15. julija 1977.
ttirska Bistrica
PLAMA PODGRAD
Učna mesta
strojni ključavničar	10
strugar	1
rezkalec	1
obrat, elektr. za šibki tok	2
tiskar za tisk z izboklino	2	.
kuhar	1
Kadrovske štipendije kemijski tehnik	2
elektrotehnik — šibki tok	2
strojni tehnik	2
ekonomski tehnik	1
avtoelektrikar	1	Kadrovske štipendije		
vozni ličar	1	gradbeni inženir	!	sred. gradb. š. Maribor
avtokovač	1			
Kandidati, ki bodo sprejeti v uk, bodo		TOMOS KOPER		
sprejeti z obvezo, da po končani učni		Učna mesta		
dobi na zahtevo OZD opravijo izpit in		kalilec	2	
kvalifikacijo za voznike in vstopijo na		strojni ključavničar	15	
delo kot vozniki motornih vozil.		ključavničar	2	
		elektrikar	3	
Kadrovske štipendije		avtoelektrikar	1	
diplomirani pravnik	2	strugar	9	
diplomirani strojni inženir	2	rezkalec	7	
diplomirani elektroinženir	1	orodjar	14	
inženir organizacije dela	1	brusilec	4	
strojni tehnik	?	ost rilec	2	
		livar	1	
HMEZAD TOZD KMETMSTVO		livar in topilec	1	
!L!RSKA B!STR[CA				
Učna mesta		Kadrovske štipendije		
mlekar	1	dipl. pravnik	2	1 za 111. let. 1 za IV. letnik
mesar klavničar	2	dipl. strojni inženir	3	2 za 111. let. 1 za IV. letnik
mesar prodajalec	2	dipl. ekonomist	2	1 za H. let. 1 za 111. letnik
mehanik	2	ekonomist — računovod. smer	2	po eno za 1. in H. letnik
		varilski tehnik	1	za 111. letnik
Kadrovske štipendije		ekonomski tehnik	6	1 za 1. let. 5 za 11. letnik
ekonomist komercialist	1	administrativni tehnik	2	po ! za !!. in !V. letnik
ekonomist finančnik		administrator	1	
pravnik	1	strugar	2	
kmetijski inženir	1	rezkalec	2	
živilski tehnolog	1	orodjar	2	
ekonomski tehnik	2	livar	2	
prometni tehnik	1			
Ufi!*	ArBi\J!!7 	 HEf		CESTNO PODJETJE KOPER		
BREVNECE EN (ESALNECE KOPER
Učna mesta frizer za ženske
JESTVENA KOPER
Učna mesta
prodajalec prehrambenih izd.
ENTEREVROPA KOPER
Učna mesta avtomehanik — voznik avtoelektrikar — voznik avtoklepar — voznik avtoličar — voznik
Kadrovske štipendije ekonomski tehnik administrativni tehnik ekonomist dipl. ekonomist dipl. pravnik
EPLAS KOPER
Učna mesta strojni ključavničar mizar
modelni mizar ličar
avtomehanik
Kadrovske štipendije dipl. organizator AOP dipl. strojni ing. dipl. ing. kemije dipl. ekonomist dipl. ekonomist — zunanja trgovina kemijski tehnik
NANOS TOZD ENDUSTREJSKO BLAGO KOPER
Učna mesta prodajalec tekstila prodajalec
CENTER KOPER
Učna mesta
zidar
mizar
prodajalec gradb. materiala ključavničar varilec klepar Avtomehanik
»NANOS« TOZD »PRESKRBA« PORTOROŽ
Učna mesta
4	prodajalec živilske stroke	5
10
20	da bo po končani poklicni
1	šoli nadaljeval šolanje na
1	šoli za poklicnega voznika
1
2
2
1
1
1
2
1
1
1
1
1
1
2
1
2
4 moški zaradi pogojev dela
9
7
6
2
1
3
2
2
3
TP »KOLONEALE« PIRAN
Učna mesta
prodajalec prehrambenih izdelkov kuhar
TOZD HOTEL! PALACE PORTOROŽ
Učna mesta
natakar
kuhar
»LEV« POSTOJNA
Kadrovske štipendije
dipl. ing. strojništva
dipl. ekonomist
elektrotehnik
strojni tehnik
strugar
orodjar
varilec
ključavničar
elektrikar
OBČINSKA EZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Kadrovske štipendije vzgojiteljica
predmetni učitelj razr. pouka predmetni učitelj glasbe predmetni učitelj likovne in tehnične vzgoje profesor te tesne vzgoje
6 (kandidati ne smejo biti sta-2 rejši od 18 let in morajo imeti pozitivno oceno iz matematike)
15
5
2
1
1
3
6
6
2
3
1
4
1
SPLOŠNA PLOVBA P!RAN
Štipendisti
navtični tehnik	10	(za	1. letnik)
ladijski strojni tehnik	10	(za	1. letnik)
navtični tehnik	4	(za	!!.	letnik)
ladijski strojni tehnik	4	(za	!!.	letnik)
Kandidati morajo opraviti zdravniški pregled v Ambulanti za pomorščake v Kopru. Rok za vlaganje prijav je do 31-7-1977.
Postojna
ŽTP LJUBLJANA — PROMETNA SEKCMA POSTOJNA
Kadrovske štipendije ekonomist-komcrcialist	1
prometno transportni tehnik	15
ekonomski tehnik	2
V enoletno železniško prometno šolo	v Ljubljani, za poklic prometno
transportni tehnik, bomo sprejeli 15 kandidatov s končano 4-!etno srednjo šolo ali s 3-!etno poklicno šolo ustrezne tehnične smeri.
Kandidati so v času šolanja v delovnem razmerju kot pripravniki za vlakovne odpravnike.
Sežana
KRASOPREMA DUTOVLJE
Učna mesta
pohištveni ali strojni mizar	6
strojni mehanik	1
Kadrovske štipendije industrijski oblikovalec	1
inženir lesarstva	1
ekonomist	1
KOVENAR HRPELJE KOZENA
Kadrovske štipendije
strugar	2
dipl. ing. strojništva	1
UPRAVN! ORGAN SKUPŠČINE
OBČENE SEŽANA
Kadrovske štipendije
diplomirani pravnik	1
dipl. ekonomist	1
dipl. gradbeni inženir za
visoke gradnje	1
ekonomist finančnik	1
višji upravni delavec	1
OZD KRAŠKE VODOVOD SEŽANA
Učna mesta
monter ogrevnih naprav	2
monter plinskih naprav	1
monter klimatskih naprav	1
izolater	I
Kadrovske štipendije
gradbeni inženir	1
gradbeni tehnik za nizke gradnje	1
TOVARMA AVTOMOBILOV
U
'1
Icnhar
SLAVN!K KOPER
Učna mesta
avtomehanik
*v!Oe!ektrikar
ključavničar
avtohčar
kovač
mizar
avtotapetnik
avtokaroserist
TOZD TV STUD!0 KOPER
Kadrovske štipendije dipl. inž. elektrotehnike elektronik dipl. režiser profesor italijanščine dipl. novinar dipl. novinar
Piran
HP — DROGA PORTOROŽ — TOZD SOLINE
Kadrovske štipendije kemijski tehnik
3
8
1
1
1
1
1
1
2
1
2	za pripadnike ital. skupnosti
2	za pripadnike ital. skupnosti
2	za pripadnike ital. skupnosti
1
4 (moški — za delo v turnusih — iz območja občine Pi-
zidar
»JAVOR« OZD PtVKA
Učna mesta
TOZD Tovarna vezanega
/e^a P/v/ca
strojni ključavničar
obratovni elektrikar
strugar
strojni mizar
avtoelektrikar
mizar
industrijski klepar
TOZD Tovarna /amtrya
Prestranek
strojni ključavničar
TOZD Tovarna sfo/ov Pač strojni mizar
TOZD Tovarna po/nšfva
Postojna
tapetnik
strojni ključavničar strojni mizar mizar
Kadrovske štipendije lesarski tehnik ekonomski tehnik ekonomist-finančnik ekonomist-komercialist inž. organizacije AOP dipl. ing. lesarstva dipl. ekonomist-finančnik
SKUPŠČINA OBČINE, UPRAVA
Kadrovske štipendije ekonomist
višji upravni delavec višji upravni delavec
TOZD TOVARNA MESNM !ZDELKOV
Učna mesta mesar prodajalec mesar klavničar mesar predelovalec
Kadrovske štipendije ekonomski tehnik administrativni tehnik ekonomist
OBALNA !ZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — KOPER
Obalna izobraževalna skupnost Koper razpisuje za šolsko leto 1977-78 naslednje kadrovske štipendije:
—	5 štipendij na vzgojiteljski šob
—	JO štipendij na PA — razredni pouk
—	2 štipendiji slovenski jezik
—	4 štipendije matematika-Mka
—	3 štipendije Bzika-tehnični pouk
—	2 štipendiji glasbeni pouk
—	2 štipendiji likovni-tehnični pouk
—	2 štipendiji na VŠTK za telesno vzgojo.
Posebni pogoj:
Kandidati za kadrovske štipendije oblane izobraževalne skupnosti morajo imeti tudi moralno politične lastnosti za prosvetnega delavca. Te se kažejo predvsem v odnosu do socialistične revolucije samoupravljanja, do dela, v družbeni aktivnosti v ZSMS, marksističnih in drugih krožkih ter društvih.
Dosedanjo aktivnost naj kandidat opiše v posebni prilogi.
strojni tehnik	1
strojni ing. — tehnolog	1
predmetni učitelj praktičnega pouka	1
Po končanem študiju vam nudimo zanimivo delo v sodobni avtomobi ski tehnologiji našega inozemskega partnerja, sovlagatelja francoske firm Citroen.
5 (zaželjeni kandidati iz pod ročja Notranjsko-kraške re regije)
2
1
1
2
1
1
1
1
2
2
1
2
2
1
2
1
1
1
1
1	(smerza ekonomsko analizo
in načrtovanje narodnega gospodarstva)
1	(davčna smer)
1	(statistična smer)
3
2
1
1
1
1
TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE
Učna mesta strojni ključavničar obratni elektrikar natakar kuhar
Kadrovske štipendije tkalski tehnik ekonomski tehnik
ALUMJNU KOMEN
Učna mesta
konstrukcijski ključavničar industrijski klepar stavbni ključavničar livar-kalupar
Kadrovske štipendije
dipl. strojni ing. — tehnolog
dipl. strojni ing. — konstrukter
metalurški tehnik
kemijski tehnik
dipl. ekonomist
socialni delavec
ZAVOD ZA POGOZDOVANJE !N MELIORACIJO KRASA SEŽANA
Kadrovske štipendije gozdarski tehnik
gozdarski inženir
LES OGRAD KOZINA
Kadrovske štipendije strojni mizar lesarski tehnik ekonomist
OBRTNO PODJETJE KONFEKCUA KOMEN
Učna mesta
KV šivilja ženskih oblek
Kadrovske štipendije konfekcijski tehnik tekstilni ing. — tehnolog konfekcije ekonomist
3
1
3
2
1
1
4
2
8
2
2
2
1
1
1
1
5	(2 štipendiji za I. letnik,
2 štipendiji za 11. letnik in 1 štipendija za IV. letnik) 1	(11. letnik)
2
1
1
5
1
1
1
ttunchanik	t		!zo!a			Učna mesta vzdrževalec TT kablov		
frugar	1					vzdrževalce TT nadzemnih linij	1	
lepar	!		HOTEL BELVEDERE !ZOLA					
bratovni elektrikar	3		Učna mesta			Kadrovske štipendije		
!ektromchanik	1		kuhar	4		PTT manipulant	6	
tšilec !esa	1		natakar	4		TT monter	2	
ščilec furnirja — ozki profi!	1	6 razr. osnovne šole						
zalec furnirja — ozki profi!	1	6 razr. osnovne šole	MEHAN()TEHN!KA !ZOLA			LAMA DEKAN!	3	
3hištveni mizar	2		Kadrovske štipendije			Učna mesta		
jhar	.1		strugar	2		orodjar	5	
			rezkar	!		strugar	1	
adrovske štipendije			orodjar	2		rezkalec	1	
ektrotchnik za jaki tok	1		strojni ključavničar	2		brusilec	1	
p!, strojni inženir	2	. *	brusilec	1		strojni ključavničar	2	
ip!. ekonomist komercialist —			diplomirani pravnik	!				
smer za notranjo trgovino	1		dipl. strojni inženir — tehnolog	3		Kadrovske štipendije		
konomist — komercialist						strojni tehnik	2	Prednost kandidati višjega
smer za notranjo trgovino	1							letnika
smer za zunanjo trgovino	1					ekonomski tehnik	1	
liplomirani pravnik ŠGP PRMMORJE AJDOVŠ&NA	1		Koper			administrativni tehnik dipl. ekonomist -komercialist notranja trgovina	! 1	
fOZD GE BtSTRtCA !L. B!STR!CA		.				ing. računalništva	1	
Učna mesta			SGP GOR!CA TOZD GRADBENA			ing. organizacije dela		
zidarji	10		OPERAT!VA KOPER			(kontrola kvalitete)	1	
tesarji	4		Učna mesta			dipl. inž. strojništva —		
kuhar	1	samo moški	zidar	6		konstrukcijska smer	2	—
TOVARNA ORGANSKIH K!SHN			Kadrovske štipendije			SGP STAVBEN!K KOPER		-
!HRSKA B!STR!CA			gradbeni tehnik za visoke gradnje	I	..	Učna mesta		
Učna mesta						zidar	5	osnovna šola končana
elektrikar	1		OBRTNO PODJETJE KRUH			tesar	5	osnovna šola končana
ključavničar	5		KOPER			elektroinstalater	2	osnovna šola končana
		^ .	Učna mesta			strojnik	2	osnovna šola končana
Kadrovske štipendije			pek	3		obratovni elektrikar	1	osnovna šola končana
strojna faku!teta	1					mizar	1	osnovna šola končana
kemijski tehnik	2	samo moški	SLUŽBA DRUŽBENEGA			stavbni ključavničar	2	osnovna šola končana
elektrotehnik	1	samo moški	KNJÌGOVODSTVA KOPER			strojni ključavničar	2	osnovna šola končana
tehnik za avtomatizacijo			Kadrovske štipendije					
(šo!a v Zagrebu)	1	samo moški	dipl. pravnik — !!1. letnik	1	Moralno politične lastnosti.	Kadrovske štipendije		
					ki se kažejo predvsem v od-	pravnik	1	zaželjeno višji letnik
EMONA LJUBLJANA,					nosu do socialistične revolu-	gradbeni inženir	2	
TOZD !L!R!JA, !L. B!STR!CA					cije do samoupravljanja in	administrativni tehnik	1	
Učna mesta					dela v marksističnih in dru-	gradbeni tehnik	1	
prodajalec prehrambenih izdelkov	3				gih krožkih ter v društvih.	ckonomist-finančnik	1	
prodajalec železnine	1				O tej aktivnosti morajo kan-	organizator dela	1	predhodno končana srednja
prodajalec tekstila	2				didati priložiti mnenje šole			tchn. gradb. šola
prodajalec pohištva	1				ali ZSMS			
natakar	2		SOČA KOPER			C!MOS KOPER Učna mesta		
Kadrovske štipendije			Učna mesta			avtomobilski klepar	8	
finančni tehnik	1		prodajalec	19		strojni ključavničar	4	
trgovski poslovodja	1					avtoličar	2	
ekonomist komercialist	1		HIDRO KOPER Učna mesta			LUKA KOPER		
TRANSPORT !L. B!STR!CA			zidar	2	Poki. š. Ivana Kavčiča Lj.	Kadrovske štipendije		
Učna mesta			strojnik gradb. mehaniza.	2	Poki. š. Ivana Kavčiča Lj.	dipl. pravnik	2	
avtomehanik	8		strojni ključavničar	1	PKAŠ Koper	ing. računalništva	2	
avtoklepar	4		avtomehanik	1	PKAŠ Koner	din! ino računalništva	i