^•»štnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
JUG 0 SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
102.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1932.
Letnik
III
V S E B I N A
794. Pravila o opravljanju izpita za zvanje profesorja srednjih trgovinskih šol.
795. Ratifikacija mednar. radiotelegr. konvencije po Kostariki.
796.	Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev
na področju Dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
794.
Na osnovi § 52. zakona o srednjih trgovinskih šolah Predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju izpita za zvanje profesorja srednjih trgovinskih šol.*
Clen 1.
Za izpraševanje kandidatov, ki hočejo opravljati izpit za zvanje profesorja na srednjih trgovinskih šolah, sta ustanovljeni v Beogradu in v Zagrebu stalni izpitni komisiji.
Clen 2.
Vsaka izpitna komisija ima najmanj toliko članov, kolikor je predmetov, iz katerih se profesorski izpit opravlja. Po možnosti se postavi za vsak predmet po več članov. V postavitvi se označi, za kateri predmet je ta ali
oni član odrejen.
Clen 3.
Za člane komisije se postavljajo strokovne osebe, aktivni in upokojeni: redni in izredni profesorji in docenti univerz, ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu, višjih pedagoških šol, direktorji srednjih trgovinskih šol in profesorji teh šol, ki se odlikujejo s strokovno izobrazbo in učiteljskim delovanjem, načelniki in mspektorji ministrstva za trgovino in industrijo, načel-uiki in inšpektorji tega ministrstva pri banskih upravah kakor tudi drugi odlični strokovnjaki, ki imajo fakultetno izobrazbo.
Clen 4.
Poleg članov se odrejajo po potrebi tudi namestniki lz istih kategorij, iz katerih so člani (člen 3.), ki vrše
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 31. oktobra 1932., št. 252/XCVI/676. — Zakon gl. »Službeni liste št. 319/31 iz L 1932.
veljavno posle članov, kadarkoli so ti zadržani, da bi sami te posle vršili.
Clen 5.
Za predsednika komisije se postavi kdo iz kategorij člena 3. teh pravil, za stalnega tajnika pa eden njenih članov ali namestnikov.
Predsednik izpitne komisije sprejema prijave kandidatov za izpit, določa razpored izpitov, sestavlja izpitne odbore in jim predseduje. Tajnik skrlbi za voditev zapisnika o izpitih in opravlja vso administracijo, ki se nanaša na izpite
Clen 6.
Predsednik komisije se postavi s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo, člane, namestnike in tajnika pa postavlja minister za trgovino in industrijo za dobo treh let.
Ce se v triletni izpitni dobi izprazni mesto predsednika, člana ali tajnika, se postavi na isti način kdo drug, ki mu traja članstvo v komisiji do konca te izpitne dobe.
Clen 7.
Iz članov izpitne komisije, odnosno njih namestnikov (člen 4.) se sestavljajo po skupini predmetov izpitni odbori, pred katerimi opravljajo kandidati izpit. Število članov v izpitnem odboru ne sme biti manjše od pet, niti večje od devet, vštevši predsednika in tajnika.
Ce je predsednik zadržan, predsedovati izpitnemu odboru, ga zastopa po položaju najvišji član izpitnega odbora.
Clen 8.
Vsi člani izpitnega odbora morajo prisostvovati vsem delom izpita. Izpitni odbor sklepa z večino glasov, pri enaki razdelitvi glasov pa odloča glas predsednika, odnosno njegovega namestnika v izpitnem odboru.
Clen 9.
Profesorski izpit se more opravljati samo v času od dne 1. oktobru do dne. 15. maja.
Clen 10.
Pravico, opravljati profesorski izpit, imajo kandidati, ki so diplomirali na filozofski, tehniški ali pravni fakulteti univerze v naši državi ali v inozemstvu ali na eko-nomsko-komercialni visoki šoli v Magrebu ali na visoki trgovinski šoli fakultetno veljave v inozemstvu, ter nato prebili kot suplenti-pripravniki najmanj dve leti na srednji trgovinski šoli.
Clen 11.
Kandidat za profesorski izpit mora izdelati daljšo pismeno domačo nalogo iz enega predmeta glavne skupine, iz katere opravlja izpit. Ce je glavni predmet tuj živi jezik, se mora izdelati domača naloga v tem jeziku.
Člen 12.
Kandidat sam predlaga pismeno predsedniku komisije tri tčme za izdelavo, eno izmed teh pa odobri član izpitne komisije za dotični predmet, ki ga odredi predsednik izpitne komisije. Če ne odobri kandidatu nobene izmed treh predloženih tem, da ta član komisije sam temu kandidatu tčmo za domačo nalogo.
Domača naloga mora biti izdelana na osnovi dobrega poznavanja književnosti o predmetu, o katerem se piše, in biti napisana v čistem književnem jeziku, čitno ali natipkana na pisalnem stroju.
Kandidat mora označiti književnost, katero je pri izdelavi domače naloge uporabljal.
Člen 13.
Namesto domače naloge sme predložiti kandidat tudi kakšno večje znanstveno delo v našem ali tujem jeziku ali kakšno posebno razpravo, doktorsko disertacijo, monografijo in temu podobno; samo ta mora biti iz enega predmeta glavne skupine, iz katere se izpit opravlja.
Člen 14.
Zaradi opravljanja profesorskega izpita se prijavi kandidat predsedniku izpitne komisije s predpisno taksirano prošnjo, v kateri naznani, iz katere skupine predmetov želi opravljati izpit in iz katerega živega jezika hoče opravljati izpit pri občem delu izpita.
Prošnji mora kandidat priložiti:
a) izpričevalo zrelostnega izpita (izvirno ali v overovljenem prepisu (na srednji šoli ali o opravljenem usposobljenostnem izpitu (završnem izpitu) na trgovinski akademiji;
b) diplomo v overovljenem prepisu ali potrdilo o dovršenem diplomskem izpitu na filozofski, tehniški ali pravni fakulteti univerze pri nas ali v inozemstvu ali o dovršeni ekonomski-komercialni visoki šoli v Zagrebu ali visoki trgovinski šoli fakultetne veljave v inozemstvu. Diplome iz inozemstva morajo biti nostrifieirane po kakšni domači univerzi ali ustrezni šoli v naši državi:
c) potrdilo direktorja šole, na kateri deluje: da je kot suplent-pripravnik, odnosno učitelj deloval najmanj dve leti na šoli, da ima vse moralne in telesne lastnosti, ki so neobhodno potrebne za učiteljski poklic in da izpolnjuje vse pogoje, ki se vobče zahtevajo za državnega uradnika;
č) svoj kratek življenjepis, v katerem razloži potek šolanja, smer in obseg svojih znanstvenih študij, omožene učiteljice pa tudi. s kom so omožene;
d) potrdilo, da je podanik kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali prirojstvu. in
e) domačo nalogo zaradi pregleda in ocene.
Člen 15.
Če predsednik izpitne komisije najde, da je kandidat izpolnil vse predpisane pogoje, izroči njegovo domačo nalogo v pregled in oceno enemu izmed članov izpitne komisije, prvenstveno tistemu, ki je odobril ali dal tčmo za to nalogo. Drugače zavrne kandidata od izpita, mu vrne listine in domačo nalogo, z obrazložitvijo zavrnitve. Zoper to odločbo kandidat nima pritožbe.
Člen 16.
Kandidatu pa, čigar domača naloga je ocenjena p°-voljno, določi predsednik izpitne komisije najmanj 15 dni prej čas za opravljanje izpita in sestavi izpitni odlbor.
Kandidatu, čigar izdelava domače naloge ni zadovoljila, se domača naloga vrne, da jo predela, ali se mu da druga teina.
Člen 17.
Profesorski izpit je sestavljen iz občega in strokovnega dela izpita. Strokovni izpit sestavljajo: pismena naloga (klavzura), ustno izpraševanje in vzorno predavanje.
Člen 18.
Obči izpit se opravlja samo ustno in traja najmanj dve uri.
Pri tem izpitu mora kandidat pokazati, da v obsegu predpisanega programa dobro pozna:
a) pravopis in vse dele slovnice našega jezika (glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo) in glavne momente zgodovine naše književnosti;
b) narodno zgodovino in geografijo domovine;
c) tehniko trgovine v obsegu nauka o trgovini, kakor je predpisana za srednje trgovinske šole;
č) obča načela pedagogike z logiko in psihologijo in metodiko svojih predmetov;
d) da za svojo stroko dobro in lahko rabi tuj živi jezik: francoski, nemški, italijanski, angleški ali ruski;
e) da dobro pozna šolsko administracijo in organizacijo, zakone in naredbe, po katerih te šole delujejo, kakor tudi zakon o uradnikih.
Člen 19.
Po občem izpitu odloči izpitni odbor, ali se kandidat pripusti ali pa se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita.
Kandidat, zavrnjen od tega izpita, sme izpit po treh mesecih ponoviti; če se pa tudi tedaj zavrne, ga sme še enkrat ponoviti, toda šele, ko poteče šest mesecev od drugega opravljanja. Če se tudi tedaj zavrne, izgubi vobče pTavico, profesorski izpit nadalje opravljati.
Člen 20.
Po opravljenem občem izpitu izdela kandidat pismeno nalogo (klavzuro), da se vidi, koliko je pripravljen* da o kakšnem vprašanju predmeta iz glavne skupine, i® katere izpit opravlja, svoje znanje hitro in zanesljiv0 pokaže.
Kandidat izdeluje pismeno nalogo, ko je izbral eno izmed treh zastavljenih vprašanj, ob neposrednem nadzorstvu enega člana izpitnega odbora. Izdelava te nalog® traja najmanj pet ur. Med izdelovanjem naloge sme odit1 kandidat samo za malo časa iz sobe, v kateri izdeluj® nalosro. po predhodni odobritvi nadzornega Člana izpitnega odbora.
Pri izdelavi te naloge ne sme kandidat uporabljati knjig niti drugih pomožnih sredstev, izvzemši različne tabele, če ima nalogo iz matematike, trgovinskega in političnega računstva.
Pismena naloga iz živega jezika se izdeluje v tem jeziku, brez up"orabe kakršnegakoli slovarja.
Člen 21.
Kandidat, ki izdela pismeno nalogo dobro, uspešno, Vsaj z zadostnim uspehom, se pripusti k nadaljnjemu opravljanju izpita, drugače pa se zavrne od nadaljnjega opravljanja in mora opravljati ves strokovni izpit ustrezno členu 19. teh pravil.
Člen 22.
Strokovni ustni izpit po opravljenem pismenem izpitu opravlja kandidat iz vseh predmetov izbrane skupine.
Če opravlja kandidat pri strokovnem ustnem izpitu kakšnega izmed predmetov, predpisanih za obči del izpita, ne opravlja tega predmeta pri občem delu izpita.
Člen 23.
Skupine za strokovni profesorski izpit so te-le:
I. Srbsko-hrvaški jezik s književnostjo kot glavni in en živi jezik (francoski, nemški, italijanski, angleški) s književnostjo kot postranska predmeta.
II. En živi jezik s književnostjo in spisjem v tem jeziku kot glavni in srbsko-hrvaški jezik s književnostjo kot postranski predmet.
III. Obča in ekonomska geografija kot glavna, obča zgodovina in zgodovina trgovine pa kot postranska Predmeta.
IV. Obča in narodna zgodovina in zgodovina trgovine kot glavni predmeti, obča in ekonomska geografija Pa kot postranska predmeta.
V. Kemija in kemijska in mehanska tehnologija kot glavni predmeti, blagoznanstvo in fizika pa kot postranska predmeta.
VI. Blagoznanstvo in mehanska tehnologija kot glavna predmeta, kemija in kemijska tehnologija in fizika kot postranski predmeti.
VII. Matematika in politično računstvo kot glavna Predmeta, fizika pa kot postranski predmet.
VIII. Knjigovodstvo in trgovinsko računstvo kot glavna predmeta, trgovinsko spisje kot postranski predmet.
IX. Knjigovodstvo in trgovinsko spisje kot glavna, nauk o trgovini in trgovinsko računstvo kot postranska Predmeta.
X. Narodna ekonomija s finančno vedo in pravo (trgovinsko, menično, stečajno, pomorsko in obrtno) kot glavni predmeti, nauk o trgovini pa kot postranski Predmet.
člen 24.
Izpit iz skupin pod I., II., III., IV. in VII. smejo ppravljati samo diplomirani študenti filozofske fakultete, ;z skupin V. in VI. samo diplomirani študenti filozofske tu tehniške fakultete, iz skupin VIII. in IX. samo diplomirani študenti ekonomske-komercialne visoke šole v Magrebu ali visoke trgovinske šole fakultetne veljave v lnozemstvu, iz skupine X. samo diplomirani študenti Pravne fakultete in ekonomsko-komereialne visoke šole v Zagrebu ali visoke trgovinske šole fakultetne veljave v inozemstvu.
Člen 25.
Strokovni ustni izpit mora trajati največ tri me, radi odmora se sme za nekoliko časa prekiniti.
Izpraševanje živih jezikov se vrši izključno v teh jezikih.
Člen 26.
Če pokaže kandidat zadosten uspeh pri strokovnem ustnem izpitu, ima takoj naslednji dan vzorno predavanje iz enega glavnih predmetov svoje stroke pred izpitnim odborom v enem razredu trgovinske akademije ali dvorazredne trgovinske šole, v katerem se ta predmet predava. Metodska edinica se jemlje iz naslednjega gradiva.
Tčmo za to predavanje da kandidatu izpitni odbor 24 ur pred predavanjem. To tč mo obdela kandidat pismeno v obliki vzornega predavanja in jo izroči predsedniku izpitnega odbora.
Pri predavanju eksperimentalnih predmetov je paziti zlasti, ali ima kandidat spretnost in pripravnost v eksperimentiranju.
Člen 27.
Po dovršenem strokovnem ustnem izpitu in opravljenem vzornem predavanju odloči izpitni odbor, ali je kandidat strokovni ustni izpit opravil. Pri odločanju mora upoštevati, ali je kandidat pokazal zadostno in zanesljivo izobrazbo iz vseh predmetov strokovne skupine iz obsega programa dotičnih predmetov. Boljši uspeh iz enega predmeta se ne more vzeti kot dopolnilo za sla-ibejšo izobrazbo iz kakšnega drugega predmeta.
Kandidat, ki pri opravljanju, ne zadovolji, se zavrne in mora opravljati ves strokovni izpit ustrezno členu 19., drugemu odstavku teh pravil.
Člen 28.
Če odstopi kandidat od pričetega opravljanja izpita med izpitom samim iz razlogov, ki po oceni izpitnega odbora niso opravičeni, se smatra, da je od izpita zavrnjen.
Kako je postopati s kandidati, ki odstopijo iz opravičenih razlogov od pričetega opravljanja izpita, odloči sam izpitni odbor.
Člen 29.
O kandidatu, za katerega se po opravljenem predavanju sklene, da je ves strokovni izpit opravil, izda izpitni odbor obrazloženo završno odločbo o uspehu pri vsem izpitu, in to glede na pismene izdelke kandidatove, njegove odgovore pri občem in strokovnem izpitu in opravljeno predavanje po teh-le stopnjah:
opravil povsem odlično;
odlikujoč se s strokovno izobrazbo in predavanjem;
odlikujoč se s strokovno izobrazbo;
odlikujoč se s predavanjem;
opravil soglasno;
opravil z večino glasov.
Člen 30.
Odločba o izpitu se priobči kandidatu takoj. Ob tej priliki se mu vrnejo izvirna izpričevala, na pismeno zahtevo pa tudi domača naloga; toda referat o nalogi se pridrži za arhiv.
Člen 31.
Odločbo in poročilo o izpitu pošlje predsednik izpitne komisije ministru za trgovino in industrijo, kandidatu
pa izda na predpisno taksirano prošnjo potrdilo kot dokaz o opravljenem izpitu, dokler se ne izda diploma.
Diplomo o opravljenem profesorskem izpitu izda ministrstvo za trgovino in industrijo.
Člen 32.
Nagrado (honorar) članom odbora plača kandidat po 200 dinarjev vsakemu članu izpitnega odbora, vštevši predsednika in tajnika izpitnega odbora in 100 dinarjev referentu za pregled domače naloge.
Honorar položi kandidat najkesneje preden začne izpit opravljati.
Člen 33.
Kandidati, ki opravljajo ves strokovni izpit v drugo, plačajo samo polovični honorar.
Kandidatom, zavrnjenim od občega izpita (člen 19.), kakor tudi kandidatom, ki so od tega izpita iz opravičenih razlogov odstopili (člen 28., drugi odstavek), se vrne samo honorar za tiste predmete, katerih niso niti opravljali. Honorar, ki pripada predsedniku in tajniku izpitnega odbora, se ne vrača.
Člen 34.
Kandidati, ki so pridobili pravioo, opravljati profesorski izpit, in so se tudi javili za izpit, preden stopijo ta pravila v veljavo in ki so se pripravljali za profesorski izpit iz skupine naukov, predpisanih s pravilnikom št. 1664/VII z dne 29. januarja 1929.,* ki jih v teh pravilih ni, opravljajo skupine, ki so jih bili že izbrali.
Člen 35.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, in od tega dne prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o opravljanju izpita za zvanje profesorja na srednjih trgovinskih šolah.
V Beogradu, dne 20. oktobra 1932.; I. br. 35.719/H
Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r.
795.
Ratifikacija
mednarodne radio-telegrafske konvencije po Kostariki.**
Gl. »Službeni lisk št. 558/66 in 713/88 iz 1. 1932.
Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav v Beogradu je obvestilo z noto št. 2561 z dne 15. oktobra 1932. ministrstvo za zunanje posle, da je Kostarika dne 13. septembra 1932. ratificirala mednarodno radio-telegrafsko konvencijo, podpisano dne 25. novembra 1927. v Wa-shingtonu, kakor tudi priložene obče in dopolnilne zapisnike.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
18.	oktobra 1932.; Pov. br. 17.508.
* »Uradni list« št. 142/39 iz l. 1929.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. oktobra 1932., št. 249/XCV/670.
Banove uredbe.
796.
lzpremembe
v staležu državnih in banovinskih , uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom gospoda bana Dravske, banovine z dne
19.	decembra 1932, I. No. 5295/2, je bila postavljena za zaščitno sestro IX. položajne skupine Boškin Angela, zaščitna sestra X. položajne skupine pri posvetovalnici za matere v Trbovljah.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 16. decembra 1932., I. No. 8437/1, je premeščen po potrebi službe Rejc Franc, arhivski uradnik X. skupine Pr:I sreskem načelstvu v Logatcu, h kraljevski banski upravi
v Ljubljani.	.	:	<	;
♦
Z odlokom bana Dravske banovine z dne 12. decembra 1932., I. No. 8192/1, je odpuščen iz državne službe Martinšek F. Ivan, policijski stražnik-pripravnik III. položajne skupine zvaničnikov pri predstojuištvu mestne policije v Mariboru.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. decembra 1932. I. No. 2935/3, je bila izpremenjena tuk. odločba z dne 20. avgusta 1982.,
I.	No. 2935/1, s katero je bil postavljen Fajdiga Dragotin za banovinskega uradniškega pripravnika Prl komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, v toliko, da »o je imenovani postavil za banovinskega geometra IX Položajne skupine s plačo Din 5751—, položajno doklado Din 300'— in osebno draginjsko doklado Din 775'— mesečno na istem službenem mestu
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. decembra 1932., I. No. 8164/1, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo dr. N o v o s e 1 s k i j A 1 e k s i j. banov, zdravnik združene. zdravstvene občine Muretinci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. decembra 1932. I. No. 7201/1, je bil premeščen na lastno prošnjo dr. Omahen Gustav, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Planini, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Metlika s sedežem v Molli ki.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 14. decembra 1932., I. No. 7180/2, je bil postavljen d r. R a v n i k a r Tone za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Krško, s plačo uradniškega pripravnika mesečnih Din 1275’-—•
Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. decembra 1932. I. No. 8433/7, je na osnovi § 104., točke 9., zakona o uradnikih prestala služba Vi"* ščaju Črto miru, banovinskemu tehniku pripravniku pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg.
Izdaja Kralt^vska banska uprava Dravska banovine- nieo p-edstavnik tn urednik- Pohar Robert * Ljubljani. Tiska la zalajja. Tiskarna »Merkur« » Ljubljani; njen predstavnik; Otuiai Michklek v Llubli&nl..
SLUŽBENI LISI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 102. III. letnika z dne 24. decembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 546 — 13/19—12.	4079
Razglas.
Okrožno sodišče v Celju poziva v smislu § 19 zakona o notarjih vse one, ki imajo na kavciji dne 21. julija 192G umrlega javnega notarja Goloba Otmarja v Kozjem zastavno pravico, ali vcbče pravico do poravnave iz kavcije, da v roku 2 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče ne-glede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo.
Prodsedništvo okrožnega sodišča
v Celju, dne 21. decembra 1932.
C 623/32—4.	4071
Oklic.
Tožeča stranka: Merlak Primož in Terezija, posestnika v Št. Lenartu št. 25.
Tožena stranka: Šetrajčič Jože in Emilija, pos, v Brežini št. 2, radi Din 6110'— s pripadla.
Narok za ustno razpravo se je določil na 31. januarja 1933. ob 10. uri dop. pri tem sodišču v.sobi št. 12.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Grubič Martin, posestnik v Cmcu za irRrniiTk.v kCjb bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 14. decembra 1932.
*
Nc IV 250/32—3.	4C62—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Pečar Marije, posestnice v Trnovljah št. 33, pošta Celje, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih hranilnih knjižic, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši danes svoje pravice. Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so hranilne knjižice brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: 1. hranilna knjižica št. 5689/7934 z imovino po Din 7680-65;	2. hranilna knjižica
št. 5336/7903 z imovino po Din 7238'76;
3.	hranilna knjižica št. 3780/6383 z imovino po Din 800-15 in 4. hranilna knjižica št. 5688/610 z imovino po Din 72'91, vse hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV.,
dno 13. decembra 1932.
E IV 4442/32.	4061
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1 93 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemlji-
ška knjiga Grajska vrata, vi. št. 474.
Cenilna vrednost: Din 852.570-80.
Najmanjši ponudek: Din 852.570-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišču.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. decembra 1932.
*
E 439/32—13.	4075
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1933. dopoldne ob devet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Radoslavci, vi. št. a) 92, b) 297.
Cenilna vrednost: a) Din 99.197'—;
b)	Din 9685-—.
Vrednost pritikline: ad a) Din 7250-—.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 70.965, ad b) Din 6457.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 3. decembra 1932.
*
E IX 4047/32—6.	4072
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 19 3 3. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Jurški vrh, vi. št. 22, 4; 2. k. o. Pesnica, vi. št. 55.
Cenilna vrednost: ad L Din 88.368'75 in Din 47.604-60; ad 2. Din 9339-75.
Vrednost pritikline: Din 7945-— (ki je zgoraj všteta).
Najmanjši ponudek: Din 97.008-74.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. decembra 1932.
*
E 882/32-13.	4050
Dražbeni oklic.
Dne 9, februarja 193 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogačovci, vi. št. 77; Serdica, vi. št. 404 in 'A vi. št. ‘260; Sv. Jurij, vi. št. 479; Nuskova, % vi. št. 377.
Cenilna vrednost Din 279.540-33.
Pritikline ni.
Najmanjši ponudek: Din 196.270-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod.šča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 10. decembra 1932.
*
E 735/32—10.	4C63
Dražbeni oklic.
Na predlog zahtevajoče stranke: Kmetske posojilnice v Ljubljani bo dne 10. februarja 1933 ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 2 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Mala gora, vi. št. 166 (hiša št. 7 v Novem bregu s pripadajočim zemljiščem in solastnino do vložka 175 ista k. o. (1/14tinka).
Cenilna vrednost: Din 25.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 16.667-—.
Vadij: Din 2500-—.
K nepremičnini spadajo sledeče pritikline: 1 krava, 1 lojterski voz, 1 brana, 1 pljug, 2000 kg sena in nekaj gospodarskega orodja v cenilni vrednosti Din 2170'—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 12. decembra 1932.
*
E 2516/31—57.	4076
Dražbeni oklic.
Dno 14. februarja 19 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: Din 932.999-40.
Vrednost pritikline: Din 48.195-—.
Najmanjši ponudek: Din 621.999-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v šljodo zdražitelja, ki ]e ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 12. decembra 1932.
*
E 426/32—7.	4082
Dražbeni oklic.
Dne 1 6. f e b r u a r j a 1 9 3 3. ob d e-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška k.njiga k. o. Krtina, vi. št. 12, 113; k. o. I)ob, vL št. 202; k. o. Sv. Miklavž, vi. štev. 52.
Cenilna vrednost: Din 72.343'55.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 48.229-04.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražr benem naroku pred začetkom dražbe,' sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni' oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 7. decembra 1932.
*
E 780/32.	4037
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1 933. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin (hiša, gospodarska poslopja, zemljišča): zemljiška knjiga k. o.' Prekopa, vi. št. 113, 259, 308 in 333.
Cenilna vrednost: Din 391.162-80-—.
Vrednost pritikline: Din 29.119-—.
Najmanjši ponudek: Din 260.780-—.
Pravice, ki b: ne pripuščale dražbe. a priglasiti sodišču najpozneje pri draž-cenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v .dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 15. decembra 1932.
• *
E 464/32—5.	4048
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 193 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 32 in 33 (hiša in zemljišče).
Cenilna vrednost: Din 82.716-—.
Vrednost pritikline: Din 95’—.
Najmanjši ponudek: Din 55.208'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede, nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri Veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 14. decembra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
1587.
Sedež: Mirna.
Dan vpisa: 15. decembra 1932. Besedilo: Brata Kolenc.
Temeljem sklepa okrajnega sodišča v Trebnjem od 3. decembra 1932, opr. št. E 326/32—9, se z današnjim dnem v trgovinskem registru pri firma Brata Kolenc na Mirni izbriše zaznamba prisilne uprave iz sklepa okrajnega sodišča v Trebnjem c d 27. oktobra 1932, opr. št. E 326/32—2, ker je prisilna uprava ustavljena.
Okrožno sodišče v Novein mestu, odd. II.,
dne 15. decembra 1932.
Firm. 224/32 — Rg. A I 218/32.
Vpisi v zadružni register
Vpisala se je nastopna zadruga:
1588.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. decembra 1932.
Besedilo: Zaščita registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga je gospodarska institucija, ki ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov z zavarovanji na podlagi vzajemnosti.
Predvsem spada v njen delokrog:
1. Življcnska zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, zlasti tudi ljudska življenska zavarovanja;
2. zavarovanja dote in sredstev za gospodarsko osamosvojitev;
3. zavarovanja živine za slučaj po nezgodah ali kužnih boleznih;
4. zavarovanja premičnin in nepremičnin proti škodi požara;
5. nezgodna zavarovanja za slučaj telesnih poškodb;
6. zavarovanja dvokoles za slučaj odtujitve potem tatvine ali ropa.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 7. decembra 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa Še s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo' po objavi na tabli v zadružni pisarni.
Načelstvo sestoja iz 6—12 zadružnikov, člani načelstva so:
1.	dr. Jurečko Ivan, zdravstveni inšpektor Maribor, (predsednik); 2. Golouh Rudolf, podžupan in novinar v Mariboru, (podpredsednik); 3. dr.Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru; 4. dr. Jan Juro, odvetnik v Mariboru; 5. Valjak Juro, posestnik in gostilničar v Mariboru; 6. Povodnik Anton. pos. in gostilničar v Mariboru; 7. Božiček Franc, posestnik in gostilničar v Mariboru; 8. Kunst Vaclav, poštni uradnik v Mariboru: 9. Šerec Josip, posestnik in ka-varnar v Mariboru: 10 Vahtar Miha, knjigovez in tržeč v Mariboru; 11. Oset Andrej, hotelir v Mariboru.
Pravico zastonati zadrugo ima: predjed n n- ali v njegovi odsotnosti podpredsednik.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik ali podpredsednik dn še en član načelstva ali s sklepom načelstva in nadzorstva v to pooblaščeni zadružni uradnik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 15. decembra 1932.
Firm. 1060/32 — Zadr. V 40/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1589.
Sedež: Fara pri Kostelu.
Dan vpisa: 15. decembra 1932.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Fari pri Kostelu, r. z. z o. z.
Vpiše »e sprememba pravil:
Zadruga ima namen povzdigniti živinorejo svojih članov s smotrom, da doseže čimboljše in čim donosnejše pleme.
V ta namen zadruga:
1. komisijsko izbira in določa moške in ženske živali za pleme;
2. komisijsko ocenjuje (klasificira) živali, ki jih je treba obdržati za nadaljnjo plemenitev;
3. križa zadružne ženske živali s plemenjaki plemenite pasme;
4. vodi rodovnike (matične knjige) o poreklu vse zadružne živine;
5. označuje zadružno živino z vidnimi znaki, da se lahko kadarkoli spozna;
6. redno cepi vso zadružno živino zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine;
7. za člana nabavlja plemenite živinske pasme, potrebno krmo, zdravila in druge potrebščine za umno živinorejo ter posreduje pri prodaji odvišne plemenske živine;
8. potrebščine in plemensko živino dobavlja članom le proti takojšnjemu plačilu;
9. poučuje zadružnike o umnem vzgajanju in krmljenju živine ter varovanju pred boleznimi;
10. kupuje in oskrbuje zadružne plemenjake;
11. zgradi skupno zadružno plemensko postajo ter ostale potrebne zadružno prostore in naprave;.
12. prireja živinske razstave in oglede ter se istih udeležuje;
13. sprejema od svojih članov mleko in ga v predelanem ali nepredelanem stanju vnovčuje.
Javni razglasi zadruge se vršijo s pismenimi obvestili posameznih članov ter po potrebi z oglasi v listih.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II-> dne 15. decembra 1932.
Firm. 227/32 — Zadr. III 126/3.
1590.	*
Sedež: Trebelno.
Dan vpisa: 15. decembra 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Trebelnem, r. z. z n. z.
Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Cvetan Janez, posestnik iz Vrha pri Trebelnem.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.»
dne 15. decembra 1932.
Firm. 226/32 - Zadr. I 87/34.
Štev. 102.
Stran 804.
Konkurzni razglasi
Sa 97/32—4.
1591.
4073
Sklep.
Dolžnik: Santak Franc, krojač v Dolnji Lendavi.
Za dobo bolezni poravnalnega upravitelja dr. Černeta Ferda, advokata v Dolnji Lendavi, se mu postavi za namestnika g. Ude Alojz, advokatski pripravnik v Dolnji Lendavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. decembra 1932.
*
4085
Sa 66/32—2.
1592.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Beliča Josipa, trgovca v Brestu, P- Ig pri Ljubljani.
Poravnalni sqdnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Adlešič Juro, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 28. januarja 1933 ob devetih.
Rok za oglasitev do 23.'januarja 1933 na deželno sodišče.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. decembra 1932.
  A ...................-
Sa 65/32—2.	4084
1593.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Gorupa Draga,, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta, in Kavšek Marije, šivilje v Ljubljani, Ilirska ul. 19, kot javnih družabnikov javne trgovske družbe Drago Gorup & Co. v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	dr.	Kandare
Fran, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 1. februarja 1933 ob devetih.
Rok za oglasitev do 25. januarja 1933 na deželno sodišče v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 20. decembra 1932.
*
Sa 86/32—53	4036
1594.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Bračko Josipa, trgovca v Mariboru, Zrinjski trg 6, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III,,
dne 2 decembra 1932.
*
Sa 32/32—38	4057
1595.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 32/32—33, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice tv. Florjančič in drug, javne trgovske družbe, izdelovanje in prodaja čevljev na debelo in drobno v Šmartnem pri Litiji, registrovane pod navedeno firmo, je pravnomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne 9. decembra 1932.
*
4081
Sa 88/32—18.
1596.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Bu-tolena Antona, trgovca z irhovino in kožuhovino v Mariboru, Loška ulica 18, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 15. decembra 1932.
4074
Sa 59/32—9.
1597.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Peterčičem Francem, trgovcem v Križevcih pri Ljutomeru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 29. septembra 1932 pred okrajnim sodiščem v Ljutomeru sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 9. decembra 1932.
*
Sa 54/32—69
1598.
4060
Sklep.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom Schusterjem Antonom, trgovcem v Ljubljani, Mestni trg št. 25, in njegovimi upniki, na poravnalnem naroku dne 17. nov. 1932, se odobruje.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. decembra 1932.
Sa 7/32—48.
1599.
*
Oklic.
4026
V poravnalni stvari Pence Franceta, posestnika v Gotni vasi in usnjarja v Novem rpestu, se s sklepom Sa 7/32—1 otvorjeni postopek proglaša dovršenim, ker je poravnava pravomočno odobrena.
Okrožno sodišče v Norem mestu, odd. II., dne 6. decembra 1932.
*
Sa 57/32—136.	4086
1600,
Potrditev poravnave.
Potrja se poravnava, sklenjena pri po-ravnalnem naroku dne 26. novembra
1932 med Hedžet Matejem, lastnikom tvrdke Hedžet & Koritnik, manufakturna trgovina v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4, in njegovimi upniki.
Deželno sodišče ▼ Ljubljani, odd. III.,
dne 9. decembra 1902.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 4077
Stanje 15. decembra 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.960,787.099.08 (—10,039.235-41) Devize ki ni*
so v podlogi 1,121.807-09 (+	194.366-91)
Kovani novec v niklju 181,141.140'50 (-j-15,165.392'50) Posojila . . 2.507,111.331-10 (—18,706.105-19) Vrednostni
papirji . .	12,872.520"—
Prejšnji predujmi državi 1.812,474.158*63 (-j-	270.749*58)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . 600,000.000*—
Vrednosti re-
zervn. fonda 53,917.498*89 (—	9.384*30)
Vrednosti ostalih fondov ...	2,631.552*76
Nepremičnine ... .	159,846.076-06(4- l,138.t35-14)
Razna aktiva 137,325.237'— (— 1,643.087-60)
7.429.228.421-11
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000*—
Rezervni
fond . . .	63,360.146-15
Ostali fondi 3,983.743-41 (+	9.676*—)
Novčanice v
obtoku. . 4.629,853.510*—(- 62,639.890*—) Obveze na
pokaz . . 867.633.329-65 (+ 37,697.725-37) Obveze z rokom . . . 1.435,389.604-32(— 6,992.796-67) Razna pasiva 249,008.187*58 (+ 18,296.105-93)
7.429.228.421-11
Obtok in obveze . . . 6.497,486.839*65 Celotno kritje . . . 35-66°/,
Kritje v zlatu . . . 32*01°/,
Obrestna mera: po eskomptu	7H%
do kun bardu	9%
No. 13740/1.
*
Razglas.
4080
Širše Vinkotu, rojenemu 3. februarja 1906 v Arjivasi št. 83, obč. Petrovče, srez Celje, je z razsodbo okrajnega sodišča v Celju Kps VI 377/32—4 z dne
7.	oktobra 1932 izrečena prepoved zahajanja v gostilne za dobo 2 let in sicer od 22. oktobra 1932 do 22. oktobra 1934.
Sresko načelstvo v Celju,
dne 19. decembra 1932.
*
V.	št. 53.015/32.	4078—3—1
Objava.
Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za 1. 1933 za mestne urade in podjetja. Dobavni pogoji in drugi pripomočki se dobe v mestnem gospodarskem uradu soba 12.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu soba št. do 23. januarja 1933 opoldne. Ponudbe, morajo biti zapečatene in opremljene, z nadpisom »Pisarniške potrebščine za leto 1933.«
Mestno načelstvo Ljubljana, dne 22. decembra 1932.
jj;
Štev. 4036/E—K.	4064
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo:
30 komadov armatur za javno razsvetljavo iz železne pločevine vremensko-trdne izvedbe z odprtim varovalnim steklom za žarnice do 300 vatov,
30 komadov armatur za žarnice do 1000 vatov.
Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši vse odtegljaje za davek in pristojbine ter je ponudbi priložiti slike s popisom ali vzorce ponudenili armatur.
Ponudbe je vposlati pod zaprto kuverto z označbo: ^Ponudba za armature« do dne 2. januarja 1933.
Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne v Ljubljani, dne 19. decembra 1932.
Razne objave
4089
Vabilo n n redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah,
v torek dne 17. januarja 1933. ob enajstih v prostorih Ljubljanske kreditne 1 anke, podružnice v Mariboru.
Dnevni red:
1. Računsko poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance.
Gospodje delničarji naj polo/e delnice najkesneje do dne 10. januarja 1933 pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, kjer dvignejo dotične izkaznice.
Upravni svet.
4065
Vabilo na občni zbor.
Občni zbor Pašne zadruge za občino Kovor, r. z. z o. z. v Kovorju pri Tiržiču, se vrši v nedeljo dne 15. januarja 1933. ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. načelnika Joška Šlibarja v Kovorju št. 11 s sledečim dnevnim redom:	1.	Citanje zapisnika zadnjega
občnega zbora. 2. tttanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1932. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva v smislu pravil. 7. Volitev nadzorstva v smislu pravil. 8. Razni nasveti.
V slučaju nesklepčnosti se v smislu § 23. zadružnih pravil vrši na istem kraju in po istem dnevnem redu čez pol ure drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal neglede na število navzočih članov.
Pašna zadruga Kovor r. z. z o. z. v Kovorju,
dne 18. d.ecembra 1932.
*
4053—3—2
Likvidacija zadruge in poziv upnikom.
Splošna gospodarska poslovalnica, re-gistrovama zadruga z omejeno zavezo v Mariboru je po sklepu občnega zbora z dne 13. junija 1932 prešla v likvidacijo. Upniki zadruge se pozivajo, da svoje
zahtevke prijavijo podpisanemu načelniku.
Splošna gospodarska poslovalnica,
r. z. z o. z. v Mariboru v likvidaciji.
Načelnik: Gajšek Simon s. r.
*
4066
Razid društva.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, podružnica v Mari-borft se je po sklepu likvidacijskega občnega zbora v Mariboru z dne 10. decembra 1932. prostovoljno razšlo. Društvo drž. upokojencev in upokojenk, podružnica v Mariboru, dne 10. decembra 1932.
Bivši predsednik Matevž Vrbnjak s. r. Maribor, Gajeva ul. 41.
*
4070
Ob*ava.
Izgubil sem pred dvema mesecema svojo planinsko legitimacijo, orožni list, sokolsko legitimacijo in potni list, katere listine proglašam s tem za neveljavne.
Zaletel Ivan s. r.
Stanežiče p. Št. Vid n/ Ljubljano.
4052
„KOVINA“ prva jugoslovanska metalurgična industrija
d. d. v Mariboru
Aktiva	Bilanca	per	31.	decembra	1931.	Pasiva
Blagajna	 Efekti	 Terjatve	 Zaloge	 Investicije: Premičnine	 Nepremičnine .... Prenos izgube .... Izguba		Din 1.850-08 35.751-— 1,996.705-59 2,865.662-67 2,558.817-79 1,811.566-61 1,699.211-59 283.077-80	Delniška glavnica .... Upniki ........ Akceptl		 .	Din 3,760.000-— 6.692.515-48 810.12765
,	111,252.643-13		11,252.643' 13
Izguba	Račun	Izgube	in	dobička.	Dobiček
i Režijski stroški . . .	Din 3,94 >.264-67 311.007 93		Din 3,970.194-80 283.077-80
	4.2S3.272-60		4,253.272-60
Upravni svet
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovina Urednik: Pohar Robert s Ljubljani Tiska tn zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik! O. Mlchšlek s Ljubljani