19. Dokladni list
k 20. listu Novic. 1849.
Kdor  želi.   kako oznanilo   v dokiadni  list natisniti in Novicam perdjati,   plača   za vsako verstico srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr.       j.
z navadnimi Blaziiili,
Oznanila
c. k. deželniga poglavarstva.
št. 8782./1955.   Razglas              C104-) CO
c. k. ilirskiga poglavarstva. — V nasledku k poglavarstvinimu razglasu danimu v Ljubljani 27. kimovca 1848 št. 22277 se na znanje da, de je visoko denarstvino ministerstvo s sklepam danim 4. maliga travna 1849 št. 7422 privolilo, de se srenjskinadac (avžlak) od vsih žganih tekočost, ki so v versti Nr. 1 tarife vžitnih davkov od 27. kozoperska 1838 zapopadene, torej tudi od žganj-skiga cveta, kadar se v Ljubljano pripelje, brez razločka, koliko ima cveta v sebi, od eniga vedra en goldinar in 40 kr. dobriga denarja jemati ima.
To se da sploh na znanje.
V Ljubljani 29. maliga travna 1849.
Leopold grof Welsersheimb:
deželni poglavar.
Št. 8175.
Razglas
(93.)  (2)
c. k. ilirskiga poglavarstva. — Popoglavar-stnini razglasu od 18. svečana 1849 št. 27932, ki je bil po naprošenji c. k. štajarsko - ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva od 27. listopa-da 1848 in 19. svečana 1849 št. 1082 in 1639, potem po naravnim ukazu visociga c. k. denarstvi-niga ministerstva od 13. svečana 1849 št. 3801 dan, je dac, kteri je po edini tarifi od leta 1835 za iz Ogerskiga ali Horvaškiga čez vmesno colni-jo na Štajarsko in v Ilirijo z vradnimi boleti vpeljano sol z 1 gold. 16 kr. postavljen bil, po razmeri v horvaško - slavonskih kraljestvih za i gld. 23 kr. ponižane solne cene zavoljo poravnanja solne cene, klera veolnim okrožju obstoji, povikšana, in ukazano, 2 gld. 39 kr. daca od čistiga centa prejemati.
V  pristavku k temu naznanilu se mora pa tudi dac, ki je po čolni tarifi od leta 1838 za tako, brez prikladnih vradnih boletov vpeljano sol z 1 gld. 54 kr. postavljen, v enaki razmeri s ponižano solno ceno tudi povikšati in ukazati, de se 3 gld. 17 kr. od čistiga centa soli daca od dneva priči— jočiga razglašenja ima prejemati, kar se s tem zdaj ukaže in po naprošnji c. k. štajarsko-ilirskiga kameralniga mitniga oskerbništva sploh na znanje da.
V  Ljubljani 21. maliga travna 1849.
Leopold grof Welsersheimb*
deželni poglavar.
Št. 7595.
(96.) (2)
Razglas
c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zapovedi za tiste, ki se hočejo premij za javne ali očitnezida-rije vdeležiti.
Sledeči visoki ministerijalni ukaz od 28. p. m. št. 477/K. M. se da sploh na znanje, de se slednji po njem ravna.
V Ljubljani 13. maliga travna 1849.
Leopold grof Welsersheimb ^
deželni poglavar.
477./K. M.
Ministerstvo zakupčijstvo, oberništvo in javno zidarstvo spozna koristnost, za obrise za javne (cesarske) zidarije notranje in unanje imenitnosti očitne premije napraviti.
Samo tako bo vsaci glavi v zidarstvu mogoče, se skazati in vladarstvu lahko storiti, umetalnike spoznovati in tiste, ki so zato, v kolobar njihdjav-nosti vzeti.
Iz tega namena je ministerstvo to le za tiste, ki se hočejo premij za javne zidarije vdeležiti, za ta čas postavilo:
§. 1.
Načert ali program, ki se bo po novinah na znanje dal, bo pokazal, kje se zamorejo obrisi ali plani zastran kraja, v kterim se ima zidati, pregledati in ponarediti, kaj se ima zidati in kaj je k zidani še posebno potrebniga, bo načert po mogo-čosti natanjko razločil, sorto in pleme poglavitne priprave ali materiala, kakor tudi število ia sorto obrisov in njih domere (Massstab) določil in naznanil, koliko denarjev bo k zidanju treba, dalje bo postavil dobe (brište), doklej se imajo obrisi vložiti, kadaj bodo na razgled postavljeni, dan raz-soditve in koliko se bo za premijo plačalo.
§. 2.
Pravico na premijo ima vsak domač ali ptuj umetalnik.
§. 3.
Vsi poslani obrisi, ktere imajo umetalniki podpisati, se bodo pred razsoditvo očitno na razgled postavili, in sicer narmenj tri dni.
§. 4.
Komisija, ki bo poslane obrise razsodila, bo od zadevne deželske gosposke in sicer tako so-stavljena, de bodo predsednik inpisavec (Schrift-fuhrer) in polovica udov izmed uradnikov, druga polovica pa izmed ne ravno v deržavni zidarstvini službi stoječih umnih mož zbrani. Pisavec nima pravice razsojevati.
§. 5.
Obrisi se dvojno razsojujejo: v predrazso-ditvi (Torprufung)inpo možeh (Schiedsgericht.J
§. 6.
Namen predrazsoditve je, pregledati, ali so pogodbe načerta od tistih, ki žele premij deležni biti, spolnjene, in od tistih zidarstev, prikterihso spolnjene, pridjane prevdarke stroškov dogotoviti. Če stroški v obrisu naznanjeni ime, ki so v na-čertu prevdarjeni, čez deset od sto presežejo, obris ne more premije dobiti. Komisijske razsodbe, ali so pogodbe v načertu dane spolnjene ali ne, se pridenejo pri razstavi s pregledanim prevdarkam stroškov vsacimu izdelku, ki se premije prizadeva.
Po očitni razstavi se zbere komisija v razsodi-tev po možeh in začne svoje opravila s tem, de tiste zaslišijo, kteri hočejo premij se vdeležiti, in kteri imajo pravico, v kratkim nagibe svojih obrisov razložiti.
Nepričijoči konkurenti, t. j. taki, ki so obrise zavoljo premij poslali, si znajo za to pooblastenca zvoliti, potem pride razsojevanje, kteriga zamorejo samo udje komisije deležni biti,   kteri narpred
—   68   —
izmed izdelkov, kteri so bili razsoditve vredni spoznani, po večini glasov tri kakor narličniši obrise izberejo in po novi razsoditvi teh treh obrisov tudi po večini glasov premije določijo.
§. 8.
Ako bi ne bil noben obris popolnama ugoden, se razsodi,  de je treba noviga nahtevanja premij.
§. 9.
Posebno lični obrisi, na ktere se zavoljo ne-spolnjenih pogodb porajtati ni smelo, se smejo od razsodnije po večini glasov v obrajtanje priporočiti in sme se prošnja za odškodovanje taeih del storiti.
§. 10.
Zastran razsojevanja se ima protokol spisati in ta protokol se mora z izbranimi narboljšimi tremi obrisi, kakor tudi z unimi, kteri so po §.9 v obrajtanje priporočeni, zadevni gosposki poslati, ktera ima zastran izvedenja razločiti.
Umetalnik, kterimu se premija spozna, še zavoljo tega ne dobi pravice zidanjo voditi; sme pa po umetniško s tem pripomožen biti, de dela obrise posamesnih delov zidarstva.
Če bi se pa po vstanovljenji obrisa in spiska posamesnih prevdarkov iztroškov pokazalo, de so določene zidarstvine šume zavoljo arhitektonske izobraženosti za več kakor za deset od sto presežene, zgubi spisavec, in še clo, če je veči šuma privoljena, vsako pravico, pri izvedenji svojih obrisov pripomožen biti.
Ko se visocimu c. k. poglavarstvu te postave naznanijo, de jih razglasi, se nadja ministerstvo na eni strani, de se bo za vse zidarije, za ktere je konkurencija pripušena, ta tudi zvolila, kakor na drugi strani, de se bo pri tacih nahte-vanjih premij za obrise k javnim zidarijam ojstro na spolnovanje danih postav gledalo. Na Dunaju 28. sušca 1849.
Št. 7683.
(89.)  (3)
Naznanilo
c. k. ilirskiga poglavarstva. — Po naprošiv-nim dopisu c. k. generalne komande v Gradcu od 10. maliga travna 1849 št. 3949 se da sledeče naznanilo zastran denarnice, v kteri so bile vse poroštva (kavcidni), založeni denarji in druge shranjene reči, in ktere je bivši poveljnik mon-turne komisije v stari Budi (^Itofen) Gabriel žlahtni Gergve sabo vzel, ko je k sovražniku prestopil na znanje.
V Ljubljani 13. maliga travna 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
Naznanilo
Od c. k. monturne komisije v stari Budi se da na znanje, de je bivši poveljnik te monturne komisije Gab riel žlahtni Gergve o svojim prestopu k sovražniku poglavitno denarnico sabo vzel, v kteri so bile vse poroštva (kavcioni), založeni denarji in druge shranjene reči. Med temi so:
Deržavne dolžne pisma od leta 1816. Št.  3959   s   43 kuponi  za.....100  gold.
Deržavne dolžne pisma od leta 1834. Seriai269   št.    25368 petina          Q1/5) s 100 gold.
Seria2062 št.
1974 2482 2492
55 55
55
55
33
55
41239 petina 39465 petina 49624 petina 49825 petina
(Y*J s 100 gold. 100 100 100
55 35
37.
55 55
35 55
Deržavne  dolžne pisma  od leta 1839.
Seriaii50   št.    22997 petina           (y5) s    sogold.
„    1846    „      36901 petina                „    „    50
„     2479    „      49562 pet  petin       (5/5)  „  250
„     2479    „      49566  pet petin           „     „  250
„   4053    „      81044 pet petin          „   „ 250
„   4053    „      81045 pet petin           „   „ 250
55
33
5?
55
55
55
55
35
55
55
55
55
37
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
55
5)
55
55
;>
84668 pet petin          „    „ 250
119824 pet petin           „    „ 250
36901 petina            (y5) s   50
95137 petina                „   „    50
8909 petina                „   „    50
36332 tri petine       (3/5) „ 150
57491 tri petine          „   „ 150
24735 dve petini     (2/5) „ 100
29474 pet petin       (5/5) „ 250   „
31033 pet petin           „    „ 240    „
41489 dve petini     L%) „ 100   „
48814 pet petin       f5/5) „ 250    „
52803 dve petini     L%J „ 100    „
87832 pet petin       (%) „ 250
44181 pet petin           „    „ 250
53914 petina            (y5) „    50
2205 1677 1422 1881 1442 5686 3486 5518 4517
666 3460 2912 1749 3121 1183
166
318 4695 2362 2064 2039 4995
546 2255
4234 5992 1846 4757 446 1817 2875 1237 1474 1552 2075 2441 2641 4392
55     2?10
5. oddelk
Seria5364   "n    1072SO pet petin      (%j  ,',' 250
2063    ..     41259 pet petin          „    7, 250
44091 pet petin          „    „ 250
33530 pet petin           „    „ 250
28423 tri petine      (3/5)  „ iso
37610 dve petini     f%jj  „ 100
28839 pet petin       (5/5)  „ 250
113720 dve petini     (%) „ 110
69704 petina              C2/V)   r>    50
110348 petina                „    ;,    50
90327 petina                „    ;3    50
13309 petina                „    „    50
69 791 petina                „    „    50
58229 petina                „    „    50
34975 petina                „    ;,    50
62420 petina                „    „    50
23651 petina                ;7    „    50
13315 petina                „    „    50
6346 petina                „    ;?    50
93898 petina                ;,    „    50
47237 pet petin       (5/5) „ 250
41273 pet petin          „    „ 250
51849 pet petin          ;3    „ 250
99895 pet petin          ,,    „ 250
50
55
55
55
55
55
35
55
55
53
33
55
33
53
35
55
55
53
33
53
33
33
35
35
35
33
35
53
55
55
53
33
55
33
33
33
33
33
3?
33 33 33
r>
33
35
33
33
33
33
33
33
33
33
35
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
33
10905 petina
(V5)
33
44087 dve petini    CVsD 3? 10°
61375 petina
0/5)
33
50
35
33 33 33 39 35 55 33 33 55 33 33 33
33       2004       „
33
590
33
40075 petina               „
11798 pet petin      C%) 33 250   33
100   „
3069
3728   ^      79559 dve petini    L%} 33 i0°
5264    „    105279 petina            CVs) 33    *50
5190    „    103792 petina                „    ;,    50
3356    „     67120 dve petini     (7s) „ 100
495    „       9900 petina            (y5) „    50
3115    „      62291 petina                „    „    50
3303    „     6 605 7 petina               „    „    50
4864    „     97210 tri petine      C3/s) 33 15°
5075   „    101488 petina             f%) „   50
5389    ;,    107773 petina                „   „   50
1150   „      22997 petina                „   „    50
5669    „    113368 pet petin      (%) „ 250
Deržavni dolžni listi 1. svečana 1840.
Št.     41674  po 100 gold*  s 24 kuponi.
3>     69547 „ petini (y5) losa s 50 gold,
33 35 35 33 33 55 35
33
55
35
33
53
35
35
35
55
55
53
33
33
33
33
35
35
33
33
33
33
53
33
33
33
35
33
35
33
33
33
35
33
33
3»
Seria3478
3253 5775
3? 33
33 53
65048  „ petini 115461   ;, petini
33 33
37 33
33 53
50
50
33 35
¦»
—   69   -
n n
Deržavni dolžni listi leta 1841. Št. 134983 za 100 gold. s 13 kuponi.
Deržavni dolžni listi leta 1843. Št. 207106 i. vel. travn.   za 1000 gold. i L i^^ta-i
207107   i                             1000           fS   kuP°m
stenji vred.
Deržavni dolžni listi leta 1844. Št.    1508 i del za 100 gold. „  39347 3 deli za 100    „
Deržavni dolžni listi leta 1847. Št.    59171   za  1000   gold.   s  23  kuponi.
59172  „  1000   „   „ 33 189995  „  1000   „   „ 24
rt
207108 1.
207109 1. 207144 1.
1000 1000 1000
J)
j) n
200683 200685
v
55
n
100 100
55
J?
;?
r>
24 24
e t a l"i k i.
55 55 55
n
Št. 26692 i. vel. serp. 1830 za 100 gold. s nkup.
7)
28957 i.   svečana   1837
55
100 100 500
55      55 55      55
9 11 11
3? 55
33157 1.     „    1838 „ 55   6712 1*      55      1838 55
Hranilnične bukvice Peštanske hranilnice
(šparkase.) i bukvice s št. 8082 za 300 gold.
1       „       „   „    9150    „    300       „
1       „       „    „    9153    „     300       „
AkciacesarFerinandove severne železnice. Št. 892 i. prosenca 1844 za 1000 gold. s 9 kuponi od i. prosenca 1844 do 30. rožnika 1852 s št. 892.
Knez Esterhazovi ldzi. Št.   26186 po 40 gold. eden.
55
114117
40
55     *v            55                55
16513 kneza Kazimira Esterhazi po  20 gold. Poterditni list Peštanske solnije zastran
od Karola Skene-ta prevzetih 5 deržavnih   dolžnih  listov za  2600 gold.,   potem zastran od Hermana Grdssa v gotovim prejetih 315 gold. dobriga denarja.
Menjavni listi (Wechsel.) i pisan na brata Singer za 700 gold. i      „     „   Gross in Deutsch za 2000 gold.
Ker se je tistim, kterih so imenovane pisma, naznanilo, storiti, de se deržavni dolžni listi, ki so na ime tistiga pisani, ki jih prinese, in druge pisma tako, kakor sodnijske postave ukažejo, zbrišejo ali amortizirajo, do tistihmal bi pa še več časa preteči utegnilo, se s tem vsak posvari, imenovanih pisem ne kupovati ali drugače v svojo last spravljati, zato, de se njih prodajanju, ali prejemanju obrest ali interesov ali siceršni nepravični rabi z njimi v okom pride.
Mnogoverstne oznanila.
(106.)
(D
Oznanilo
zavolje lijubljanskiga denarja v papirju.
Ker je bilo od visociga ministerstva denarnih reči Krajnskimu c. k. deželnimu poglavarstvu i i. dan pretečeniga mesca maliga travna pod urad. številko 4235 napovedano, de se sme prihodnjič za splošne potrebe zmirej več sreberniga denarja in tudi drobiža pričakovati, in ker je drobiža že zdej veliko med ljudmi, se imajo denarni listiki za 3, 5, 10 in 15 krajcarjev ktereje Ljubljanska mestna srenja po oznanilu 9. listopada lanjskiga leta pod številko 6813 viin dala, nazaj potegniti. Zadnji
čas, do kteriga ima ves ta papirni denar nazaj priti, je konc prihodnjiga mesca rožnika (do sv. Petra in Pavla).
Tisti tedej, ki imajo kaj tacih denarnih listi— kov, kteri se sploh „mali Ljubljanski bankovci" imenujejo, naj jih do tistiga časa zmenjajo pri enimu ali drugimu nasladnjih kupcov: gospodu Aichholzerju,aligosp. Baumgartnerju,HoI-zerju, MallnerjualiPachnerju, za ktere bojo, kakor je bilo že v oznanilu 9. listopada lanjskiga leta oklicano, cesarske banknote prejeli tako kakor je na listikih zapisano, to je, de se teh listkov vselej nar menj za en goldinar zmenjati prinese.
Od mestniga odbora v Ljubljani 6. maj-nika 1849.
(105.)                                                                     CD
Blagoserčnim Krajncam!
Če djanja junaške avstrianske armade, ktere vso hvalo presežejo, v naši deželi, kakor tudi povsod drugod, začudenje in spoštovanje zbudujejo, mora vunder serce vsaciga domoljubniga Krajnca tim več vzdigniti se, ako beremo, kako so se sinovi naše dežele, domači regiment knez Ho-henlohe-Langenburg, premag in posledkov slavite cesarke armade vdeležili, kako si je 4. bataljon našiga hrabriga regimenta še le undan spet pred Komornam nove vence pridobil, kako se je zoper veliko veči množico sovražnika pridobitno bojeval, svoje bandero branil in rešil, in svojo kri in življenje za vesoljno domačijo postavil.
Boj je bil strašan; veliko jih je padlo, veliko jih je ranjenih, veliko pokvečenih.
Na nami, za ktere so se bojevali, — na krajnski deželi, ktere ime dalječ tam kjer se bojujejo, raz-slovljujejo, na nami je tedaj ležeče, terpljenje svojih bratov olajšati, kteri za nas, za domačijo terpe!
Pretečeno leto je na povabljenje domorodniga Krajnca naša dežela obilno darov za junaško armado na Laškim podarila.
Enako povabljenje za letaš ponasrečene, posebno za serčne vojake pri Komornu, ki se s tem od družt va hvaležnih Krajncov vsim do m o rodnim Krajncam razglasi, bo gotovo toliko obil-niga sadii prineslo.
Ljubljana je tolikrat pri gostih prehodih vojakov priložnost imela, oranjenim vojakam avstrianske vesoljne domovine svoje iskreno usmiljenje v djanju pokazati.
Pričijoče povabljenje se celi krajnski deželi razglasi, in z njim se tudi tistim krajem priložnost ponudi, v ktere vojaški popotniki nezaha-jajo, se enako miloserčne skazati, in svojo enako iskreno ljubezin do cesarstva in posebno kakor Krajnci pokazati.
O de bi jih prav veliko, posebno iz medpre-častitljive duhovšine in iz med gospodov deželnih vradnikov to djanje keršanske ljubezni z na-beranjem prineskov pospešilo, in kar naberejo, s spiskam imen darovavcov tii sem poslalo. Razgla-šenje teh spiskov in obrača doneskov nej bo blagim darovcam namestenje poterjenja prejetve.
V  Ljubljani se prejemajo radovoljno darovi:
V   razpošiljanstvu Ljubljanskih nemških novic, pri gosp. Hoferju, čuvaju kazinskiga družtva, pri kupcu gosp. Karingerju in pa tudi pri dvornim in sdjnim pravdosrednjiku ali advokatu gosp. Dr. Antonu Rudolfu.
V  Ljubljani \2. veliciga travna 1849.
Od družtva domorodnih Krajncov.
70   
(103.)                                                                         (O
Ces. kralj, provizorni deržav-ni pravdnik za tiskarne zadeve ima svojo pisarnico v gosposkih ulicah hiš* števil. 214 v drugim nastropji.
(102.)
Drugi spisik
CD
prostovoljnih daril za napravo živinske šole in pod-kovanja konj na pristavi kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani.
Ljubljanska mestna gosposka je na-bralarg. Fidel Terpinc, je dal 50 gold., Va-lentinčeško 20 gold., Franc Galle, 20 gold.; cukerfabrika 150 gold., Janez Baumgartner, 20 gold., Janez Miihleisen, 15 gold., Miklavž Recher, 20 gold., KorlHolcer, 15 gold., Benjamin Pihler, 15 gold., Leopold, baron Lih-tenberg, 10 gold., Miha Smole, 50 gold., Ig-naci Bernbacher, 5 gold., Jožef Eržen, 5 gold., Anton Pesiak, 5 gold., Andrej Malic, 10 gold., Anton Galle, 10 gold., Franc Sar-tori, 10 gold., F. Haimann, 5 gold., baron Alfonzi Zois 5 gold.
Iz L oz k) ga kantona so poslali. Gospodje: Jožef Celešnik, komisar v Šnebergu 1 gold., Komisijski uradniki 4 gold. in 40 kr., Andrej Kandare iz Dan 20 kr., Matija Indihar iz Škrabčiga 15 kr., Matija Gerbec iz Ulake 10 kr., Anton Indihar iz Slugoviga 40 kr., Andrej Tekavc iz Zale 10 kr., Mihalvan-čič iz Loža 5 kr., Franc Peče, mestni kasir v Ložu 1 gold., Andrej Lavric iz Hudiga Verha 20 kr., Matevž Lah, veliki župan iz Loža, 30 kr.
Gospod Lorenc Dornik, fajmošter v Blagovici 2 gold.
Proddružnice štajarske kmetizske družbev Celji 18 gold. in 55 kr.
Gospod Moric BraumiHler vBernji 10 gold.
Jožef Bergant, administrator v Košani 3 gl.
Korl Pfefferer, grajšinski oskerbnik v Ravnjah 2 gold.
Iz Mirne so poslali. Gospodje: Janez Avbel iz Žapož 1 gold., Martin Kumel iz Rakovnika 1 gold., Gašper Gašperlin izŠentRu-perta 1 gold., Jožef graf Barbo iz Rakovnika 5 gold., Alojzi Brauneis iz Nacirkniga 1 gold., Juri Klarici iz Mirne 2 gold., Matevž Kušer iz Mirne 1 gold., Janez Ravnikar iz Nove vasi 1 gold., Ludvik Reier iz Podpeči 2 gold., Jožef Zaje iz Bistrice 1 gold., Ignaci Škedel iz Šent Ruperta 1 gold., Kari Vasic iz Škerlje-viga 1 gold., Jožef Berce iz Šent Ruperta 30 kr., Franc Križaj, fajmošter v Dolah 1 gold.
Gospod Franc Arlet, visi oskerbnik velike pošte v Pragi 5 gold.
Kantonska gosposka iz Smelednika je nabrala 49 kr.
Od fare sv. Jošta so poslali. Gospodje: Andrej Hafner, fajmošter pri sv. Joštu 2goid., Luka Maček, kmet od sv. Jošta 20 kr., Juri Gerdadovnik, kmet od sv. Jošta 10 kr. Matevž Tominc, kmet iz Planine 15 kr. Marka Malava-šic ravno od ondot 15 kr., Juri Malavašic iz Smrečja 10 kr.
Iz Trebniškiga kontona so poslali. Gospoda: I. P. 1 gold.,  A. W. iz K. 4 gold. Gospa
Albert i na Lihtenbergova grafinja 4 gold. Gospodje: Janez Kopecki, fajmošter v Šent-Vidu pri Zatičini 4 gold., Tomaž Grosnig, beneficiat v Šent-Vidu 1 gold., Franc Juanc, grajšak v Šent-Vidu igold., Franc Hribar iz Podgaberja 5 gold., L. 2 gold.
Gosp. Boron Steiger Montricher iz Zla-teneka 5 gold.
Gosp. Anton Samasa  iz Ljubljane  5 gold.
Gosp. Jernej Arko, fajmošter v Vodicah 5 gold
Celi znesek druziga spiska verze 545 gold. in 34 kr. s poprejšnjim pervim 309 gold. in    5 kr.
skupej 854 gold. in 39 kr.
^          Oznanilo,            <»
Na Poljanah Nro. 14 v Ljubljani se dobi v več zneskih dobriga denarja, in sicer po 100, 150, 200, 250 in po 300 goldinarjev skupej na tri maslice, na pol ali pa na celo zemljo (grunt), na pervo stopnjo intabuliranih ali superintabuliranih zemljiš, na posodo, in sicer tako, de si dolžnik sam zvoliti zamore, koliko časa želi posojeni denar na posojili imeti.
Imenovani denar se bo pa le na zemljišaLjub-Ijanskiga okrožja razposojeval.
Kdor hoče teh denarjev kej na posodo imeti, naj se v zgorej imenovani hiši za-nje oglasi.
(74)         Hiša na prodaj.           f3^
Hiša Nro. 104 v Rožnih ulicah pri sv. Jakobu bo z vertam vred in kar še k nji sliši, iz prostih rok in po dobrih pogojih prodana. Kdor od tega še kaj več zvediti želi; naj se za tri pri vlastniku na velikim tergu Nr. 262 v pervim nastropji zadej oglasi.
C92.)   Založba poljskiga gipsa.    C3}
Rudeške fabrike poleg Samobora je pri Alojziju in Janezu Gaču, kupcama v Kostanjevci in Mokronogu, ktera ga po fabriški ceni prodajata in sicer:
v Mokronogu cent  po   .    .   .    1 gold. in 10 kr. v Kostanjevci pa le po   ...    1     „      „    —  „
Za vklajo v sodčike se od centa še po 12 kr. po verhu plača.
V Kostanjevci  17. maliga travna 1849
Alojzi Gač, kupec.
(101.)                                                                                 (.2)
      Nova slovenska knjižica.
De se „Letopis slovenskima družtva" po Slovenskim bolj razširi, je sklenilo slovensko družtvo v Ljubljani to knjižico tedaj po nizki ceni na prodaj dati, ker se sme ne le vsacimu domorodcu, temue tudi šolam in posebno latinskim priporočiti. Gosp. učeniki so lepo prošeni. to knjižico pregledati, in če jo , kakor terdno upamo, hvale vredno najdejo, svojim učencam priporočiti. Razun druziga obseže posebno tri sostavke, ki so polni podučivniga zapopadka, namreč:
Slovencov sled po nekdanjim zemljopisu in po imenih oseb nekdanje dogodivšine. Spisal Poženčan.
Stare zgodbe Slavijanov, posebno Kora-tanskih. Kratek izpisik iz P. J. Šafarikove knjige ;,Slovenske starožitnosti." Spisal P. Hicinger, in pa
Križanske vojske. Spisal M. Vertovc.
Cena knjige je 15 kraje.; dobi se v bukvarnici gosp. Le r ne rja, v tiskarnici gosp. Blaznika, in v pisarnici slovenskiga družtva v Ljublja ni.