PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se'je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 56 (12.994)
Trst, petek, 11. marca 1988
Nepričakovan sklep ob nasprotovanju socialistov in socialdemokratov
Vlada odobrila nadaljevanje gradnje jedrske elektrarne Montalto di Castro
V parlamentu dokončno odobren finančni zakon - V četrtek bo Goria odstopil
RlM — Vlada je sinoči povsem nepričakovano sklenila, da nadaljuje z gradnjo jedrske elektrarne Montalto di Castro. Sklep so sprejeli ob koncu seje, ki se je začela okoli 19. ure, končala pa se je, po vmesni prekinitvi, okoli 22.30. Socialisti in socialdemokrati niso glasovali o tem vprašanju, tako da je bil sklep sprejet z večino glasov.
Včerajšnji politični dan bi moral biti skoraj popolnoma rutinski. Podtajnik v predsedstvu vlade Rubbi je sporočil, da bo vlada odstopila prihodnji četrtek. Goria menda prej ne more odstopiti: v ponedeljek bo namreč zasedala konferenca predsednikov dežel, v torek in sredo pa bo v Turinu italijansko španski vrh. Po teh obveznostih in po odobritvi finančnega zakona in državnega proračuna, do katere je prišlo včeraj dokončno v poslanski zbornici, bo vlada imela... prosto pot do odprtja krize. Predsednik vlade bo odšel na Kvirinal in vrnil mandat Cossigi.
To je bil torej spored. Vendar pa je včeraj Goria, na zahtevo ministra za industrijo, republikanca Battaglie sklical sejo vlade z namenom, da odločijo, kdaj in kako bodo nadaljevali z gradnjo jedrske elektrarne Montalto di Castro. Socialisti in socialdemokrati so ostro reagirali: podpredsednik vlade in zakladni minister Giuliano Amato je Gorii naslovil pismo, v katerem ga je najprej opozoril, da nasprotuje nadaljevanju gradnje jedrske olektrame Montalto di Castro, obenem pa je poudaril, d3 je dogajanje zadnjih dni le še potrdilo omejenost političnega mandata sedanje vlade in pričakovanje, da
sposobnost vlade za odločanje v bistvu ne preseže pristojnosti v zvezi s finančnim zakonom. Zato je socialistični podpredsednik vlade dejal, da je mnjenja, da ne obstajajo pogoji, da bi vlada lahko načela tako sporno in tako kočljivo vprašanje. Tudi načelnik socialdemokratske delegacije v Vizzinijevi vladi je izrazil odločno nasprotovanje odločitvi o tem vprašanju. V tem vzdušju je Goria prekinil sejo vlade, češ da morajo ministri v poslansko zbornico na glasovanje o finančnem zakonu. S tem je odvzel »zelenim« možnost predstavitve nekaterih popravkov, ki bi jih lahko vložili z namenom, da bojkotirajo vlado in večino. Po nekaj več kot enourni prekinitvi se je seja nadaljevala, medtem pa je Goria že poslal Amatu zelo oster odgovor, v katerem poudarja, da je bil že februarja sprejet sklep v zvezi s tem vprašanjem in da izhaja ta sklep iz programskega preverjanja vladne večine, do katerega je prišlo novembra lanskega leta. Včerajšnja seja je bila napovedana že prejšnji teden in nihče ni temu predlogu oporekal.
Vendar pa je Goria vztrajal. Seja se je po odobritvi finančnega zakona nadaljevala in na njej je predsednik vlade izsilil glasovanje, socialisti in socialdemokrati so se vzdržali, sklep o nadaljevanju gradnje pa je bil dokončno sprejet. Amato je bil izredno razburjen in je pikro dejal, da sedaj ne more niti sprožiti vladne krize, ker bi se mu ob taki zahtevi vsi samo muzali. Predsedstvo vlade pa je objavilo sporočilo o odločitvi »v skladu z resolucijo odobreno v poslanski zbornici 18. de-
cembra 1987«. Minister Zanone je ob koncu vladne seje še dejal, da jew bila »cena prekinitve gradnje povsem neupravičena«. Še obveza o tem, da bodo »spoštovali vsa določila o varnosti« in zadeva je končana. Gorieva vlada odhaja z z zadnjo vizitko. V zgodovini bo ostala zapisana po tem svojem zadnjem sklepu, res pa je tudi, da se novemu predsedniku vlade, pa naj bo De Mita ali kdo drug, ne bo treba več ukvarjati z vprašanjem Montalta.
Sicer pa se danes začenjajo dejanske priprave na odprtje krize. Že v dopoldanskih urah se bo sestala direkcija krščanske demokracije, ki bo morala nakazati prve smernice za premostitev te skorajšnje vladne krize. Nobenega sporeda pa niso izdelali socialisti, ki čakajo na korak, ki ga bo naredila krščanska demokracija. Predstavnik strankine levice Signorile je včeraj izjavil, da mora stranka relativne večine povedati, »kako naj pride do razčiščevanja«. Kar pa zadeva zahtevo KD in PRI po sestavi močne vlade, je bivši minister odgovoril, da je vlada močna, če ima štiri značilnosti: prvič, da pride do sporazuma, kadar je vsaka stranka rešila svoja notranja vprašanja; drugič, da vlado sestavljajo ljudje, ki zaupajo v sistem strank, ki sestavljajo večino: tretjič, da ima vlada program, ki mu je mogoče verjeti; četrtič, da verjame v ta program. Republikanci pa vztrajajo pri svojem receptu in ponavljajo predlog: vlado naj vodi De Mita, Craxi pa naj bo minister.
G. R.
Lastnik ValseUe Borletti spet v zaporu
MILAN — Finančni stražniki so včeraj spet aretirali Ferdinanda Bor-lettija, lastnika tovarne orožja Valsel-la, ki ga obtožujejo trgovanja in nedovoljene prodaje orožja Iraku. Z Borlet-tijem so končali v zapor tudi štirje vodilni funkcionarji tovarne, ki ima svoje obrate v bližini Brescie, kjer imajo svoj sedež vse največje italijanske tovarne orožja. Zaporni nalog za potomca znane družine milanskih industrij-cev so podpisali sodniki iz Masse Carrare, ki hočejo enkrat za vselej razčistiti vse ozadje široko razvejane trgovine z orožjem, v katero so baje vpletene tudi nekatere tajne službe evropskih in bližnjevzhodnih držav.
Borletti je presedel že deset dni v zaporu lanskega avgusta, ko so ga obtožili, da je prodajal Iranu mine, s katerimi je režim ajatulahov »posejal« Perzijski zaliv. Lastnika Valselle, ki zaposluje nekaj več kot sto delavcev, so aretirali nekaj dni potem, ko so v Brindisiju, na libanonski ladji Bousta-ny, finančni stražniki odkrili in seveda zaplenili večjo količno orožja, ki je bilo namenjeno v Iran in v Irak.
Po zaplembi orožja in določene količine min so aretirali tudi domnevnega sodelavca italijanske protiobveščevalne službe Alda Anghesso, ki je v preteklosti nekaj časa sodeloval tudi s švicarsko policijo. Prav Anghessa je baje razkril preiskovalcem vse podrobnosti te umazane in ilegalne trgovine, kar je privedlo do aretacije Bor-lettija in njegovih najožjih sodelavcev.
Seja
predsedstva
ZKJ
BEOGRAD - Včeraj se je v Beogradu nadaljevala pred tremi dnevi začeta seja predsedstva jugoslovanskih komunistov, v sredo pa se je v Ljubljani nepričakovano sešlo predsedstvo Slovenije.
Da so odnosi med Ljubljano in Beogradom napeti, ni skrivnost. Južno jugoslovansko časopisje slovenske politike dolži, da so šli v demokratizaciji predaleč, da jim je »situacija pobegnila iz rok«. Ob obtožbah o slovenskem egoizmu, ki da izkorišča vse bolj obubožani jug in o spogledovanju severnjakov z Zahodno Evropo se je v zadnjem času pridružila še obtožba o nespoštljivem pisanju slovenskih revij o jugoslovanski vojski.
Vzroki za napetost pa so drugje: v prekinjenih pogajanjih med jugoslovansko vlado in mednarodnim denarnim skladom in v denarju, ki ga morajo slovenska podjetja vplačati v sklad federacije za nerazvite republike.
Mednarodni denarni sklad je konec prejšnjega meseca prekinil pogajanja z jugoslovansko vlado z ultimatom, ki ima tri točke: vlada mora dovoliti največ 67-odstotno letno inflacijo, za 40 odstotkov devalvirati dinar, zamrzniti plače in sprejeti slovenske pripombe k že sprejetemu letnemu gospodarskemu načrtu Mikuličeve vlade (do konca leta uvesti tržno gospodarstvo, realen tečaj dinarja in pustiti devize tistim, ki so jih prigospodarili). Če se Mikuličeva vlada ne bo uspela v kratkem sporazumeti z denarnim skladom in če v Jugoslavijo v kratkem ne pridejo nove finančne injekcije iz tujine, bo po ocenah strokovnjakov sklada jugoslovansko gospodarstvo še pred poletjem v razsulu. Mikulič vztraja pri svojih receptih in je objavil, da bo začasne ukrepe na področju devizne zakonodaje podaljšal še vsaj za naslednje tri mesece.
In prav isti dan (15. marec), kot se začnejo pogajanja z denarnim skladom, bi morala Slovenija vplačati v sklad federacije 10 tisoč starih milijard dinarjev. Denarja pa ni. Še za plače se ne ve, s čim jih bodo v Sloveniji ta mesec izplačali. Nekateri direktorji so že javno zagrozili, da bodo sami poslali delavce demonstrirati prdd parlament. Kot je pred dnevi povedal predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj Pa je zvezni finančni minister Rikano-vič že dejal, da bo, če Slovenija ne bc Plačala, blokiral republiški proračun DEJAN VERČIČ
Podrobna določila o rabi nemškega jezika na sodišču
Minister Gunnella v parlamentu obrazložil sporazum o izvajanju južnotirolskega paketa
RIM — Pravna gotovost odnosov med italijansko, nemško in ladinsko skupnostjo na Južnem Tirolskem z namenom, da se zajamči čimboljše sožitje. To je utemeljitev, na osnovi katere je vlada dosegla sporazum s predstavniki južnotirolske ljudske stranke o izvajanju južnotirolskega paketa. Z odobritvijo tega sporazuma bo Italija začela mednarodni postopek z namenom, da doseže od Avstrije formalno priznanje, da so bile izpolnjene mednarodne obveze, ki izhajajo iz sporazuma De Gasperi - Gruber. Tako je včeraj v poslanski zbornici poudaril minister za deželne zadeve Aristide Gunnella, ki je poslancem obrazložil vsebino novega dogovora. Do razprave o njegovem poročilu včeraj še ni prišlo zaradi glasovanja o finančnem zakonu, tako da se bodo predstavniki strank o tem sporazumu izrekli šele v prihodnjih dneh.
Osrednji del sporazuma zadeva vprašanje sodnih postopkov. Poleg tega pa vsebuje besedilo, ki ga je Gunnella izročil tudi načelniku parlamentarnih skupin, določila, ki zadevajo vpisovanje v šole z učnim jezikom, ki je drugačen od učnega jezika učenca, organizacijo Računskega dvora, vprašanje rudnikov in termalnih vod, vprašanje volivcev za upravne volitve, občinska volilna okrožja, pomoč za univerzitetni študij in šolsko ureditev.
Največ poudarka pa je Gunnella v svojem poročilu namenil prav vprašanju sodstva. Minister za od-
nose z deželami je dejal, da novo besedilo vsakemu državljanju jamči popolno občevanje s sodstvom v materinem jeziku, Dogovor, ki so ga sklenili, predvideva torej tri možne sodne postopke, v nemščini, v italijanščini in mešani sodni postopek. Odločitev pripada vsakemu posamezniku, obtožencu, priči ali zasebni stranki, ki vedno lahko govori svoj jezik. Določila so zelo podrobna, saj predvidevajo vse možne okoliščine. Tako je na primer poudarjeno, da v primeru aretacije ali policijskega pripora lahko sodna ali policijska oblast zasliši obtoženca samo potem, ko ga je vprašala, kateri je njegov materin jezik. Zaslišanje seveda poteka v tem jeziku. Obtoženec lahko zavrne vse dokumente, ki so mu bili predloženi v drugem jeziku in zahteva prevod. Sodni postopek poteka v jeziku obtoženca, vendar priče, ki pripadajo drugemu narodu, lahko govorijo v svojem materinem jeziku in se njihove izjave nemudoma prevedejo v jezik procesa. V primeru, da je obtožencev oziroma zasebnih strank več in da pripadajo različnim skupnostim, vsakdo izbere svoj jezik, ves postopek poteka dvojezično, tako ustno kot pisno, dvojezična pa je tudi razsodba. Pripadniki policijskih organov pri notranjih odnosih uporabljajo italijanščino, pri odnosih z državljani pa jezik državljana. Posebna določila zadevajo ladinsko manjšino, ki lahko uporablja svoj jezik pri zaslišanju na sodišču v
Bocnu ter. v odnosih z oblastmi v krajih, kjer živijo Ladinci.
Sedaj se bo o teh predlogih razvila poglobljena razprava, vendar je že skoraj gotovo, da bodo ti predlogi v kratkem dokončno sprejeti, saj jim dejansko nasprotuje samo neofašistična stranka.
V Bocnu pa je včeraj prišlo že do prvih reakcij na nove predloge. Združenje italijanskih odvetnikov Južne Tirolske je namreč že napovedalo oster protest: vsi odvetniki bodo ob začetku razprav stavkali pol ure iz protesta, ker jih vlada ni zaslišala, preden je sprejela svojo odločitev. Po njihovem mnenju je namreč določilo, da odvetnik lahko govori v jeziku, ki ni uradni jezik tistega procesa, omejevalno, ker odvetniku ni zajamčen prevod celotnega postopka. Tudi določilo, da bodo ti ukrepi začeli veljati šele štiri leta po objavi v uradnem listu, odvetnikov ne zadovoljuje, saj po njihovem mnenju predstavlja le odložitev problema za sorazmeroma kratko dobo.
V Ljubljani prikaz kulturnega delovanja koroških Slovencev
NA 3. STRANI
Na Zahodnem bregu so še vedno v veljavi zelo strogi varnostni ukrepi
Tudi pri nas v kratkem obvezni varnostni pasovi
RIM Parlament je včeraj končno uzakonil norme, ki uvajajo vozniško dovoljenje v skladu z normativom EGS, in obvezne varnostne pasove. Dokončno zeleno luč je prižgala poslanska komisija za prevoze, ki je dejansko sprejela osnovne direktive EGS na področju varnosti na cestah, ki so jih skoraj vse države skupnosti sprejele že pred leti, Italija pa je prišla pravzaprav zadnja.
Novo vozniško dovoljenje, ki bo postopoma nadomestilo sedanji dokument, bo enotno za vse države EGS. Fotografija na njem ne bo obvezna, pač pa bo moral avtomobilist nujno imeti vedno s sabo veljavni osebni dokument. Na platnici evropskega vozniškega dovoljenja bo obvezno zabeležena krvna
skupina avtomobilista, kar predstavlja za italijanske razmere prijetno in dobrodošlo novost. Varnostni pasovi pa bodo obvezni 18 mesecev potem, ko bo novi zakonski normativ formalno stopil v veljavo, ki sovpada, kot znano, z njegovo objavo v Uradnem listu. Parlament je včeraj uzakonil tudi nekatere pomembne norme o delovanju av-tošol ter predlagal strožje kazni ža avtomobiliste, ki vozijo v vinjenem ali v neprisebnem stanju.
Poslanska komisija za prevoze je omenjene zakone odobrila soglasno. Njen predsednik je v imenu vseh političnih skupin izrazil zadovoljstvo nad temi ukrepi, posebno nad uvedbo evropskega vozniškega dovoljenja in obveznih varnostnih pasov.
O usodi Goskega Karabaha bo odločal referendum
Kljub težavam se stanje v Zakavkazju normalizira
MOSKVA — Niti eno vprašanje perestrojke ne more biti danes rešeno, ne da bi pri tem upoštevali njegov vpliv na mednacionalne odnose, je med drugim rekel generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov na posvetovanju z voditelji zakavkaških republik Azerbajdžana in Armenije. Ko so obravnavali posledice dogodkov, ki jih je sprožila odločitev oblastnega sovjeta Gorskega Karabaha, da se loči od Azerbajdžana ter preide v Armenijo, so poudarjali, da je težavne mednacionalne odnose mogoče reševati izključno v »okviru demokratičnega procesa in zakonitosti«.
Prva sekretarja CK republiških partij Azerbajdžana, Kjamran Bagirov, in Armenije, Karen Demirčjan, sta v CK KPSZ poročala, da se položaj v obeh republikah po nedavnih demonstracijah in krvavih neredih postopoma normalizira, čeprav določene težave še ostajajo. V proizvodnji poskušajo nadoknaditi tisto, kar je bilo zamujeno, javni red se spoštuje, nadaljujejo pa preiskavo o zločinskih dejanjih, ki so se zgodila v mestu Sumgaitu in ki so po uradnih sovjetskih virih terjala 32 smrtnih žrtev (domači javnosti te popravljene številke niso sporočili, ne-
uradni viri iz obeh republik pa še naprej vztrajno trdijo, da je žrtev vsaj sto, če ne kar tristo).
Predstavnik za tisk sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasi-mov je pritrdil na vprašanje o tem, ali je sestavljena posebna komisija CK KPSZ za iskanje rešitev za Gorski Ka-rabah. Tudi o tem uradno niso ničesar objavili.
Iz vseh izjav doslej in iz tega, kar zelo skopo povzema današnje Tassovo poročilo o posvetovanju (objavlja ga spet le »Pravda«), sledi, da nihče več ne ponavlja tiste prve reakcije CK KPSZ na zahtevo iz Gorskega Karabaha, ko so namreč rekli, da spreminjanje politično-teritorialne razdelitve v ZSSR ne pride v poštev. Zdaj Mihail Gorbačov neprestano poudarja, da je treba spoštovati leninska načela v narodnostni politiki, ne da bi pri tem določno povedal, da je temeljno leninsko načelo bilo prav samoodločba narodov. Po načelu samoodločbe je Gorski Karabah sprva (od leta 1920 do 1923) spadal v sklop matične republike Armenije - leta 1923 pa so ga po zgodovinskih in teritorialnih načelih očitno mimo volje armenskega prebivalstva
vključili v azerbajdžansko SSR. Ali bodo zdaj torej prepustili prebivalstvu možnost, da se z večino samoopredeli, v sklopu katere republike hoče živeti? Vse uradne izjave načeloma dopuščajo takšno rešitev. Gorbačov pa je baje odposlancem iz Armenije obljubil odgovor na to osrednje vprašanje do 26. marca.
Kako je v mestu tragičnih spopadov Sumgaitu? Kolikor Gerasimov z ene strani ponavlja, da je položaj tam normalen, toliko mora hkrati priznati, da je policijska ura še vedno v veljavi ter da po 18. uri ni dovoljen izhod brez dovoljenja.
Podobno kot po katastrofi v Černobilu se tudi zdaj začenjajo prve razprave v sovjetskem časopisju o tem, ali le ni bilo napačno, ko niso sproti in bolj celovito obveščali javnosti. Dopisnik italijanske KP »Unita« je Gerasi-movu zastavil očitajoče vprašanje, mar ni bilo tokrat prav zapiranje informacij ali odsotnost »glasnosti« kriva za smrtne žrtve, ko pa sovjetska uradna verzija dogodkov venomer krivi za tragične spopade govorice, in to sovražne narave.
ANTON RUPNIK
Pininfarina na čelu Confindustrie
RIM — Sergio Pininfarina je od včeraj uradni kandidat za predsednika Confindustrie. Podjetnik iz Turina, ki je lastnik istoimenske avtomobilske hiše, bo nasledil na vrhu združenja delodajalcev Luigija Lucchinija, ki je predsedoval Conlindustrii od leta 1984. Pininiarina je bil določen za predsednika s široko večino glasov, saj je zanj glasovalo 110 članov glavnega sveta na 124 prisotnih, kar pomeni, da njegova izvolitev uživa široko podporo med raznimi komponentami, ki sestavljajo pisano, a zelo vplivno zvezo industrijcev in delodajalcev.
Pininfarina, ki je star 62 let, je, kot že omenjeno, doma iz Turina. Diplomiral je iz mehanskega inženirstva in se takoj po opravljeni diplomi vključil v očetovo karoserijo, ki je pod njegovim vodstvom zrasla v pravo avtomobilsko hišo, ki uživa ugled po vsem svetu. Pininfarina ima svoje obrate tudi v ZDA in v Argentini.
Takoj potem, ko so ga določili za kandidata za predsednika, je Pininfarina izjavil, da hoče biti predsednik vseh italijanskih delodajalcev ter da se bo zavzemal za enotno vodenje organizacije. Pininiarina bo na prihodnjem zasedanju glavnega sveta zveze predlagal dva podpredsednika. nato pa bo predstavil program svoje štiriletne mandatne dobe.
Po obisku tajnika OZN De Cuellarja
Domači in tuji krivci za krizo na Črni celini
Perez De Cuellar, generalni tajnik Združenih narodov, se je te dni vrnil v New York po razmeroma dolgem obisku v nekaterih afriških deželah. Bil je v Gani, Gabonu, Kongu, Zairu in Angoli. Predstavniki Združenih narodov (pa tudi drugi) zadnje čase vse bolj obiskujejo afriško celino. Le-ta namreč predstavlja največje krizno žarišče na svetu. Zlasti je to res, če upoštevamo razvojne Silnice.
De Cuellar je šel v Afriko predvsem z dvema namenoma: da obišče skupino dežel, ki jih hudo tare gospodarska kriza, pa tudi za to, da se seznani z notranjim stanjem Angole in Namibije, v katerih se nadaljujejo spopadi, ki jim očitno botrujejo tuje sile. Ko se je vrnil v New York, je izjavil, da so ne le gospodarski, marveč, posledično, »tudi socialni in politični problemi zmeraj bolj žgoči«. Povedal je veliko resnico.
Med obiskom se je kajpak zlasti zanimal za to, kako v Afriki izvajajo takoimenovani Program gospodarske obnove, ki so ga domala enotno sprejeli maja 1986 na posebnem zasedanju generalne skupščine o afriški celini. Nekatere razvite dežele so se sicer pri tedanjem glasovanju vzdržale. Generalnemu tajniku ni preostalo drugega kot ugotoviti, da je vse skupaj ostalo na papirju in da je dobesedno iluzija pričakovati, da se bo Afrika v desetih letih, kot je napisano v preambuli tega sporau-ma, izkopala iz krize.
Samo skandinavske dežele in Kanada so namreč priskočile tej celini na pomoč, glede na gromozanske potrebe Afrike pa je bila ta komaj opazna. Program gospodarske obnove afriške celine, ki so ga sprejeli v Združenih narodih, je namreč predvidel (čeprav bolj kvantitativno) pomoč v posojilih, v industrijski kooperaciji, tehnologiji in na drugih področjih, delež Skandinavcev, pravijo, pa žal ne predstavlja niti dveh odstotkov vseh potreb.
Razen tega pa so se tudi predstavnikov skandinavskih dežel v zadnjem času polotili dvomi o upravičenosti te pomoči, saj ostali ne prispevajo domala ničesar, pa tudi prispele pomoči v Afriki bržčas ne izkoriščajo, kot bi bilo treba. De Cuellar je moral hkrati ugotoviti, da se tudi pri vprašanju morebitnega odpisa ddlga pri najbolj zaostalih deželah, ki so spet prav v Afriki, ni premaknilo niti za stopinjo. Celo pomembne mednarodne finančne institucije, kot so na primer Mednarodni denarni sklad ali pa Svetovna banka, so še pred meseci podpirale to zamisel, toda koraka od predloga do uresničitve noče opraviti nihče.
Drugi del obiska pa je De Cuellar namenil problemom Angole in Namibije, v katerih stopnjevanje notranjih spopadov preprečuje izvedbo tudi najbolj skromnih razvojnih načrtov. Specifičen je položaj v Namibiji, saj je to dežela, ki je pod pokroviteljstvom Združenih narodov in je že potekel čas, ko bi bila morala Južna Afrika, ki jo ta-korekoč »administrira«, storiti vse, da bi resnično postala neodvisna.
Afriški poznavalci sicer spet pripominjajo, da so v dobršni meri tudi krajevne garniture, ki upravljajo s posameznimi državami na tej celini, krive za zastoj. Primerov malverzacij, korupcije in podobno je več kot mnogo. V osnutku nekega poročila prav svetovne organizacije je bilo konec oktobra lani napisano, da je v zadnjih petih letih nemara kakih 40 odstotkov finančne pomoči afriškim državam šlo v privatne roke. Kar za številne afriške dežele je še kako utemeljena sociološka trditev, da »oblast omamlja«.
V Združenih narodih se širi mnenje, da bi bilo treba, ko bo odslej govor o Afriki, pričeti še bolj javno opozarjati tudi na to vrzel. Krajevni upravitelji na afriški celini so kajpak najbolj in neposredno odgovorni za stanje v posameznih deželah.
MIRO KOCJAN
Helikopter menda bo
BEOGRAD Pred časom je jugoslovansko časopisje začelo pisati, da se nekatera podjetja v Jugoslaviji pripravljajo na samostojno proizvodnjo večnamenskega in turboreaktivnega helikopterja. Takrat so predstavniki večine podjetij, ki so bila imenovana, to zanikali ali pa celo izrecno izjavljali, da s takšno pustolovščino nočejo imeti nobene zveze. Bralci pa niso vedeli, ali jih vlečejo za nos novinarji ali direktorji.
Danes dvomov ni več. Jugoslovanski obrambni minister Branko Mamula je obiskal tovarno Ivo Lola Ribar v Železniku in inštitut Ivo Lora Ribar v Beogradu. Tam je rekel, da je treba programe razvoja in proizvodnje helikopterjev povezati z »namensko industrijo« (to je skupnost jugoslovanske industrije orožja in vojaške opreme). Obljubil je še, da bo vojska podjetjem zagotavljala potrebno strokovno in drugo pomoč. Helikopter torej bo.
D. V.
Irak predlagal premirje Iranu Rešeno vprašanje vojne mest?
NIKOZIJA — Po enajstem zaporednem dnevu vojne mest ter po petdeseti iraški raketi, ki je padla na Teheran, so Iračani predlagali Irancem premirje. Že danes bi se lahko zaključila vojna mest, pod pogojem, da Iran sprejme in spoštuje nekaj temeljnih iraških postavk, med katerimi izstopa predvsem zahteva, da Iran prekine svoje »stalne napade na Irak«. Irak je postavil tudi strateško zahtevo, da bo morala kot zadnja pasti iraška raketa, kar bi pomenilo, da je tudi vojno mest pričel Iran.
Na veliko presenečenje samih Iračanov so Iranci vsaj načelno pristali na sovražnikove pogoje. Izjavili so namreč, da bodo prenehali z napadi na Irak, če se bo ta vzdržal bombardiranja iranskih mest. V Teheranu se je na ulicah zbrala množica, ki je demonstrirala proti SZ, ker naj bi slednja prodajala Iraku rakete, ki so v zadnjem tednu padale na Iran (na sliki).
Tibetanci zahtevajo upravno neodvisnost
PEKING — 10. marca 1959 je izredno pomemben datum za Tibet, saj se je tistega dne Dalaj Lama zatekel v Indijo, Kitajska pa je anektirala avtonomno teokratsko kraljevino. V Lhasi je obletnica minila brez sleherne pro-tikitajske manifestacije, pa tudi brez uradnega obujanja spominov na čas, ko je dežela izgubila svojo neodvisnost.
Res je, da je tibetansko glavno mesto pod strogim nadzorstvom kitajskih vojaških enot, ki so ostale v mestu tudi po sobotnih demonstracijah. Konec prejšnjega tedna so ponovno izbruhnili hudi avtonomistični neredi, ki so terjali tudi nekaj žrtev. Med temi naj bi bilo šestnajst budističnih duhovnikov in nekaj kitajskih vojakov. Vesti so seveda nepopolne, saj so kitajske oblasti dokaj skopo poročale o demonstracijah, Lhasa in Tibet pa sta še vedno odprta za turiste, ki so glavni vir informacij.
Kitajske oblasti pa so priznale, da je tibetansko vprašanje odprta rana, ki jo bodo morali čimprej pozdraviti. Kitajsko politično vodstvo je prav tako priznalo - v duhu najpristnejše samokritike — vse napake, ki jih je zagrešilo pri upravi Tibeta, saj ni (oziroma je premalo) upošteval globokih etničnih posebnosti dežele, ki ni bila nikoli deležna primerne razvojne politike. Lanskoletni in sobotni protikitajski neredi odražajo, po izjavah samih kitajskih voditeljev, globoko nezadovoljstvo Tibetancev, ki predstavljajo, najbrž ne po lastni krivdi, »četrti svet« Kitajske.
Gorata tibetanska dežela je namreč nerodovitna, vsebuje pa vrsto pomembnih prvin, na katerih temelji Kitajsko gospodarstvo: nafto, premog in rudno bogastvo. Tibetanci se borijo za pravico o sestavi lastne ustave. Ta bi morala upoštevati predvsem posebnosti vseh 55 etničnih manjšin, ki sestavljajo tibetansko prebivalstvo.
Kandidata Kemp in Hart se poslavljata
NEW YORK — Torkove primarne volitve v dvajsetih zveznih državah so povzročile nekaj političnih žrtev. V republikanskem taboru je včeraj uradno klonil kandidat Jack Kemp, ki je izjavil, da se ne bo več potegoval za mesto 41. ameriškega predsednika. 52-let-ni predstavnik konservativnega krila republikanske stranke si je doslej zagotovil le štiri delegate, res premalo, da bi lahko kakorkoli ogrožal kandidata Busha in Dola. Glede na to, da je volilna kampanja izredno draga igra, se mu dejansko ni izplačalo, da bi vztrajal v tem brezupnem boju.
Podobna razmišljanja so najbrž ogrožala spanec velikega demokratskega poraženca Garyja Harta, ki so ga rezultati »supertorka« še bolj ponižali kot afera Donna Rice. Hart je namreč ostal popolnoma praznih rok, brez slehernega delagata, prav tako kot njegov somišljenik Paul Simon. Hartov tiskovni ataše je včeraj javil, da se bo kandidat najbrž že danes uradno odrekel tekmi za Belo hišo, za Simona pa se še ne ve, ali bo vztrajal v boju proti trojici Dukakis, Jackson in Gore.
Manj žalostno je bilo ozračje, ki je vladalo v volilnem generalštabu obeh »supertorkovih« zmagovalcev Busha in Jacksona. Pri Bushu je praznoval Erič Kimbrough, ki je priredil podpredsednikovo volilno kampanjo, pri Jacksonu pa se je veselil Mike Ale-xander. Jackson je namreč slavil pomemben uspeh, saj je svojemu antagonistu Dukakisu »daroval« le peščico delegatov, sam pa si je priboril, kar je najbrž najpomebnejši zadetek, veliko podpornikov med samimi belci. Poleg tega pa mu je odlična kampanjska politika Mika Alexandra omogočila, da je dosegel izredne uspehe za pičlih 15 tisoč dolarjev investicij. Kimbroug je priznal, da ga je Bushev imidž, ki ga ljubeznivo in pazljivo gradijo že od lanskega poletja, stal kar 130 tisoč.
»Run, Jesse, run« (Teci, Jesse, teci) je rock popevka, ki je menda veliko pomagala temnopoltemu kandidatu, pri Bushu pa je bil dobršen del uspeha odvisen od prepričljivih reklamnih vložkov, ki so jih predvajale vse televizijske postaje.
Od 17. do 19. marca v Ljubljani prikaz kulturnega delovanja koroških rojakov
Na kulturnih dnevih Slovencev v Avstriji poudarek na dvojezičnem šolstvu in polpretekli zgodovini
Prikaz kulturnega delovanja naših rojakov v Avstriji v zadnjih treh letih — tako bi lahko obeležili tridnevno prireditev z naslovom Slovenci v Avstriji, ki se bo začela prihodnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani. Od 17. do 19. marca se bodo v osrednjem slovenskem kulturnem hramu zvrstile tri okrogle mize, številne razstave in druge glasbene in pevske prireditve, s katerimi želijo Slovenci, ki živijo na senčni strani Karavank, opozoriti nase, na svoje življenje in delo, na svoje stopnjujoče se težave, in tako posredovati osrčju našega skupnega kulturnega prostora vse tisto, kar se dogaja v njegovem najbolj severnem perifernem predelu.
Kulturni dnevi slovenskih Korošcev iz Avstrije bodo po »dnevih« v letih 1982 in 1985 že tretja tovrstna prireditev v Ljubljani. Prireditelji, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom, želijo z letošnjo izvedbo poudariti predvsem dva aktualna bivanjska aspekta Slovencev v Avstriji: vprašanje dvojezičnega šolstva in odnos Avstrijcev, pa tudi koroških Slovencev do polpretekle zgodovine, v prvi vrsti anšlusa in sedanjih odjekih afere Waldheim. O obeh aspektih in o širšem kulturnem ustvarjanju na Koroškem sta včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci v Ljubljani spregovorila tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle in tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Nužej Tolmajer.
Sedanji spor okrog dvojezičnega šolstva predstavlja globoko zarezo v narodno-kulturnem delovanju na Koroškem. Ločevanje vodi v pravcato narodnostno segregacijo. Vprašanje je, če se bo ustavilo pri šolstvu; obstaja namreč bojazen, da se bo razširilo tudi
na druga področja delovanja Slovencev v Avstriji, na primer na bogoslužje in na kulturo. Gre skratka za sistematično porivanje slovenskega življa v Avstriji v kulturni in duhovni geto.
Organizatorji so želeli točno seznaniti matično domovino s temi kočljivimi vprašanji. Zato so v Kulturne dneve vključili okroglo mizo o narodnostnem ločevanju na Koroškem ob primeru dvojezičnega šolstva, na kateri bodo sodelovali koroški slovenski in tudi nemški izvedenci. Ta okrogla miza bo v četrtek, 17. marca.
Drugi aspekt, na katerega želijo opozoriti Slovenci v Avstriji, je razprava o avstrijski polpretekli zgodovini, ki se je razvila ob aferi Waldheima.
Prav danes poteka pol stoletja od priključitve Avstrije nacistični Nemčiji. To je priložnost, da tudi Slovenci v Avstriji obrnejo svoj pogled v preteklost, in preverijo, »kako so se takrat obnašali«, »kako so se oziroma se niso opredelili«, »kakšno oklevajoče zadržanje so takrat zavzeli.« Koroški Slovenci in leto 1938 je naslov okrogle mize, na kateri bo strokovni sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Teodor Domej, načel ta vprašanja. Istega dne (v petek, 18. marca) bo tudi druga okrogla miza na to tematiko. Pričevalci iz celotnega dvojezičnega teritorija (iz Žile, Roža in Podjune) bodo osvetlili, kako so doživljali propadanje Avstrije leta 1938.
V treh dneh se bodo zvrstile še dru-
ge kulturne prireditve. Uvod v Kulturne dneve bo odprtje razstave del slikarja Valentina Omana. V petek bodo v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavo panjskih čelnic, koroškega lončarstva in kmečke železnine z naslovom Iz ljudske umetnosti naših dedov. Zvečer bo v Cankarjevem domu koncert vokalno-instrumental-nega ansambla Drava iz Borovelj.
V soboto bo v otroški matineji nastopila mladinska gledališka skupina KPD Planina iz Sel z igro Androkles in lev, Kulturne dneve pa bo sklenil nastop pevskega zbora Rož iz Šentjakoba s koncertom pesmi zatiranih narodov z naslovom Ponižani in razžaljeni, ki ga bo oddajala tudi ljubljanska televizija.
Jutri v Pordenonu sejem o vrtnarstvu
PORDENON — Na dvajsettisoč kvadratnih metrih v dvoranah in na prostem na sejemskem prostoru v Pordenonu bo od jutri dalje 120 trgovcev razstavljalo vse kar je v zvezi z vrtnarstvom. Sejem z naslovom »Orto - Giardino« prirejajo v Pordenonu letos že devetič. Že to je samo po sebi dokaz, da tak sejem uspeva. Lani so imeli precej obiskovalcev. Brez dvoma bodo to število letos zelo povečali, kajti sejem so podaljšali za štiri dni. Trajal bo torej tja do vključno nedelje 20. marca.
Na sejmu sodelujejo Združenje cvetličarjev iz naše dežele, cvetljičarji iz pordenonske pokrajine ter še druga podobna združenja.
Priredili bodo tudi nekaj strokovnih posvetov. V nedeljo 13. marca dopoldne bo posvet o biološkem kmetijstvu. V petek 18. marca popoldne bo posvet o svilarstvu, v soboto 19. marca, dopoldne, pa posvet o vrtnarstvu. V nedeljo 20. marca dopoldne pa bo posvet o čebelarstvu.
Na sejmišču bodo razstavljali tudi vse, kar je v zvezi s kampiranjem in šotorenjem.
Na sejmišču bo tudi razstava o zgodovini bivališč. Priredili so jo v sodelovanju z Univerzo v Firencah in tamkajšnjim Naravoslovnim muzejem. Prikazani bodo začetki bivalne kulture. Najprej bivališča v votlinah, zatem tista pod šotori, v kolibah, potem pa še prve hiše. Gre za zanimive originalne primerke kot tudi prirejene iz Indonezije in Nove Zelandije, ki jih hranijo v etnološkem muzeju v Firencah. Nekaj primerkov je tudi iz Muzeja človeka iz Pariza. Pobuda pordenon-skega sejma, da priredi to razstavo, je dobrodošla in bo na sejmišče privabila marsikoga, ki ga sicer sejemske prireditve ne bi zanimale.
MARKO VVALTRITSCH
Pretep v Vidmu: dva ranjena
VIDEM - V hudem pretepu, ki je izbruhnil prejšnjo noč v neki videmski ulici, sta bili huje ranjeni dve osebi. Gre za 19-letnega karabinjerja Andrea Rizzellija in 21-letnega Maria Levacovic-ha. Oba so sprejeli na zdravljenje v videmsko bolnišnico.
Po ugotovitvah preiskovalcev se je Rizzelli skupaj z nekim prijateljem snoči vračal z avtomobilom domov, ko ju je prehitela skupina nomadov, ki jima je presekala pot. Vnel se je prepir, med katerim so nomadi pretepli mladega karabinjerja, kateremu so nalomili roko in ličnici. Med pretepom so se napadalci polastili tudi karabinjerjeve pištole.
Takoj nato so zbežali. Iz nepojasnjenih razlogov je eden od ubežnikov streljal in zadel Leva-covicha, ki je vozil, v hrbet. Hudo ranjenega nomada so pajdaši odpeljali v bolnico in tako je zadeva prišla na dan.
Levacovicha in njegove pajdaše so aretirali agenti letečega oddelka, ki jih je poklicalo osebje bolnice. Aretirani so bili 54-letni Paride Mazzini, 19-letni Ivan Hudorovich, prav toliko star Glin Triper in drugi trije mladoletniki.
■ BENETKE - Včeraj so se v glavnem mestu Veneta sestali predstavniki svetovalskih skupin KPI iz F-JK in Veneta. Na srečanju so_ obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo obe deželi. Tako je bil govor o zakonu o prisilnem bivališču, o zakonskih osnutkih za obmejna območja in o problemu hidrogeološke ureditve Tilmenta. Delegaciji sta poudarili, da so taki stiki koristni in da bodo načete probleme poglobili tudi na tehnični ravni.
Jutri v Ljubljani vsakoletna skupščina pihalnih orkestrov
LJUBLJANA — V prostorih Kluba delegatov bo jutri v Ljubljani programsko volilna konferenca Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1969, povezuje pihalne orkestre v SR Sloveniji in v zamejstvu. Zdaj jih je skupaj 107, nanje pa se navezuje še 15 majoretnih in 3 bobnarske skupine. S to zvrstjo glasbenega ljubiteljstva se torej ukvarja kakih 4.000 aktivnih članov, ki se poprečno osemdesetkrat letno udeležijo rednih vaj. Svoje pravice do aktivnega muziciranja uresničujejo na vse bolj kakoyostnih koncertih, veliko je tudi nastopov.
Pihalni orkestri so seveda v vseh pogledih vraščeni v svoje okolje. V bolj ali manj tvornem sodelovanju z glasbenimi šolami vzgajajo svoje godbenike. Vse težje programe, med katerimi je malo kakovostnih novih, svežih skladb domačih avtorjev, zahtevajo vse boljše izšolane glasbenike. Izredno draga so glasbila, poleg tega pa se seveda godbe ubadajo z vsemi drugimi težavami, ki jih poznajo ljubiteljska združenja ne glede na zvrst svojega udejstvovanja.
Združenje pihalnih orkestrov Slovenije je delovna oblika povezovanja in združevanja godb v okviru ZKO Slovenije. Tako je mogoče uresničevati programe in dejavnosti, ki so koristne vsem. Na preglednih srečanjih in tekmovanjih so dosežki v programskem in izvajalskem pogledu vse boljši. Izbrani perspektivni mladi godbeniki se združujejo v Slovenski mladinski pihalni orekester, ki je minulo leto na mednarodnem tekmovanju v nemškem Kalsruhe prejel najvišje ocene in pohvalo. V okviru vsakoletnega tabora so združeni izobraževalni projekti, vse večjo veljavo si pridobiva založniška dejavnost, ki spodbuja nastajanje novih del slovenskih skladateljev.
Vsakoletna skupščina pretehtava tudi razreševanje številnih odprtih vprašanj. Godbeniki so brž pri roki, če gre za pripravo kake prireditve, daleč od oči pa, če je treba moralno ali materialno podpreti uresničevanje njihovih načrtov. Predvsem pa pogrešajo večjo pozorost javnih medijev. O vsem tem bo govor jutri na letni skupščini v Ljubljani.
8. marec v Benečiji letos izjemen
Praznovanje ženskega praznika je bilo letos v Benečiji zares izjemno. Ni da ne bi imeli podobnih prireditev v prejšnjih letih, saj je Zveza beneških žena na tem področju zelo aktivna. Pomembnost je bila v tem, da je slovenska kulturna prireditev bila letos v Podbonescu, kraju, kjer doslej slovenskih prireditev sploh niso imeli.
Tamkajšnja občinska telovadnica je bila premajhna, da bi vanjo sprejela vse ljudi, ki so prišli iz raznih krajev Benečije. Antonella Bucovaz, ki je povezovala program, je povedala, da so se razmere v Benečiji zelo spremenile od leta 1978, ko je Zveza beneških žena prvič počastila 8. marec. Takrat so bili napadeni tisti, ki so prirejali slovenske prireditve in ki so govorili slovensko. O tem vprašanju je izčrpneje govorila predsednica Zveze beneških žena Bruna Dorbold, ki je povedala, da so te prireditve iz leta v leto pridobivale na pomenu, vedno več je bilo udeleženk, proslave so bile v različnih krajih, slovenski jezik je danes spoštovan v javnosti. V imenu domače občinske uprave je udeleženke prireditve pozdravil podboneš-ki župan Romano Specogna, znan tudi kot dolgoletni deželni svetovalec. V imenu Videmske pokrajinske uprave je govoril odbornik Aldo Mazzola.
Seveda je vse prisotne privabil kulturni program. Checco in Anna sta pela svoje pesmi. Člani Beneškega gledališča so nastopili z igro Luciana Chiabudinija v beneškem narečju Na zdravje tata a hčerkica. Chiabudini je znan pisec dramskih del. Izvajali so
Povratek izletnikov iz Avstralije
Včeraj se je vrnila domov skupina bralcev Primorskega dnevnika s Tržaškega in Goriškega, ki je v prejšnjih dneh obiskala daljno Avstralijo in si po-bliže ogledala mesta Melbourne, Canberra in Sydney. Bili so seveda nekoliko utrujeni, ko pa so se iz Sydneya v Ljubljano peljali celih 36 ur - v tem času so preleteli več kot 17 tisoč kilometrov - vendar navdušeni nad edinstvenim potovanjem. Skupina desetih izletnikov pa je za en teden podaljšala obisk in se bo vrnila šele prihodnji četrtek.
jih na dnevih emigranta v Čedadu, v več krajih Benečije. V njegovem domačem kraju pa je bilo tokrat prvič, da je bilo izvajano njegovo delo.
Po prireditvi so se beneške žene s spremljevalci napotile v gostilno k Škofu, kjer so se pogostile. Tudi tokrat je blo veselo, saj Lizo in Gušto sta igrala vesele viže.
Še pred prireditvijo v Podbonescu pa je istega dne popoldne bila v Beneški galeriji v Spetru odprta razstava grafik Elise Mestroni. V glavnem so posvečene naravi, rožicam, metuljem. Uvodoma je spregovorila predsednica Društva umetnikov Sandra Manzini, o umetnici je govoril videmski kritik Luciana Perissinotto. Takoj po govorih sta na klavir zaigrala Pao-loa Chiabudini in Renato Duriavig.
Tako slikarska razstava v Špetru kot prireditev v Podbonescu pomenita velik uspieh za Zvezo beneških žena in za vse, ki si prizadevajo širiti domačo slovensko kulturo v Benečiji. V tem so naši rojaki na Videmskem dosegli pomembne uspehe.
Njegovi starši so hoteli, naj bi za nekaj dni prišel v New Hampshire, toda njemu je bilo v New Yorku bolj všeč. Doma je bilo tako salamensko pusto, tu pa se je poja-vda še ta nova vaba. Že ob misli, da sta v isti hiši, mu je kri hitreje zaplala. Že dolgo ga ni nihče tako razvnel; to ga je skoraj jezilo. Zato je bil skoraj osoren z njo. »Na svidenje, Punči.« Bilo je povsem očitno, kam gre, in hitro izračunal, koliko časa je ne bo. Ko je čez eno uro zaslišal korake po stopnicah, je hitro odprl vrata svojega stanovanja. Pravilno Je uganil. V roki je nosila vrečko čistega perila in ko je zaslišala odpiranje vrat, se je obrnila in pogledala. »Zdravo. Bi kaj pojedla za kosilo?«
Njene oči so se srečale z njegovimi in začutila je kako Ji razbija srce, medtem ko se je spraševala, ali ima v mislih samo to ali kaj več. »No ... v redu ... seveda ...« Bala se ga Ju znova zavrniti, iz samega strahu, da je ne bo nikoli več Povabil. Ni bilo lahko biti prvič sama v New Yorku, Še hujše pa je bilo, če je bilo dekle devica, on pa starejši fant
štiriindvajsetih let. Sledila mu je v stanovanje in odložila vrečko s perilom blizu vrat, srečna, da je svoje osebno perilo zložila čisto na dno, tako da ga ne bi mogel videti in da ne bi moglo pasti iz vrečke.
Priprvil jima je sendviče s tunjevino in hladno limonado, ki ji je bila všeč. Presenečena je bila nad seboj, da je lahko tako sproščeno sedela in se pogovarjala z njim in obenem žvečila ocvrte krompirčke iz vrečke.
»Ti je všeč New York?« Začutila je, kako so se njegove oči zavrtale vanjo in morala se je zbrati, da mu je lahko odgovorila. Med njima se je pletlo nekaj silovitega, vendar je za čuda ni plašilo. Zdelo se ji je, kot da skoraj plava na valu njegovih misli, zrak pod njima pa je mehak in topel in čuten. Zrak okrog njiju je bil v resnici mrtvaško miren, pripravljala se je nevihta, toda zanju je obstajal samo svet v tej sobi, med njima.
»Zelo.«
»Zakaj?« Njegove oči so se ji zakopale globoko v dušo, kot bi v njej iskale nekoga ali nekaj, kar je prinesla s seboj. Njene oči so se končno srečale z njegovimi.
»Še ne vem. Samo vesela sem, da sem tu.«
»Jaz tudi.« Njegov glas je bil mehak in čuten, začutila je, kako jo vleče k njemu, ne da bi se zavedala, njegovih rok; njegove roke so segle po njenih stegnih, se jih dotaknile, jo božale in mele njeno telo. Potem je nenadoma začutila njegove ustne na svjih in njegove roke na svojih nedrih in preplavilo jo je takšno poželenje, ko so njegovi prsti spreto pripolzeli do začetka njenih nog, da je brez sape
obležala na njegovem ležišču. Nepričakovano ga je začela rotiti, naj neha. Presenečeno se je dvignil in se zagledal v ležeče dekle.
»Nikar, prosim...« Nikoli ni še nobene posilil in ni nameraval začeti z njo. Zdaj se ji je skoraj užaljen, ker ni razumel, kaj se dogaja, ko so se ji v očeh zasvetile solze. »Jaz ne... še nikoli...« Pri tem pa si ga je želela; nanadoma se mu je posvetilo, prižel jo je k sebi in začutila je njegovo toploto in privlačni vonj njegovega telesa. Dišal je po melisi, vendar ni vedela ali od mila ali od kolonjske vode, toda vonj ji je bil všeč. Pogledal jo je z nežnim razumevanjem v očeh, čeprav si jo je želel še močneje kot poprej.
»Nisem vedel...« Umaknil se je in ji naredil prostor, da je lahko vdihnila in premislila. Ni je hotel siliti v nekaj, česar ne bi hotela. Ne tokrat, ne prvič. »Bi raje še počakala?« Bila je v zadregi zaradi lastne iskrenosti, vendar je počasi odkimala. Ni hotela več čakati. Že naslednji trenutek jo je odnesel na svojo posteljo, kot bi bila majhna punčka iz cunj, jo nežno položil na ležišče in ji slekel še tisto malega oblačil, ki jih je imela na sebi, kratke hlače bluzo brez rokavov, hlačke in nedrček. Pod njegovimi rokami se je počutila kot majhna punčka. Medtem ko se je slačil, se je obrnil od nje, da je ne bi prestrašil, nato pa je smuknil v posteljo poleg nje.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Na seji vzhodnokraškega rajonskega sveta
Negativno mnenje o podrobnostnih načrtih za ureditev padriškega Centra za raziskave
Proti načrtom, ki zadevajo tudi območje T8 pri Bazovici so glasovali predstavniki KPI in Slovenske skupnosti
Rajonski svet za Vzhodni Kras je predsinočnjim z večino glasov izrekel negativno mnenje o podrobnostnih načrtih za ureditev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, ki med drugim predvidevajo namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja na območju T8 pri Bazovici. Na sredini seji je proti odobritvi teh načrtov glasovalo 6 svetovalcev KPI in SSk, za njihovo odobritev pa so se izrekli 4 svetovalci KD, PSI in MSI. Na izid glasovanja je pomembno vplivalo tudi dejstvo, da je bilo kar 6 svetovalcev odsotnih.
Vzhodnokraški rajonski svet je zadevi posvetil dve seji. Prva je bila v torek, 8. t. m., in sicer v samem Centru za raziskave pri Padričah. Svetovalci so se namreč hoteli dodobra seznaniti z načrti, preden bi se o njih izrekli, in zato je predsednica sveta Anamarija Kalc zaprosila same načrtovalce, naj načrte obrazložijo svetovalcem na redni seji. In do tega je dejansko prišlo v torek. Seje so se poleg arhitektov družbe SVEI Capotosta in D'Ambrosi-ja, ki sta načrte izdelala, udeležili še izredni komisar Centra za raziskave Romeo, njegov ravnatelj Sancin in tržaški občinski odbornik za urbanistiko Vattovani.
Kot smo že pisali, podrobnostni načrti zadevajo urbanistično ureditev vseh površin, ki pripadajo ali naj bi pripadale Centru, se pravi bodisi 150-160 hektarov med Padričami, Trebčami in Bani, bodisi 46 hektarov pri Bazovici. Na slednjih, kot rečeno, naj bi nastal sinhrotron. Arhitekta Capotosto in D’Ambrosi sta v obrazložitvi vzhod-nokraškim rajonskim svetovalcem po-
sebno izpostavljala tiste značilnosti načrtov, ki naj bi odražale posebno pozornost za probleme okolja. V podobnem smislu so na torkovi seji govorili tudi Vattovani, Romeo in Sancin.
Rajonski svetovalci so razpravo nadaljevali v sredo na svojem sedežu na Opčinah. Po posegih predstavnikov vseh prisotnih skupin (odsotni so bili vsi svetovalci LpT) je bilo na sporedu glasovanje. Za odobritev načrtov sta se izrekla 2 svetovalca KD, 1 predstavnik PSI (Rener je bil odsoten) in 1 predstavnik MSI, proti pa 4 svetovalci KPI in 2 svetovalca SSk.
Predsednica rajonskega sveta Anamarija Kalc (KPI) je po glasovanju ta-
Minister Mattarella na okrogli mizi KD
Danes ob 18.30 bo v sejni dvorani Pomorske postaje okrogla miza "KD za Trst: vrednote in predlogi", katere pobudnik je krožek političnih in družbenih študijev Giuseppe Donati. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil namestnik deželnega tajnika KD Coslovich, bodo spregovorili posl. Coloni, predsednik pokrajinskega odbora KD Richetti, deželni odbornik za finance Rinaldi in predsednik deželnega odbora Biasutti. Zaključke diskusije bo povzel minister za odnose s parlamentom Mattarella.
kole izjavila: »Zadevi sem od vsega začetka sledila zelo od blizu. Proti odobritvi načrtov sem naposled glasovala s težkim srcem, kajti priznati je treba, da so načrtovalci skušali upoštevati probleme teritorija. Toda pri vsej zadevi je odigrala zelo negativno vlogo tržaška občinska uprava, ki ni ničesar storila za urbanistično ureditev širšega vzhodnokraškega območja, h kateremu Center za raziskave spada.« Podobno misel je izrazil tudi načelnik svetovalske skupine SSk Vinko Ozbič. »Iz načrtov izhaja,« je dejal, »da bo Center za za zanstvene in tehnološke razskave na Krasu podobenletalo-nosilki v pristanišču, se pravi neka samozadostna enota. Načrtovalci so v večji meri upoštevali probleme naravnega kot pačloveškega okolja. Sicer pa moram poudariti, da je SSk glasovala proti načrtom predvsem zato, ker smo proti sinhrotronu pri Bazovici.«
Ob koncu velja podčrtati, da je rajonski svet za Vzhodni Kras izrazil le mnenje o podrobnostnih načrtih za urbanistično ureditev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. O njih bo dokončno stališče zavzel tržaški
občinski svet, ki pri sklepanju sicer mora poznati mnenje rajonskega sveta, ni pa obvezan, da se tega mnenja tudi sam drži.
Na sredini seji so vzhodnokraški rajonski svetovalci izrazili tudi mnenje o triletnem načrtu investicij tržaške občinske uprave. Soglasno so zavzeli negativno stališče, češ da načrt ne upošteva potreb in zahtev Vzhodnega Krasa.
V Trstu predstavili najnovejšo kontejnersko ladjo Jugolinije
Na linijski kontejnerski ladji Jugolinije Koper express, ki je bila včeraj zasidrana v tržaškem pristanišču, je bila dopoldne krajša slovesnost, med katero so predstavili to novo ladjo jugoslovanskega ladjarja. Koper express in njena »sestra« Sarajevo express sta namreč najnovejši in najsodobnejši ladji Jugolinije, ki sta bili zgrajeni izrecno za prevažanje kontejnerjev. Splavili so ju leta 1987, letos pa se jima bo pridružila še tretja ladja z enakimi značilnostmi: dolžina 177,60 metra, širina 32,20 in globina 19,40 metra. Opremljeni sta z najbolj sodobnimi računalniškimi inštrumenti in sta s svojimi varnostnimi napravami primerni tudi za prevažanje nevarnih tovorov, kot so razne kemikalije in druge onesnažujoče snovi. Koper in Sarajevo express plujeta na prekooceanskih razdaljah, od Jadranskega morja po Sredozemlju in Atlantskem oceanu do vzhodne obale ZDA. Na povratku pa plujeta v Perzijski zaliv in nato v Jugoslavijo.
Na včerajšnji prisrčni predstavitvi jugoslovanske ladje so bili kot predstavniki Jugolinije prisotni pomočnika generalnega direktorja Zdravko Kovačič in Nikša Radovnikovič,.komercialni direktor Igor Goleč, šef linije za Severno Ameriko Ivo Cvjetovič ter kapitan Koper expressa Mladen Sobol. Goste iz Jugoslavije je pozdravil predsednik Pristaniške ustanove Michele Zanetti, ki si je zaželel še nadaljnjega in plodnega sodelovanja z Jugolinijo (reški ladjar je namreč po številu pristankov v tržaškem pristanišču na prvem mestu med tujimi družbami). Prisotni pa so bili tudi drugi poveljnik tržaške luške kapitanije Salvatore De Michele in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin.
Jutri v Gregorčičevi dvorani na pobudo ZSKD
Seminar o zborovskem petju s strokovnjaki iz Ljubljane
Zveza slovenskih kulturnih društev je letos posvetila posebno pozornost izobraževalnim pobudam, namenjenim v prvi vrsti zborovodnjem in pevcem. V ta okviru sodi predvsem seminar o zborovski vokalnosti, katerega zadnje srečanje je steklo 19., 20., in 21. februarja. Seminar, ki je obravnaval tri specifična področja, in sicer vokalno tehniko, foniatrične preglede in vaje ter uvod v renesančno polifonijo, so vodili trije priznani italijanski strokovnjaki: prof. Patricia Brown Avanta-rio, zdravnik foniater Franco Fussi in muzikolog Massimo Privitem. Pobuda, o kateri smo že pisali, je bila zelo uspešna v vsebinskem vidiku, čeprav ni bil odziv polnoštevilen, tako kot je bilo pričakovati glede na kakovost vsebin, ki jih je seminar nudil.
Kot dopolnilo k že izpeljani pobudi je ZSKD že od začetka načrtovala tudi pobude, ki bi s sodelovanjem slovenskih strokovnjakov obravnavale področja in teme, ki so bolj specifična za slovensko zborovstvo. Porodila se je tako zamisel o srečanju, katerega program je Zveza sestavila v sodelovanju z odgovornimi za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Seminar, ki bo jutri, 12. marca, na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20) v Gregorčičevi dvorani, bo potekal po sledečem urniku in sporedu:
Od 14. ure do 15.30 bo najprej na vrsti predavanje z naslovom Pregled slovenskega zborovstva od začetkov
do danes. Predaval bo prof. Borut Lo-parnik.
Od 15.30 do 17. bo sledilo predavanje o Sodobni slovenski zborovski glasbi. Na temo, ki bo s posebnim poudarkom osvetlila sodobne zborovske uglasbitve Kosovelovih pesmi, bo govoril Peter Kušar.
Od 17.30 do 19. bo na vrsti še zadnje predvanje o Pravorečju, na katerem bo spregovorila Ana Mlakar.
Tri slovenske strokovnjake velja še posebei predstaviti. Profesor Borut Lo-parnik je priznan slovenski muzikolog. Od prejšnjega leta je glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Poleg tega je vodja glasbenega oddelka pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Prof. Peter Kušar je tudi muzikolog in pedagog na Srednji pedagoški šoli v Ljubljani. Poleg tega se aktivno udejstvuje kot glasbeni kritik in esejist.
Ana Mlakar je dolgoletni profesor za pravorečje in vzgojitelj na AGRFT v Ljubljani. Kot strokovna sodelavka vodi tečaje za radijske napovedovalce in za gledališčnike, saj sodeluje z glavnimi ljubljanskimi gledališči. Redno sodeluje tudi z ZKOS kot strokovna pomoč pri problemih pravoreč-ja na zborovskem področju.
Predavanja obravnavajo zanimive teme, ki zadevajo slovensko glasbo in so zato primerna za vsakega glasbenika, študenta glasbe, pevca ali glasbenega ljubitelja, ki želi razširiti in poglobiti svojo glasbeno kulturo.
N. K.
Na predsinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta
Odobreni resoluciji o problematiki vojaških nabornikov in oporečnikov
Neroden proceduralni spodrsljaj: izvršnega organa pokrajinske uprave je botroval več kot enourni zamudi pri začetku predsinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta in odložitvi najpomembnejšega upravnega sklepa, ki je bil na dnevnem redu. Pokrajinski odbor je namreč »pozabil«, da mora vse sklepe posredovati posameznim svetovalcem vsaj 24 ur pred skupščino, ki naj bi o njih razpravljala in glasovala. Sklep o eni najvažnejših pobud pokrajine, o oddaji del za preureditev bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, ki so krita z deželnim prispevkom kar 9 milijard lir, pa je odbor sprejel šele v torek in ga je torej poslal svetovalcem prepozno, tako da ga je moral umakniti in odložiti razpravo o njem na prihodnjo sejo skupščine, ki bo v ponedeljek, 21. t. m.
Tako se je delo predvčerajšnjega zasedanja omejilo na ponovno razpravo o tipologiji in lokaciji nove naprave za uničevanje mestnih odpadkov in na glasovanje o dveh resolucijah, ki sta obravnavali tematiko oporečnikov iz razlogov vesti (mladincev, ki ne marajo odslužiti vojaškega roka z orožjem v roki) in vojaških nabornikov, ki služijo v našem mestu.
Glede prvega vprašanja smo že poročali, da je bila o njem razprava v pokrajinskem svetu nepričakovano prekinjena 15. februarja, ko je postala skupščina nesklepčna zaradi odhoda svetovalcev opozicije. Komunisti in zastopnik Neodvisne levice so namreč tedaj protestirali, ker je pokrajinska uprava klonila pred izsiljevanjem tržaške Občine. Kamen spotike je bila lokacija nove naprave za uničevanje smeti. Pokrajinski odbornik Dini je - po širokem posvetovanju, ki je zajelo tudi tržaško občino - predlagal lokacijo v Ulici Errera v industrijski coni, pristojni tržaški občinski odbornik De Gioia pa je naknadno sprejel stališče, naj bi novo napravo umestili na bližnji površini bivše rafinerije Esso. To stališče je tedaj v zadnjem trenutku vsilil tudi pokrajinskemu odboru De Gioiev strankarski tovariš, socialdemokrat Martini, kar je izzvalo protest opozicije.
Komunist Martone je torej tudi predsinočnjim potrdil negativno stališče do takega kompromisa, in ga je utemeljil z dvema argumentoma: Dežela je izrecno poverila Pokrajini
izbiro tipa naprave za uničevanje odpadkov in njene lokacije; področje bivše čistilnice Esso je preblizu naseljenim območjem na hribu Pantelejmunu, zaradi česar bi bila taka lokacija v nasprotju z varnostnimi predpisi, po katerih naj bi bile take naprave oddaljene vsaj dva kilometra od naselbin.
Proti klonitvi izsiljevanjem tržaške Občine sta se izrekla tudi neodvisni levičar Omero in misovec Debelli. Pristojni odbornik Dini je sicer kompromis (poleg Ulice Errera, naj bi lokacija upoštevala tudi področje Esso) zagovarjal, a priznal, da ga sprejema pod silo razmer. Nato je bil sklep odobren s 17 glasovi večine proti 6 KPI, NL in MSI.
Ob vprašanju vojaških oporečnikov se je razbila večinska koalicija. Medtem ko so svetovalci KD glasovali (potem ko so bili sprejeti nekateri njihovi amandmaji) za resolucijo KPI in Neodvisne levice, ki je obvezovala odbor, naj poskrbi za boljše informiranje mladincev, ki želijo odsluževati vojaški nabor v alternativnih civilnih službah in naj posreduje pri parlamentu za reformo zadevne zakonodaje, so se listarji zagnali proti taki alternativni možnosti za vojaške nabornike, češ da jim priznavajo »privilegije«, in so glasovali skupaj z misovci proti resoluciji, medtem ko se je republikanski podpredsednik Pokrajine Cervesi vzdržal. Resolucija KPI in NL je bila tako sprejeta s 13 glasovi proti 7 ob enem vzdržanem. S 14 glasovi KD in LpT ob vzdržanju leve opozicije je bila nato odobrena tudi resolucija, ki se zavzema za vključevanje vojaških nabornikov, ki službujejo v Trstu, v družbeno življenje našega mesta.
V uvodnem delu seje je predsednik Locchi poročal skupščini o obisku, ki ga je preteklo soboto opravil z odborniki Karejem , Čokom, Cannonejem in Dinijem na Koprskem, pri čemer je poudaril koristnost pogovorov z upravitelji Skupnosti obalnih Občin Koper, Izola in Piran ter s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko. Locchi je poudaril, da bo morala Pokrajina pogosteje srečevati podobne javne ustanove onkraj meje in neposredneje sodelovati v podpiranju kulturnih izmenjav z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji.
Za slovesno odprtje prihodnjega akademskega leta
Devinski zavod decembra v Budimpešti
Slovesnost ob začetku prihodnjega akademskega leta Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina bo prihodnjo jesen v Budimpešti. Madžarska prestolnica in vlada sta že poslali uradno vabilo, ki so ga v Devinu sprejeli.
Za podrobnosti in program slovesnosti, ki bo v začetku letošnjega decembra, sta se predsednik devinskega zavoda Belci in rektor Suttclife dogovorila ob nedavnem obisku v Budimpešti. Po Dunaju, kjer je bila podobna slovesnost lanskega novembra, bo odprtje naslednjega, šestega akademskega leta v še eni podonavski prestolnici. Dejstvo je pomenljivo glede na to, da je devinski zavod med svojimi vrstniki po svetu prav tisti, ki je kot didaktična in kulturna ustanova — poleg na Sredozemlje — še posebej pozorna na evropski vzhod in na balkanski svet.
Devinski študentje se bodo na Madžarskem mudili od 1. do 5. decembra, ko jih čaka intenziven spored srečanj, obiskov in prireditev v njihovo čast. Ob prihodu jih bodo dočakali dijaki budimpeštanskih višjih šol, v spremstvu katerih si bodo ogledali nekatere šolske zavode, nato pa se bodo namestili pri družinah, ki jih bodo gostile. Uradna
svečanost ob odprtju akademskega leta bo 3. decembra dopoldne v palači starega županstva, kjer bo med drugimi nastopil tudi pevski zbor devinskega zavoda. Zvečer pa bo na Italijanskem kulturnem inštitutu (ki ima sedež v stari palači madžarskega parlamenta in lahko v eni sami dvorani gostuje tudi več kot tisoč obiskovalcev) slavnostni koncert za predstavnike oblasti ter za učitelje in študente devinskega zavoda. Svoj obisk bodo tržaški gostje zaključili veselo, kot se za mlade spodobi: v nedeljo jih bodo madžarski vrstniki povabili v veliko diskoteko, kjer bodo videli tudi folklorne nastope, medtem ko bodo njihovi učitelji opravili še zadnja delovna srečanja z madžarskimi pedagogi. V devinskem zavodu študirata tačas sicer le dva madžarska študenta, vendar so pogovori v Budimpešti pokazali, da obstajajo dobre možnosti za razširitev te udeležbe.
Kot že lani na Dunaju, bodo Tržačani oziroma prebivalci naše de"žele lahko ob tej priliki opravili posebne turistične obiske na Madžarskem, za katere pa se bodo morali prijaviti veliko vnaprej.
V Trstu bodo uradno ustanovili Urološko združenje Alpe-Jadran
Na pobudo primarija urološkega oddelka katinarske bolnišnice prof. Gi-anmarie Toninija bodo 18. marca v Trstu uradno ustanovili Družbo Alpe-Jadran za urologijo. To bo svobodno združenje urologov iz dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alpe-Jadran,
Važno sporočilo Dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da bo zaradi popravil na vodovodnem omrežju prekinjena dobava vode za Log, Puije, Domjo in Lakotišče danes, 11. marca, od 8. do 11. ure.
njen namen pa bo spodbujati in usklajeno razširjati študij in raziskovanje na področju te medicinske veje.
Ustanovitvene slovesnosti se bodo udeležili primariji urologije iz Bavarske, avstrijske Štajerske in Koroške, iz Salzburga, Slovenije, Hrvaške in iz treh Benečij. Predsedstvo novega združenja se bo izmenjavalo vsake dve leti, prvi kongres pa bo spomladi prihodnjega leta v Trstu, nakar bo vsako drugo leto v eni od dežel članic delovne skupnosti. V načrtih je tudi tiskanje specializirane revije. Naj dodamo, da je naše mesto zelo primeren kraj za nastanek te pobude, saj je bil prav Trst prvo italijansko mesto, v katerem so (daljnega leta 1885) ustanovili urološki oddelek.
Nezaslišan primer na barkovljanski pošti
Poštarje zdaj motijo celo dvojezični naslovi
Slovenščina je v zadnjih časih postala pravi kamen spotike za marsi-katerga tržaškega poštnega uslužbenca. Ob njo se je med zadnjimi spotaknila barkovljanska poštarica, in to na dokaj grd način, saj sta pri zadevi bila vpletena osnovnošolska otroka.
Dogodek se je pripetil v sredo nekaj pred 13. uro. V barkovljanski poštni urad sta stopila učenca šole Fran Šaleški Finžgar Luka Marchesi in Martin Turk, da bi poslala nekaj risbic, ki jih je njun razred pripravil za prilogo našega dnevnika Minikrižkraž. Naslov na ovojnici je bil napisan dvojezično, in sicer dobesedno takole: »P. n. Minikrižkraž, Primorski dnevnik, Via Montecchi 6, 34100 Trst-Trieste«. Otroka sta poštarico vprašala za znamko, v zameno pa sta dobila nasvet, naj naslov doma popravita, in sicer tako, da bo napisan samo po italijansko. Luka in Martin sta res odšla, a ne naravnost domov, pa tudi naslova nista spreminjala. V najbližji trafiki sta kupila znamko, jo zalepila in pošiljko vrgla v poštni nabiralnik.
Naslednjega dne, se pravi včeraj, sta dečka seznanila s celotno zadevo svojo učiteljico Vero Poljšak. Le-ta je zaprepadeno poslušala njuno pripoved. Saj, znano je, da neka (sicer sporna) okrožnica tržaškega poštnega ravnateljstva prepoveduje sprejemanje pošiljk z izključno slovenskim naslovom. A nikoli se še ni slišalo, da bi bili na kak način prepovedani tudi dvojezični naslovi! Po takšnem razmisleku je Poljšakova telefonsko protestirala pri ravnatelju tržaške pošte Vincenzu Carboneju, ki se je z njenim stališčem strinjal in obljubil, da bo ustrezno nastopil pri barkovljanski uslužbenki.
Toda ta poštarica očitno ni od tistih, ki bi posebno čislali znani latinski rek, po katerem je zgrešiti človeško, a vztrajati... Ko je Poljšakova po pogovoru s poštnim ravnateljem k njej prišla s svojimi učenci, da bi ji neposredno izrazila svoj protest, je poštarica najprej ugovarjala, da morajo biti naslovi napisani po italijansko, ker da jih sicer pismonoše in drugi poštni uslužbenci ne razumejo, potem pa je kar zabrusila, da naj gre v Jugoslavijo, kdor hoče pisati po slovensko (!!!).
Gre za preveč primitivna stališča, da bi nanja odgovarjali, oziroma da bi obnavljali odgovore, ki jih je poštarici naštela naša barkovljanska učiteljica. Pač pa se nam zdi pomembno podčrtati, da barkovljanski poštni urad ni edini, ki v zadnjih časih ni hotel sprejeti pošiljk z dvojezičnim naslovom. Nekaj podobnega se je v soboto, 5. t. m., pripetilo prof. Josipu Pečenku v rojanskem poštnem uradu. Prof. Pečenko je z odločnim nastopom takoj dosegel, da so mu pismo sprejeli, zaradi dogodka pa se je tudi pisno pritožil pri tržaškem poštnem ravnatelju.
MARTIN BRECELJ
V našem mestu se bo mudil tri dni
V torek bo dopotoval v Trst Zeleni vlak ki bo izmeril stopnjo onesnaženosti okolja
»Zeleni vlak« bo obiskal tudi Trst. V torek, 15. marca, ob 16.30 bo namreč prispel na glavno železniško postajo, v Trstu pa bo ostal tri dni. V tem času bodo izvedenci Eksperimentalnega inštituta državnih železnic in Zveze za okolje merili stopnjo zračnega in zvočnega onesnaženja. Cilj Zelenega vlaka, ki je speljal na tire na pobudo Zveze za okolje in uprave državnih železnic, je namreč seznaniti javnost o stopnji onesnaženosti okolja, v katerem živimo. Po drugi strani pa je tudi učinkovito propagandno sredstvo za železnice, ki očitno ne uživajo velike naklonjenosti med italijanskimi potniki, medtem ko je prav vlak med najmanj onesnažujočimi prevoznimi sredstvi.
Ko bo prispel v Trst, bo Zeleni vlak imel za sabo že Palermo, kjer je začel svojo pot 16. januarja, Reggio Calab-rio, Potenzo, Bari, Neapelj, Campobas-so, Pescaro, Rim, Cagliari, Perugio, Ancono, Firence, Bologno in Benetke.
V	vsakem mestu so »potniki« Zelenega vlaka imeli predavanja, sprejemali obiske šolske mladine in opravili dragocene preizkuse, ki so pokazali stopnjo onesnaženja v posameznem mestu. Vlak, ki ga sestavlja šest vozov, je namreč opremljen za različne dejavnosti.
V	prvem vozu je predavalnica, v drugem so pripravili razstavo o onesnaženju, varčevanju z energijo in prednosti potovanja z železnicami, v tretjem pa so nastavljeni računalniki, ki predelujejo podatke o onesnaženju in jih dnevno posredujejo obiskovalcem.
Po šestmesečnem sporu končno sporazum med ACT in sindikati
Z včerajšnjim sporazumom se je končno zaključil šest mesecev trajajoči spor med sindikalnimi organizacijami in tržaškim prevoznim konzorcijem ACT, ki je zadeval predvsem vprašanje proizvodnosti. »Sporazum predstavlja le del širšega dogovora,« beremo v tiskovnem sporočilu sindikatov delavcev javnega prevoznega sektorja CGIL, CISL in UIL, »ki obvezuje obe strani, da bosta do konca junija natančno preučili vso organizacijo dela v podjetju z namenom, da bi le-ta dobila bolj industrijske značilnosti. Le tako bo namreč prišla do tistih neobhodnih pogojev, na osnovi katerih lahko tudi prevozna podjetja opravijo tisti kakovostni korak, ki jih bo iz vrst subvencioniranih ustanov spremenil v samostojna gospodarska podjetja.«
Doseženi sporazum je poleg tega, da je priznal upravičena pričakovanja 1120 zaposlenih, omogočil tudi zavrniti nadaljnje stavkovne akcije, ki so bile že napovedane za tekoči mesec. S tem so bile tudi uporabnikom javnih prevoznih sredstev prihranjene nemajhne nevšečnosti. Sicer pa so zaposleni pri ACT v teku šestih mesecev sindikalnega spora izvedli dva dneva stavke, in sicer 17. novembra in 9. decembra lani.
Posebnost te zelene »karavane« pa sta gotovo premična laboratorija, ki bosta analizirala stopnjo onesnaženosti. Prvi, ki ga bodo parkirali na križišče med Ulico Rossetti in Drevoredom XX. septembra, bo testiral zrak in ugotovil količino strupa, ki jo zaužijemo dnevno. Izvedenci bodo pozorni na količino ogljikovega, žveplovega in dušikovega monoksida, prahu, ozona in ogljikovodikov. Drugi laboratorij pa bo analiziral stopnjo zvočne onesnaženosti in ga bodo vsak dan premikali. V teku treh dni ga bodo postavili na Korzo (kjer je promet najgostejši), pred glavno bolnišnico (kjer bi moral biti hrup zmernejši) in v Ulico Flavia. Z izsledki dnevnih analiz bodo skušali ugotoviti povprečne vrednosti onesnaženja in najvišje dnevne koncentracije strupov in hrupa. Rezultati analiz bodo znani že naslednji dan po testiranju ter jih bodo dnevno prikazovali na monitorjih na vlaku. Na ta način bodo obiskovalce vlaka lahko seznanili z dnevno stopnjo zastrupitve zraka in zvočnega onesnaženja.
Vlak, ki bo verjetno ustavljen na Marsovem polju (njegovo točno namestitev pa bomo še sporočili), bodo občani lahko obiskali 16., 17. in 18. marca od 8. do 20. ure. Za voden obisk se interesenti lahko obrnejo na sedež tržaške sekcije Zveze za okolje v Ul. del Toro 12 (tel. 761618), ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 15. do 19. ure, ali do članov Zveze, ki imajo stojnico na Tržaškem velesejmu v okviru navtične razstave. Šole, ki bi želele voden obisk v slovenščini, naj telefonirajo v jutranjih urah (od 8. do 14. ure) na št. 224181 ali 224118 in naj povprašajo po Andreu VVehrenfenni-
gu- (bg)
Bržkone gre za ostanke iz Napoleonovih časov
Med podiranjem občinske klavnice odkrili 200 let stare okostnjake
Najdišče okostnjakov so zdravstvene oblasti prekrile z živim apnom
Prostor, znaki in simboli v delih Igorja Stepančiča
Igor Stepančič (desno), Barbara Gruden in ravnatelj TK Galerije Vecchiet na
včerajšnji predstavitvi
Delavci podjetja Italposte, ki v teh dneh podirajo poslopje bivše klavnice pri Sv. Ani in izravnavajo zemljišče, na katerem naj bi zgradili novo nogometno igrišče, so včeraj zjutraj z grozo odkrili šest človeških okostij. Ko so kopali na prostoru, kjer so stali hlevi klavnice, so v dva metra globoki jami nenadoma zagledali lobanje in zdrobljene kosti. Po tem srhljivem odkritju so takoj poklicali karabinjerje iz Skednja, ki so o dogodku obvestili sodne oblasti.
Dela za gradnjo načrtovanega stadiona so torej začasno ustavljena. Preis-
kovalci so si včeraj natančno ogledali lego okostnjakov in jih dali nato odpeljati v mrtvašnico pri Sv. Ani. Sodni zdravnik bo v prihodnjih dneh izvedel natančno analizo in skušal ugotoviti točnostarost posmrtnih ostankov. Po prvih ugotovitvah kaže, da so okostnjaki stari nekaj manj kot dvesto let.
Po vsej verjetnosti gre torej za vojake Napoleonove vojske. Marešalo ške-denjskih karabinjerjev Scalabrin je povedal, da so pred sedmimi leti, prav v bližini včerajšnjega najdbišča, že odkrili staro človeško okostje. Tedaj so
preiskovalci najprej pomislili, da gre za vojaka iz druge svetovne vojne, kajti klavnica je bila prav blizu Rižarne. Kasneje pa so ugotovili, da gre za ostanke človeka, ki je umrl pred dvema stoletjema. V tržaškem oddelku Državnega arhiva so shranjeni dokumenti, ki dokazujejo, da je bilo na terenu, kjer bo stal stadion, v Napoleonovem času manjše vojaško pokopališče.
Včeraj so izkopali šest okostnjakov, ki so ležali v dveh ločenih jamah: dva v eni, štirje v drugi. Kosti je že močno načel zob časa, poškodovala pa jih je tudi zemlje, ki jih je tlačila skoraj dve stoletji. Ko so preiskovalci skušali z največjo previdnostjo dvigniti posmrtne ostanke in jih položiti v posebne krste iz cinka, so se jim drobili in lomili pod rokami. Dokler niso prišli v stik z zrakom, so se v ilovnati zemlji precej dobro ohranili. V zemlji pa so ostali povsem vidni odtisi okostnjakov.
Preiskovalci so začeli z rokami odkopavati zemljo, da bi odkrili kak predmet, ki bi lahko potrdil domnevo, da gre za Napoleonove vojake. Čas pa je, kot kaže, izbrisal vse dokaze, tako da karabinjerji niso mogli najti v bližini okostnjakov orožja ali kakega zarjavelega odlikovanja. Trenutno še ni znano, kdaj bodo sodne oblasti dovolile, da podjetje Italposte nadaljuje z delom. Vse pa kaže, da bodo preiskave trajale precej časa. Treba bo namreč ugotoviti, če zemlja, na kateri bo stal bodoči stadion, ne skriva še drugih človeških kosti.
HELENA JOVANOVIČ
Tiste, ki so sinoči obiskali galerijo Tržaške knjigarne, je pričakalo precejšnje presenečenje. Sinoči so namreč otvorili razstavo mladega srbskega umetnika, ki je šele pred kratkim zaključil podiplomski študij na fakulteti za likovno umetnost v Beogradu. Igor Stepančič iz Beograda -njegove družinske korenine pa so pognale delno tudi v Trstu - je star komaj 26 let, a je že razstavljal v pomembnih galerijah v Beogradu in Edinburghu. Njegova tržaška razstava nam posreduje nekaj drobcev novega umetniškega vala ali »nove umetnosti«, kot jo je imenovala Dunja Blaže-vič, avtorica oddaje na RTV Ljubljana, v teku katere so predstavili tudi Stepančiča.
Presenečenje je za gledalce predstavljala predvsem prostorska in splošna zgradba objektov, ki so bili razstavljeni v galeriji. Stepančič je prinesel v Trst risbe in majhne skulpture ali tridimenzionalne slike, kot jih sam imenuje. Na dvorišču galerije pa je pripravil večmaterično instalacijo. Hkrati pa je risbe in skulpture vgradil v galerijske prostore in na ta način ustvaril celovit umetniški prostor. Najbolj izstopajoče značilnosti njegovih izdelkov so torej, kot je med predstavitvijo podčrtala Barbara Gruden, uporaba prostora in znakov ter simbolov. Žarišče slik in risb ostaja prazno, medtem ko so znaki potisnjeni na rob.
Preložili proces o valutnih prekrških
Na sodišču se je včeraj začel proces proti šestim obtožencem, ki naj bi bili Povezani z afero Calvi. Gre za brata Flavia in Andrea Carbonija iz Rima, Emilija Pellicanija, Gennara Cassella, ki stanuje v Trstu v Ulici Coroneo 3, Claudia Di Segnija (Ul. Giustiniano 8 v Trstu) in Franca Molo, ki že več let živi v Švici. Nihče od obtožencev se ni predstavil na sodišču.
Sodnik Brenči je dal na zahtevo branilcev Vinciguerre in Benussijeve Preklicati zaporni nalog proti Andreu Čarboniju in Francu Molu, sprejel pa je tudi sprejel zahtevo branilcev po odložitvi procesa na poznejši datum, da bi tako obramba imela dovolj časa pregled vseh dokumentov. Obtoženci so osumljeni izvoza kapitala v tujino za približno osem milijard lir.
Občina bo poskrbela za družiney ki so ostale brez strehe
Ranjencem s Trga Panfili gre na bolje
Zdravstveno stanje ranjencev, ki so v torek ponoči preživeli silovit požar v palači na Trgu Panfili, se znatno izboljšuje. Dva oskrbovanca Centra za umsko zdravje, 50-let-nega Alberta Migliaccia in 80-letno Luiso Trobez, je rešilec Rdečega križa v sredo zjutraj prepeljal na oddelek za hude opekline videmske bolnišnice. Zdravniki predvidevajo, da bo ranjenka okrevala v 40 dneh. Nekoliko resnejše je stanje Migliaccia, saj so ga plameni oplazili po zgornjem delu telesa, predvsem obrazu, tilniku in rami. Prognoza je še vedno pridržana, saj mu je ogenj povzročil opekline tretje stopnje. Vsekakor pa kaže, da ni več v smrtni nevarnosti.
V katinarski bolnišnici, na 3. oddelku za splošno medicino, še zdravijo Guida Pierguidija, 67-letnega Bruna Meola pa so že včeraj odpustili iz bolnišnice in bo ozdravel v nekaj dneh. Za oba so si zdravniki takoj ob sprejemu v bolnico pridržali prognozo.
Zaradi požara, ki je povzročil pravo razdejanje v notranjosti poslopja na Trgu Panfili 1, je ostalo brez doma 20 oseb. Osem oskrbovancev barkovljanskega Centra za men-
talno higieno so začasno ločili in jih namestili v razpoložljive sobe raznih centrov. Tako bodo rešili tudi stanovanjsko vprašanje treh ranjencev, ko se vrnejo iz bolnišnice.
Za tri družine, ki jim je silovit požar uničil dom, pa bo poskrbela Občina. Za stanovanjski problem štiričlanske družine Kobau se je osebno zavzel kvestor Mattera. Trenutno stanujejo v hotelu Pošta na stroške Občine, ostali pa so se ža nekaj dni preselili k sorodnikom. Občinski oddelek za skrbstvo je obljubil, da bo zakoncema Conte, štiričlanski družini Chirico, družini Kobau in Natalii Dussani, ki je sama živela v stanovanju v tretjem nadstropju, kmalu nudil primerna stanovanja. Kaže namrečji, da bo Občinski urad za javna dela zasegel štiri stanovanja IACP (Ustanove za ljudske gradnje) in jih dodelil oškodovanim družinam.
Po nalogu državnega pravdnika Coassina, ki vodi preiskave o vzrokih silovitega požare, bo sodni zdravnik v prihodnjih dneh izvedel obdukcijo trupla pokojne 64-letne Gi-selle Marie Svagel.
Evropska agencija za tržaško pristanišče
Minister za koordinacijo politike EGS La Pergola je ob včerajšnji parlamentarni avdiciji, med katero je govoril o vlogi dežel v odnosih z Evropsko skupnostjo, med drugim dejal, da je njegovo ministrstvo odločno naklonjeno zamisli o ustanovitvi evropske agencije, ki bi bila sposobna rešiti probleme tržaškega pristanišča. Po njegovih besedah so namreč ti problemi rešljivi le z mednarodnimi sporazumi, zato bi v agencijo morale pristopiti še nemške dežele, Avstrija, Dežela FJK in italijanska država.
Ustanovitev agencije pa predstavlja tačas velik finančni problem, saj EGS nima skladov za podobne namene, kar pomeni, da bi breme morala prevzeti italijanska država z morebitnim sodelovanjem zasebnikov.
Vikj show že tri leta zabava naše občinstvo s čarovnijo
Vikj show praznuje prav v tem času tretjo obletnico svojega obstoja in delovanja. Za vse, ki ljubijo zabavo, čarovnijo in vse, kar k temu spada, ne bo potrebna razlaga, za kakšno skupino gre, saj že poznajo našega čarodeja Vikjja in njegove sodelavke: ženo Jožito, Evo Kralj, Saro Bensi, Tanjo Carli in sedaj še novo sodelavko Valentino Fachin.
Sam se je oglasil v našem uredništvu in v razgovoru povedal marsikaj, kar bo gotovo zanimalo naše bralce.
»Že ko smo se prvič predstavili kot skupina s svojim showom, smo bili deležni lepih priznanj in uspehov. Uspehe pa smo poželi tudi na mednarodnih tekmovanjih čarodejev, kjer smo v letu 1985 zasedli celo prvo mesto. Po tej poti nameravamo tudi nadaljevati in nastopati pred domačo publiko, pa tudi na drugih prireditvah in tekmovanjih.«
Vikj - Ivo Valetič (po poklicu optik) rad govori o svojih čarovnijah, še raje pa »čara« in se predstavlja občinstvu s predstavo, v kateri ne manjka čarovnij, pa tudi plesa in glasbe.
»Kot skupina imamo pripravljen vedno dvojni program. S prvim, zahtevnejšim in daljšim, nastopamo pred domačim občinstvom, ki nas že pozna in si zato želi vedno kaj novega, kakšno spremembo. Za druge prireditve in tekmovanja pripravimo drug program, ki mora biti krajši, bolj zgoščen. Za čarodeja in njegove čarovnije ni lahka, niti hitra, zamenjava točk. Za novo točko, ki traja morda le nekaj sekund, so potrebne večkrat dolge in naporne vaje.«
No, Vikj se ne pritožuje, temveč je z delom svoje skupine zelo zadovoljen. Skupina vadi v dvorani tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barko vij ah.
»Naj se klubu in njegovemu vodstvu zahvalim za gostoljubnost. Brez primernih prostorov za vadbo bi naša skupina ne mogla delovati in uspevati.«
In že smo pri uspehih, ki jih je Vikj show dosegel v zadnjem času. Meseca avgusta lanskega leta je skupina nastopila v Sanremu, prav v dvorani, kjer se je pretekle dni odvijal festival italijanske popevke.
»Nastopili smo na prireditvi, na kateri je sodeloval tudi znani italijanski čarodej Silvan. Dvorana je bila polna, kar je zelo razveselilo organizatorje, ki niso imeli z drugimi prireditvami tolikšne sreče. Meseca oktobra smo nastopili v kongresnem centru v Bologni, kjer je bilo vsedržavno srečanje čarodejev. Tu smo nastopili na dveh gala-predstavah z najbolj znanimi čarodeji svetovnega slovesa. Tudi tu smo bili deležni pohval in priznanj. Sedaj nas čaka v aprilu nastop na Comskem jezeru in prav gotovo še kje.«
Kje pa najraje nastopate?
»Doma, pred domačim občinstvom, ki nas ima rad ter
nam daje s svojimi aplavzi veliko zadoščenja in nas vzpodbuja, da se izpopolnjujemo, da iščemo vedno kaj novega, kaj posebnega. Prav gotovo bi nastopali še pogosteje, saj nam vabil ne manjka. Vendar smo vsi v skupini zaposleni -sam z ženo v trgovini, moje mlade sodelavke pa s šolo. Vendar bomo skušali čim več nastopati, ker je to za uspeh našega showa še posebej pomembno.« (N. L.)
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
I. CANKAR
Kralj
na Betajnovi
Režija: Marjo Uršič Jutri, 12. t. m., ob 19.30.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 predstava SIX-HEU-RES AU PLUS TARD (Colpo grosso) Stalnega gledališča iz Turina. Igrata Walter Chiari in Ruggero Čara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št.
9.	Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 18.00 bosta Walter Chiari in Ruggero Čara predstavila "komika in njegova umetnost". Srečanje je organiziralo stalno gledališče in tržaška pokrajinska uprava. Vstop prost. Od 15. do 20. marca bo na sporedu predstava JOHN GABRIEL BORKMAN, ki jo je pripravil Centro Teatrale. Bresciano. Igrajo Tino Schirinzi, Delia Bertolucci, Wanda Benedetti, Fiorenza Marchegiani in Alarico Salaroli. Režiser Massimo Castri. V abonmaju: odrezek št. 9. 50% popust za abonente, ki so odrezek že uporabili. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 20. uri (red E/B) četrta predstava opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giu-lio Chazalettes.
Danes ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Verdi spregovoril o Puccinijevi operi BOHEME kritik in muzikolog Lorenze Arruga.
Jutri ob 20. uri (red A/H) premiera Puccinijeve opere LA BOHEME. Dirigent Tiziano Severino, režija Franco Pero.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 ponovitev Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRILLANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero. Prodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 - in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovi za višje šole do sobote, 12. t. m., KRST PRI SAVICI.
koncerti
V	nedeljo ob 11. uri bo na sporedu v mali dvorani gledališča Verdi tretji NEDELJSKI KONCERT, ki ga bo izvajal komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu bodo Mozartove skladbe.
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert violončelista M. BRUNELLA.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Patrick Siiskind
Kontrabas
Režija: Žarko Petan Igra: Anton Petje
V nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Suspect,.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Sorelle, 1985; r. Margaret Von Trotta.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo strizza-cervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Mat-thau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 II morbido sapore delle labbra, porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Su e giu per i Caraibi, zabavni film.
PENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio-ne fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.00 Dragnet - La re-tata, kom., ZDA, 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykrbyd, T. Hanks.
EDEN - 15.30, 22.00 Goduria carnale, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piacere di čarne in tre dimensioni, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Le vie del Signore sono finite, kom., It. 1987, r. Massimo Troisi, i. M. Troisi, J. Champa.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Angel Heart, ascensore per Tinferno, dram., ZDA 1987, r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro. O
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Mississipi blues, glasb. Fr., 1987, r. B. Tavernier in R. Parrish.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Shining
RADIO - 15.30, 21.30 American titti-lation, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, PETEK, 11. marca 1988
KRIŠTOV
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 11.40 - Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 9.47.	'
Jutri, SOBOTA, 12. marca
DOROTEJA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.54 najvišja 26 cm, ob 10.10 najnižja -26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1023,5 mb pada, veter 16 km na uro zahodnik, vlaga 28-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea di Mugno, Debora Peric.
UMRLI SO: 62-letni Nerone Peciarich, 86-letni Giovanni Fermo, 81-letna Cos-tantina Lovisato, 78-letna Italia Anto-nich, 78-letna Giuseppina Dollner, 75-let-ni Nicola Carbone, 84-letni Bruno Grillo, 84-letna Antonia Deponte.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote,
12. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Trg Monte Re, 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, UL Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst sporoča šolnikom, da še vedno nadaljuje z obliko blokade ocenjevalnih sej in ocenjevanj, kot je bila že napovedana.
menjalnica
10. 3. 1988
Ameriški dolar............ 1223.—
Nemška marka ............. 735.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint .......... 654.—
Belgijski frank.............. 34,20
Funt šterling............. 2240.—
Irski šterling............ 1950.—
Danska krona.............. 190.—
Grška drahma ................  8,20
Kanadski dolar ....;...... 950.—
Japonski jen............... 9.—
Švicarski frank ........... 891-
Avstrijski šiling..........   104,50
Norveška krona ............ 192,—
Švedska krona.............. 204.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar................... 0,81
Drobni dinar................... 0,81
Rfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
TPPZ
"P. Tomažič" in sekcija VZPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič
ob sodelovanju odbora prekomor-cev pri občinskem odboru ZZB NOV Piran
obveščata
vse udeležence izleta PO POTEH PREKOMORSKIH BRIGAD, da bo v nedeljo, 13. t. m., ob 10. uri v Bazoviškem partizanskem domu sestanek, kjer bodo udeleženci dobili programe in bodo dodeljene kabine na trajektu Slavija.
Ob 9. uri bo seja odbora TPPZ.
SKD I. GRUDEN in ŠD SOKOL
prirejata
Družabni večer
danes, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Vabljeni vsi člani in prijatelji.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava Igorja Stepančiča.
V	knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici bo še
jutri odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij KLAVDIJA PALČIČA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Palače Costanzi je odprta fotografska razstava TRST IN NJEGOVO OKOLJE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - razstavlja do 18. marca slikar Ireneo RAVALICO.
V	galeriji Studio PHI - UL S. Michele 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZO-PELLARI.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je odprta do 15. marca razstava ročnih del miljskih žena, ki jo je pripravila ZŽI-UDI. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; v nedeljo od
10.	do 12. ure.
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert pianista Dimitrisa Zgourosa iz Grčije, ki bo v soboto, 19. t. m., ob 20. uri na dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Informacije po tel. 418605.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja začetniški plesni tečaj v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Tečaj bo ob petkih. Prijave in informacije na št. 415797.
_______________izleti________________
Zveza žena Dolina obvešča, da bo odhod na izlet na Brione jutri, 12. marca, ob 8. uri pri telovadnici v Dolini.
Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave sprejema Marjo Zahar (tel. 228481) do nedelje, 13. t. m.
Slavistično društvo priredi v ponedeljek, 14. t. m., izlet v Benečijo z ogledom šolskega centra v Špetru in srečanjem s tamkajšnjimi kulturnimi delavci. Prevoz z osebnimi avtomobili. Zbiranje pred šolo v Špetru ob 15.30. Za informacije in prijave: J. Povše, tel. 0481/21169 ali V. Tuta 040/299632.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t. m., izlet na sneg v Arnoldstein. Cena prevoza 13.000 lir. Za vpisovanje tel. na št 69297 ali 411635.
II.	zimske igre Sklada M. Čuk bodo v nedeljo, 20. t. m. SK Devin obvešča, da se vpisovanja nadaljujejo v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
razne prireditve
SKD Union in SKD Škamperle vabita na SLOVENSKI KMETIJSKI VEČER, ki bo jutri, 12. t. m., z začetkom ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24. Poleg dijakov se bodo predstavili mladi domači glasbeniki in tudi znani tržaški harmonikar Corrado Rojac.
Slovenski kulturni klub obvešča, da bo jutri, 12. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »GENIJ V KRATKIH HLAČAH«. Režija: prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala. Za glasbeno opremo bo poskrbel Štefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal.
Ob priliki 8. marca priredi Zveza žena iz Mačkolj DRUŽABNI VEČER jutri, 12. t. m. , ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo ŽPZ I. Grbec iz Skednja.
Ženski pevski zbor Tabor - Opčine vabi na DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA v nedeljo, 13. marca, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Program: razstava ženskih hobijev, nastop moškega pevskega zbora Tabor, enodejanka v narečju - avtor in režiser D. Gorup, ples z ansamblom Benedetta e Co., loterija in bife. Izdelke za razstavo sprejema Valerija v Prosvetnem domu.
KD V. Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 13. t. m„ revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
V	nedeljo, 13. t. m., bo nastopil v bar-kovljanskem društvu, Ul: Cerreto 12, KITARIST IGOR STARC. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 govoril prof. Anton Stres na temo O CEM CERKEV NE SME MOLČATI.
KD F. Prešeren priredi v soboto, 19. marca, ob 20.30 VIKJ SHOW. Vabljeni vsi v gledališče F. Prešeren v Boljunec.
čestitke
Danes slavi na Krmenki 75. rojstni dan ZORA SANCIN. Še mnogo zdravih in veselih let v krogu svojih dragih ji želijo hči Miranda, zet Aldo, vnuka Astrid z Valterjem in Marino ter vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje v Rojanu 50. rojstni dan SLAVA ZACCARIA. Da bi dočakala še najmanj pol stoletja so želje mame ter družin Sedmak in Škabar.
_________mali oglasi________________
OSMICO je odprl Just Škrlj - Salež 44. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Toči belo vino in teran.
PRODAM prikolico roller progres, dolgo 4,75 m, za pet oseb, v dobrem stanju. Tel. 225297.
PRODAM vespo primavera, cena po dogovoru. Tel. 229347.
PRODAM 4 kolesa vespe 125 mod 64 z motorjem ter motorno kolo Tomos, letnik 1983 potrebno popravil za skupno 150.000 lir. Tel. 229246.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
ZAJČJA FARMA iz Repniča prodaja gnoj. Tel. 229285.
PRODAM novo hišo, 2 km od meje, v Gabrovici pri Črnem kalu: 150 kv. m stanovanjske površine, garaža, centralno gretje, telefon. 120.000.000 lir. Tel. 003866/57769 od 19. ure dalje.
IZKUŠENA izložbena aranžerka in prodajalka z znanjem italijanskega, slovenskega, srbohrvaškega in angleškega jezika išče delo. Tel. od 17. do 20. ure na št. 572149.
IŠČEM vajenca - elektrikarja, 16-17 let starega. Tel. 229100
TRŽAŠKA ZAKONCA bi rada najela večjo sobo z možnostjo uporabe kopalnice na Opčinah ali kje na Krasu. Telefonirati na št. 211232.
prispevki
Namesto cvetja na grob Viktorije darujeta družini Stiickner in VVilhelm 30.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
Namesto cvetja na grob ob rojstnem dnevu dragega pokojnega očeta daruje N. N. 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na Albino Ferlugo-Copič daruje Ivanka 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
OKRAfCR
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE CARNITURE
S POPUSTI OD 20% 00 50%
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
DRUGA DEŽELA — Another Country, VB 1984.
REŽIJA: Marek Kanievvska. Igrajo: Rupert Everett, Colin Firt, Michael Jenu, Julie Schofield. Drevi, 11. marca, ob 22.15, na RTV Ljubljana.
Pojavi angleških vohunov in visokih državnih funkcionarjev, ki so skrivaj delali za sovjetske vohunske centrale, so že večkrat razburili in šokirali angleško javnost in še zlasti njene politične kroge. V filmu se angleško-poljski rešiser Marek Kaniewska loteva prav te »vroče« teme.
Angleški vohun, ki se je zatekel v Moskvo, obuja leta svoje mladosti v cambridgeskem kolidžu in okoliščine, ki so ga privedle do odločitve, da bo sodeloval z Rusi.
V 30. letih se v visoko elitnem zavodu Eton zbližata in spoprijateljita dva različna »odpadnika«: homoseksualno nagnjeni Guy Burgess in komunistični aktivist Donald McLean. Oba ne prenašata strogo avtoritarnega, konformističnega in zatohlega okolja, v katerem se kuje in proizvaja kasta bodočih vodilnih kadrov za britansko diplomacijo, sodstvo, vojsko. Zato se vpišeta v angleško komunistično partijo in celo načrtujeta, da bi tajno pomagala revolucionarni SZ...
Problematično zgodbo odlikujeta subtilna in hkrati rezka režiserska mizanscena, pa tudi občutena interpretacija protagonistov, predvsem novega zvezdnika svetovnega filma Ruperta Everetta (Kronika napovedane smrti).
polago klientom lepa dekleta, skuša celo zažgati lastno tovarno, da bi dobil odškodnino od zavarovalnice.
Duhovita in paradoksna situacija nudi vsekakor priložnost za »objokovanje« vrednot in spominov iz preteklosti ter za cinično spopadanje s strašili sodobnosti. Kdo bo »zaščitil tigra«, tj. poslednjega predstavnika nekdanje (je sploh kdaj obstajala?) ameriške omike?
Lemmon si je s svojim prvovrstnim in zabavnim nastopom prislužil kar Oskarja.
I PUGNI IN IASCA — Pesti v žepih. It. 1965.
Režija in scenarij: Marco Bellocchio. Igrajo: Lou Cas-tel, Paola Pitagora, Marino Mase, Liliana Gerace. V ponedeljek, 14. marca, ob 23.15, na Italia 1.
Psihoanalitsko naravnani rešiser Bellocchio (Oči, usta) je za svoj filmski prvenec izbral mrko in zavozlano zgodbo italijanskega podeželja. Tragedija se odvija, po strogo freudovskem ključu, znotraj patološko zaznamovane malomeščanske družine. Mladi protagonist Lou Castel (epileptik) se upre ustaljenemu redu tako, da prej umori avtoritarno mater (slepo in vdovo), nato pusti umreti bebastega brata. Tesnobno vzdušje družinskega sovraštva in nerazumevanja dopolnjujeta še epileptična sestra (Paola Pitagora) in navidezno normalni, a pokvarjeni najstarejši brat, ki nadomešča očetov lik.
IL CACCIATORE — The Deer Hunter — Lovec na jelene, ZDA 1978.
Režija: Michael Cimino. Igrajo: Robert De Niro, Ma-ryl Streep, Christopher VValken, John Savage, John Ca-zale. V soboto, 12. marca, ob 20.30, na RAI 2.
Trije vojaki, pripadniki skupnosti ruskih izseljencev v Pennsilvaniji, se znajdejo sredi grozot in razdejanji vietnamske vojne. Od prijateljske trojice bo najobčutljivejši umrl v samomorilskem »igranju« na rusko ruleto. Najmlajši, ki se je poročil (s staroslovanskim obredom) pred odhodom v vojsko, bo težko ranjen. Le protagonist Robert De Niro se bo vrnil k svojim gozdovom navidezno nepoškodovan, a v resnici psihično težko prizadet, tako da ne bo nikoli več streljal jelenov...
Od vseh mogočih filmov o »umazani vojni« (Goppolova Apokalipsa, Stoneov Platoon, vod smrti, Kubrickov Full Metal Jackett, itn.) je Ciminov naslov morda še najbolj spotakljiv in žgoč, izrazito kritičen do obeh strani (prikazuje trpinčenje ameriških vojakov s strani Vietkongov, a tudi pokvarjenost saigonskega režima) in večplasten (družbena in tudi osebno intimna perspektiva). Film je predvsem krut razmislek o nesmislu vsakršne vojne in o nujnem poginu malih in navadnih ljudi. V 183 minutah epskega, a tudi umirjenega pripovedovanja je Cimino zgnetel nenavadno realistične in tudi sanjske sekvence, od obubožanih delavskih okolij Severne Amerike do okrvavljenih pragozdov Azije.
SALVATE LA TIGRE — Save the Tiger — Zaščitite tigra, ZDA 1973.
Režija: John G. Avildsen. Igrajo: Jack Lemmon, Jack Guilford, Laurie Heineman, Patricia Smith. V nedeljo, 13. marca, ob 20.30, na Rete 4.
Jack Lemmon je prototip srednjega, poprečnega Američana, nekako to, kar pomeni italijanskemu filmu Alberto Sordi. Nešteto filmov in vlog priča o tem njegovem poosebljanju najznačilnejših potez »ameriškosti«. Tu predstavlja lik nervoznega gospodarstvenika, lastnika male tovarne oblačil, ki se znajde v velikih težavah. Da bi se rešil iz zagate, poskusi vsemogoče: ne izogne se davčni utaji, daje na raz-
LA REGOLA DEL GIOCO — La regle du jen — Pravilo igre, Fr. 1939.
Režija: Jean Renoir. Igrajo: Marcel Dalio, Roland To-utain, Nora Gregor, Julien Carette. V torek, 15. marca, ob 0.05, na RAI 2.
Veliki francoski režiser Jean Renoir je postavil svojo predvojno umetnino v aristokratsko okolje, ki ga že dokončno razjeda senca zatona. Bogati graščak misli zapustiti svojo ljubimko, ker se hoče vrniti k ljubezni zakonite žene. Slednji pa dvorita kar dva tekmeca, neki letalec in njen zaupnik. V učinkovitih sekvencah krutega in nesmiselno krvavega lova na zajce ter razkošne veselice smo priča najrazličnejšim puhlim in ljubezenskim intrigam med povabljenci in tudi služničadjo, kar potrjuje tudi nenavaden epilog: vročekrvni lovski čuvaj ubije iz nerazsodne ljubosumnosti in po pomoti nedolžnega letalca.
Krepki značilni realizem in nedojemljivo slastna »finesa« se prijetno zlivata v tem klasičnem Renoirovem delu.
LADRI Dl BICICLETTE — Tatovi koles, It. 1948.
Režija: Vittorio De Sica. Igrajo: Lamberto Maggiora-ni, Lianella Carrel, Enzo Staiole. V sredo, 16. marca, ob 23.30, na Italia 1.
Neznani pobalini ukradejo kolo brezposelnežu, ki je komaj dobil službo. Nesrečnež se v družbi malega sinčka loti iskanja kolesa, kajti brez kolesa ga ne sprejmejo v službo. Oba brezupno iščeta po velikem mestu ukradeno kolo oz. njegove tatove. V trenutku obupa poskusi možakar celo ukrasti drugo kolo, a mimoidoči ga ujamejo in spustijo le po prošnji njegovega otroka...
Gre za znano umetnino Vittoria De Sice, za biser neore-alističnega filma, ki je bil svojčas prikazan po celem svetu. Ob sodelovanju scenarista Cesara Zavattinija (podobno kot pri drugih filmih Sciuscia, Umberto D., Čudež v Milanu) je De Sica neprekosljivo prikazal najrevnejše in najbolj sestradane predele povojnega Rima, grozo in vsakdanjo dramo tisočih nesrečnežev, ki jim je vojna vzela vse. Družbenokritična ost Zavattinija se posrečeno krije in spaja z De Sicovo značilno liriko.
Pripravlja: Boris Devetak
DIRTY DANCING - COLONNA SONORA
In kot da ne bi bilo že vsega dovolj, se kinematografija vrača k modelom šestdesetih let s filmom Dirty Dancing (Prepovedani plesi).
Ne nameravam govoriti o filmu, osredotočil se bom na glasbo, ki se mi zdi vsaj v nekaterih delih dovolj zanimiva, čeprav je od časa do časa tudi zelo neoriginalna. Neizvirna je predvsem zaradi stalnega spominjanja na stare čase: isti ritmi, podobne pesmi, itd. itd.
Dobri so predvsem aranžmaji in izvedbe, ki so dovolj skrbno preštudirani, da takoj pritegnejo melodičnega poslušalca. Nekaj pesmi poje tudi junak filma in plesalec Patrick Swayze, za katerim ženske kar norijo. Prav gotovo bo tudi to eden od razlogov, da bodo ploščo kar dobro prodajali. Pohvaliti pa je treba tudi Baby ali Jennifer Grey, ki se je izkazala kot odlična plesalka.
Pesem, ki je res ni mogoče "prenesti" v tej plošči in ki ste jo mogoče že zasledili, je tista, ki harmonično in melodično zgrajena kot Sladgehammer Petra Gabriela. Nekaj originalnosti zasledimo v pesmi The time of My Life in morda še v nekaterih drugih, medtem ko so
X-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.....................................................
Naslov:.............................................................
Glasujem za:........................................................
Moj predlog: .......................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
ostale bile že stokrat preigrane in poslušane, kot npr. legendarna Stay, ki jo poje Jackson Brown. Album je kot nalašč nastrojen za tiste, ki so se v tem predpomladnem času... zaljubili.

Pesmi so naslednje: (/'ve had) The time Of My Life, Be My Baby, She's Like The Wind, Hungry Eyes, Stay, Ves, You Doni Own Me, Hey Baby, Overload, Love Is Srange, Where Are Vou Tonight, In The Stili Of The Night.
Nove plošče
				-	lili!!	lii! ililililililiBiiiiiiiiiiiiiiii!	današnji te	levizijski in radijski sporedi
								
A Ram				c ram	! r/				y RAI 3	M Ir RTV Ljubljana	^ TV Koper
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nam: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik .- kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dokumentarec: Leteči zmaj, kulturne aktualnosti
16.00	Otroška oddaja:
Big!, vmes risanke
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Film: Brubaker (dram., ZDA 1980, r. Stuart Rosenberg, i. Robert Redford, Yaphet Kotto)
22.40	Dnevnik
22.50 Inf. oddaja: Palazzi (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarna oddaja: Osvojena medicina
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik
14.35 Športna rubrika: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Šport: kolesarstvo
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45 Nam: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 Nanizanka: A. Hitchcock - Una cordaTier due
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La zingara di Alex (kom., ZDA 1976, r. John Korty, i. Jack Lemmon, Genevieve Bujold)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (Vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik .
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobr. oddaja: Le terre del Drago - Gli ultimi pastori di Yak
20.30	Aktualno: Vroča linija (vodi Gi-uliano Ferrara, 1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
22.05 Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.15 Variete: Pubblimania
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-der (pon. 1. dela)
16.15	Video strani
16.30	Mozaik. Tednik (pon.)
17.30	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov - O dveh jezikih
17.50 Nadaljevanka: Grizli Adams (6. del)
18.15	Dokumentarec: Stara kolonija
18.45 Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nadaljevanka: Sever in Jug (24. del)
21.10 Dokumentarec: Zmagoslavje zahodne civilizacije (Čeprav so se Evropejci v obdobju velikih pomorskih odkritij vživeli v vlogo gospodarjev novih svetov...)
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Druga dežela (dram., VB 1984, r. Marek Kaniewska, i. Rupert Everett, Colin Firth, Michael Jenn)
13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti
14.00	Tenis: polfinale turnirja Ebel
16.00	TVD Novice 16.10 Šport spektakel 18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GORICA — Predstavitev vsakoletnega Srečanja gledališč Alpe Adria TRST — Odprtje razstave plastičnih likov Igorja Stepančiča v TK Galeriji
19.30	TVD Stičišče
20.00 Športna oddaja: Juke box
20.30	Športna rubrika:
Mednarodni nogomet, Cruzoros-Indipendente
22.30	TVD Novice
22.40 Kronika in komentarji: Sportime 23.00 Športna oddaja: Juke box
23.30	Šport spektakel
I Jfjj CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Mezzanotte a San Francisco (krim., ZDA 1957, r. Joseph Pevney, i. Tony Curtis, Marisa Ravan)
17.15	Nanizanka: Aliče
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster, 18.45 I cingue del guin to piano, 19.15 I Jefferson
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Lui e peggio di me (kom., It. 1984, r. Enrico Oldoini, i. Renato Pozzetto, Adriano Celentano)
22.30	Aktualno: I misteri della notte
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
1-15 Rubrika: Premiere
1-25 Nanizanka: Gli intoc-cabili
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Tipi da spiaggia (kom., It. 1960, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tog-nazzi, Johnny Dorelli)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Os-car, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: King Kong (pust. ZDA 1976, r. John Guillermin, i. Jessica Lange, Jeff Bridges)
23.10 Dokuemtarna oddaja: Bing Bang
0.10 Aktualno: Il cittadino e il potere
0.55 Nanizanki: Switch, 1.4511 Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlieis Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Nanizanka: Balliamo e cantiamo con Licia
20.30 Film: Una 44 Magnum per Lispettore Callag-han (krim., ZDA 1973, r. Ted Post, i. Clint Eastwood, David Soul) 22.55 Film: Grano rosso san-
gue (srh., ZDA 1983, r. Fritz Kiersch, i. Linda Hamilton)
0.45 Nanizanke: M.A.S.H., 1.15 Alfred Hitchcock presenta, 1.45 Ai confi-ni della realta.
Ejl TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: lo non spezzo... rompo (kom., It. 1971, r. Bruno Corbucci, i. Alighiero Noschese, Enrico Montesano)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 1.00 Film
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Nadaljevanki: Eneide, 18.15 Melodramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
24.30	Informativna oddaja: News dal mondo
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu (pon.);
9.00	Za vakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Zbornik: umetnost in kultura; 13.20 Srečanje zborov v Fiumicellu: mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.35 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Okoli po svetu;
15.00	Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 16.45 Postni govori; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje/ 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Koncert in poema; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jug. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Dovžanov ansambel; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka;
17.00	Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19.00 Operete; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
O posvetu o Slovencih so govorili na županstvu
Gledališki festival letos že petič
Biasutti in Šinigoj bosta prisotna na otvoritvi v torek v Gorici
Adriano Biasutti in Dušan Šinigoj bosta prisotna v torek 15. marca, v go-riškem Verdijevem gledališču, na otvoritveni predstavi 4. srečanja gledališč Alpe Jadran. S tem bosta predsednika deželne oziroma republiške vlade dala politični pečat kulturnemu srečanju na goriški meji, ki iz leta v leto pridobiva na pomenu in širi svoja obzorja, pa čeprav tudi to veliko kulturno prireditev pestijo finančne težave.
Festival so prireditelji predstavili včeraj na goriškem županstvu. Goriški župan Scarano ter njegov novogoriški kolega Bašin, goriški odbornik za kulturo Obizzi in predsednik novogoriškega dela mešane kulturne komisije Fakin, so poudarili kakšen pomen ima taka prireditev. Gre za najvišjo kulturno obliko sodelovanja med sosednima mestoma, ki itak že sodelujeta na številnih področjih. Festival pa uživa tudi širšo podporo, kar dokazuje tudi zanimanje, ki ga kažeta deželna oziroma republiška vlada. Na tiskovni konferenci je bilo povedano, da je to edinstven primer sodelovanja med občinama dveh sosednih držav. Novost letošnje prireditve je v tem, da je Primorskemu dramskemu gledališču, ki je doslej nosilo težo vse umetniške in organizacijske plati festivala, priskočilo na pomoč v organizaciji prireditev na italijanski strani Teatro Slabile iz Trsta. Novost je tudi v tem, da je pre-
cej iger namenjenih predvsem mladi publiki. S tem si hočejo, še zlasti na italijanski strani, ustvariti privrženo publiko, ki bo sledila tudi prireditvam v prihodnjih letih. V prihodnje nameravajo tudi urediti organiziran obisk mladih na predstavah na drugi strani meje.
O samem programu festivala sta govorila njegov umetniški vodja Emil Aberšek in zastopnik Teatra Slabile Mario Brandolin. Program je raznolik, venda odgovarja željam prirediteljev. Gre za predstave, ki so značilne v prostoru Alpe Jadran, ki so tipične za posamezne dežele, v izvedbi visoko profesionalnih gledališč.
Nastopilo bo trinajst gledališč iz šestih držav. Od teh jih je kar deset iz dežel skupnosti Alpe Jadran. Druge tri skupine, iz Beograda, Londona ter Prage, bodo nastopale izven konkurence. Gledališke skupine iz Trsta (Teatro Slabile in Slovensko stalno gledališče), Nove Gorice, Benetk, Bergama, Celovca, Ljubljane, Zagreba, Linza, Ingolstadta in Gradca, bodo sodelovale v natečaju za najboljšo izvedbo. Žirija, v kateri bodo Peter Se-lem iz Zagreba, Giinther Erken iz Miinchna in Benedetto Mazullo iz Rima, bo podelila tri nagrade. Na voljo bo še nagrada publike.
V okviru gledališkega srečanja bodo tudi posveti in druge prireditve.
Na simpoziju bodo strokovnjaki govorili o pomenu takih festivalov v srednjeevropskem prostoru in domenili se bodo o programu za 5. srečanje v prihodnjem letu.
Prireditve bodo v raznih dvoranah v Gorici in Novi Gorici. Pričele se bodo v torek 15. marca v Verdijevem gledališču v Gorici, zaključile pa 23. marca v Kulturnem domu v Novi Gorici s koncertom direktorja videmskega konservatorija pianista Enrica Ansel-mija.
V	Gorici bo poleg uvodne še nekaj nastopov. Teatro Alla Giustizia iz Benetk bo v četrtek 17. marca igral Bas-sonellovo La carovana delle meravig-lie, Teatro il Viaggio iz Bergama pa dan kasneje Gdthejev Wilhelm Meis-ter. V Kulturnem domu v Gorici pa bo v soboto 19. marca nastopilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Zločinom na kozjem otoku Uga Bet-tija, Stadttheater iz Ingolstadta na Bavarskem pa v torek 22. marca z Lessin-govo Emilio Gaiotti.
V	turistični agenciji Globtour v Novi Gorici sprejemajo abonmaje za ves niz prireditev. Abonma za vseh trinajst predstav velja 30.000 dinarjev, za dijake in upokojence pa 24.000 dinarjev. Za vsako predstavo je cena vstopnice 4.500 dinarjev. V Gorici bodo vse predstave zastonj. Stroške za pet nastopov pri nas bo krila Goriška občina.
Na goriškem županstvu so zastopniki posvetovalne konzulte za slovenska vprašanja obrazložili program posveta o slovenski prisotnosti v Gorici članom svetovalske komisije za kulturna vprašanja. Predsednik konzulte Marinčič je povedal, kako je prišlo do te zamisli in kako naj bi se posvet odvijal. Odbornik za kulturna vprašanja Obizzi je povedal, da je občinski odbor osvojil predlog, da pa ostaja odprto le vprašanje datuma priredbe, kajti pričakuje se prispevek deželne uprave. V razpravo so segli občinski svetovalci, člani komisije, nakar jo je sklenil njen predsednik Lutman.
Ameriška glasba nocoj
v Novi Gorici
Carter Nice, šef dirigent simfoničnega orkestra mesta Sacrameta v Kaliforniji, bo danes zvečer dirigiral simfonični orkester RTV Ljubljana na koncertu v Kulturnem domu v Novi Gorici. Ljubljanskega orkestra ne bomo posebej predstavljali. Carter Nice je veliko gostoval pri ameriških simfoničnih orkestrih, koncertiral pa je tudi na Portugalskem in v Veliki Britaniji.
Kot solist bo na nocojšnjem koncertu igral ameriški pianist Roy Bogas.
Nastopati je pričel že pri šestih letih, kot mladenič je spremljal slovitega Vehudija Menuhina. Koncertiral je v Ameriki in v največjih dvoranah Evrope.
Ameriška glasbenika bosta nocoj v Novi Gorici nudila program ameriških avtorjev Samuela Barberja in Georga Gershwina.
Pričetek ob 20.15.
Kulturni večer v Selcah
V Selcah, v prostorih rajonskega sveta, bo drevi, ob 19.30, počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pri-reja ga Večnamenski kulturni center v sodelovanju z ZSKD.
Nastopili bodo učenci slovenske osnovne šole iz Romjana, mladi recitatorji KD Oton Župančič z Budalovimi pesmimi in člani domačega kulturnega društva Jadro. Priložnostni govor bo imela predsednica Komisije Aleksandra Devetak.
■ V veliki dvorani'liceja Paolino D -Aguileia v Semeniški ulici bo danes, ob 16.30, posvet demokristjanske stranke o družini. Na sporedu so razna poročila. Govoril bo tudi deželni tajnik KD Bruno Longo.
koncerti
Zakaj odmirajo drevesa ob Soči kjer pritekajo prečiščene odplake?
Predavanje dr. Petra Skoberneta o naravnih znamenitostih
Upravitelji sovodenjske občine bodo tudi v finančnem proračunu za tekoče leto, kljub temu da so precejšnje težave kako z dohodki pokriti izdatke in zagotoviti neokrnjeno raven javnih uslug, precej denarja namenili za posege za zaščito zdravja občanov in za varstvo okolja. Glavni problem je seveda upepeljevalnik in za raziskave njegovega vpliva na neposredno okolico so že namenili okrog dvajset milijonov lir.
Upravitelje pa čaka nova naloga, to je ugotoviti vzroke odmiranja rečne vegetacije na območju, kjer v Sočo pritekajo odplake iz naprave, ki jo je pred leti zgradila goriška občina in kamor se stekajo odplake iz dobršnega dela Gorice. To območje je v pristojnosti sovodenjske občine.
Nekdaj bujna vegetacija v glavnem gre za vrbe, topole in deloma akacije — zelo hitro propada. Pravi obseg škode bo lepo viden čez kakšen mesec, ko bodo drevesa ozelenela.
Območje o katerem je govor, je tudi na obrobju načrtovanega rečnega parka.
Razprava o požaru v vili Ritter
Rajonski svet v Stražicah bo na seji, ki je sklicana za danes, petek, razpravljal o posledicah požara v vili Ritter, pred kakšnim tednom, ter o tem, kako poslopje primerno sanirati. Seja bo na
sedežu v Ulici Brigata Pavia 138, s pričetkom ob 20.30.
Brez predsednika v rajonskem svetu
Na današnji seji rajonskega sveta za mestno središče, napovedana je za 20.30, bodo razpravljali o odstopu predsednika Edija Bramuzza in o izvolitvi novega predsednika. Vprašanje je na dnevnem redu že dalj časa-.
Člani planinskega društva se dr. Petra Skoberneta prav gotovo spominjajo kot prijetnega predavatelja, ki zna tudi z besedo — seveda poleg odličnih slik in diapozitivov pritegniti pozornost poslušalcev. Pred leti, (takrat je še pridno študiral) je namreč že predaval v Gorici in sicer o zanimivostih gorskega sveta severovzhodne Slovenije. Dr. Peter Skoberne bo drevi, ob 20.30, v Kulturnem domu v sliki in besedi prikazal naravne znamenitosti Slovenije.
Gre za bogastvo, ki ostaja večidel skrito in neznano, bodisi ker je premalo poznano, bodisi ker smo izgubili smisel za vrednotenje teh dobrin.
Melos Quartett
rri \s • \s
v Tržiču
Nocoj in jutri zvečer bosta v Mestnem gledališču v Tržiču dva koncerta svetovno znanega Melos Ouartett iz Stuttgarta v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo igral vse kvartete Ludwiga van Beethovna. Melos Ouartett je bil ustanovljen pred več kot dvajsetimi leti. Že takoj so dobili prvo nagrado na mednarodnem natečaju v Ženevi. V dvajsetih letih delovanja so dobili veliko nagrad, posneli so več plošč. Ocenjevalci menijo, da gre za enega najboljših komornih orkestrov na svetu.
Katastrska ureditev ob novi cesti na Vrhu
Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji seji odobril načrt razparceliranja na območju nove ceste na Vrhu, ki povezuje Cotiče z Devetaki, mimo kulturnega in športnega središča. Občinski svet je odobril tudi izplačilo zadevnih odškodnin za zasežena zemljišča. V roku enega do dveh mesecev bo občina poskrbela za izplačilo odškodnine.
Več kot 800 tisoč potnikov februarja čez mejne prehode
Tudi v mesecu februarju so na goriških mejnih prehodih našteli v obe smeri več kot 800 tisoč potnikov, kar je za to letno obdobje dokaj pozitiven podatek. Skupno je bilo v najkrajšem mesecu v letu 820 tisoč 900 prehodov, samo 20 tisoč manj kot januarja, vsekakor pa precej več v primerjavi s februarjem lanskega leta.
Na januarskem povprečju se je obdržal in ga celo nekoliko presegel mednarodni promet s potnimi listi. Nekaj čez 145 tisoč je bilo prehodov italijanskih državljanov, približno 112 tisoč pa jugoslovanskih in drugih, ki jih goriški mejni organi uvrščajo v skupno kategorijo tujcev.
Določen upad, čeprav dokaj skromen, so beležili v maloobmejnem prometu, vendar izključno kar zadeva italijanske upravičence. Prehodov le teh je bilo 342 tisoč ali skoraj 30 tisoč manj kot januarja. Podatek pa gre gotovo povezati z razdeljevanjem prvega kontingenta bencinskih bonov, zaradi česar so obiski črpalk tik čez mejo v tem obdobju redkejši. Nasprotno se je povečal priliv upravičencev z jugoslovanske strani meje, ki so februarja prekoračili mejo nekaj več kot 220 tisoč krat, kar je celo nekaj več kot v januarju.
-^MOCA
Sedmerica pred sodniki zaradi preprodaje puške
OBLAČIL^ - OBUTVE - MODNI DODATKI - MODNE REVIJE
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO 0
Mere qoRiziA
GORIŠKI SEJMI
GORICA
25. marec 28. marec
TAJNIŠTVO TEL. 0481/22177 - 22233 - DIREKCIJA 0481/520430

SEJMIŠČE
Sedem oseb se je na sodišču v Gorici zagovarjalo zaradi nedovoljene posesti karabinke z izbrisano registrsko oznako. Zadevo so odkrili orožniki v Škocjanu v začetku meseca februarja in na osnovi zasliševanja oseb ugotovili zapleteno pot, ki jo je puška opravila tako rekoč iz roke v roko v zadnjih osmih letih.
Na osnovi prijave so 2. februarja letos orožniki izvedli hišno preiskavo v stanovanju 27-letnega Giuseppeja Longa v Ul. Marco Polo 5 v Škocjanu ob Soči. V njem so odkrili 4,5-kalibr-sko karabinko znamke Diana z izbrisano matično številko. Longa so aretirali zaradi nedovoljene posesti orožja in ga zaslišali, da bi ugotovili izvor orožja. Obtoženec je priznal, da je pred časom kupil puško od prijatelja. Sledila je vrsta zasliševanj, na katerih so orožniki drugega za drugim odkrivali vse posestnike puške v zadnjih letih. Dognali so, da je puško leta 1980 imel 39-letni Mauro Moro iz Červinja-na, za njim pa po vrsti 33-letni Dario Cian iz Tržiča, 33-letni Eligio Caiffa iz Štarancana, 30-letni Maurizio Bersa iz Tržiča, 27-letni Sergio Zotti iz Tržiča, 27-letni Livio Leghissa iz Ronk in končno Longo, pri katerem so karabinko odkrili.
Vseh sedem so prijavili zaradi nedovoljene posesti orožja, nekatere pa še zaradi nošnje orožja in zaradi prodaje osebi brez orožnega lista. Na sodni obravnavi so skušali ugotoviti točne odgovornosti posameznikov in tudi kdo med njimi je izbrisal matično šte-
vilko, oz. če je karabinka sploh imela številko, ko je prišla v roke prvemu od sedmerice. Na osnovi pričevanj je tožilec postavil dokaj razčlenjene zahteve za vsakega obtoženca, kar so tudi sodniki upoštevali pri odmerjanju kazni. Livio Leghissa je bil obsojen na 7 mesecev in 10 dni zapora ter 450 tisoč lir globe; Sergio Zotti na 7 mesecev, 10 dni in 400 tisoč lir; Maurizio Bersa na 6 mesecev, 20 dni in 300 tisoč lir; Giuseppe Longo na 5 mesecev in 300 tisoč lir. Za vse je obsodba pogojna. Ostale tri so oprostili zaradi amnestije.
KS^Nl
Mladinski krožek ZSKD- Gorica n/IHTCA Kulturni dom
obveščajo, da se bo danes ob 19. uri pričel
PLESNI TEČAJ
v Kulturnem domu.
Na prvo vajo lahko pridejo tudi tisti, ki jih stvar zanima, a se še niso prijavili.
V Avditoriju v Gorici bo danes zvečer, ob 20.30, koncert violinista Roka Klopčila in pianistke Vlaste Doležal. Prireja društvo Lipizer.
razna obvestila
Pobiranje davkov v Sovodnjah. Uslužbenec Goriške hranilnice bo danes, v petek, 11. t. m. od 9. do 10. ure na županstvu, kjer bodo občani lahko plačali davke.
Društvo krvodajalcev v Sovodnjah
vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vsedržavnega shoda krvodajalcev, ki bo 25. aprila v Parmi. Informacije do 10. t. m. po telefonu 882043.
razne prireditve
V Kulturnem domu v Gorici bo danes, ob 10. uri, lutkovna predstava NORI ORKESTER. Pripravlja jo zveza slovenskih kulturnih društev, namenjena pa je otrokom osnovnih šol.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bosta avtobusa za nedeljski izlet na društveno smučarsko prvenstvo na Nevejsko sedlo odpeljala po sledečem razporedu: 1. avtobus ob 7. uri s Korna, 2. avtobus ob 7. uri iz Štandreža, nato ob 7.10 iz Sovodenj in 7.20 iz Doberdoba.
__________prispevki_______________
Za Društvo slovenskih upokojencev je Marcela Dottori darovala 15 tisoč lir.
Ob 1. obletnici smrti Vilharja (Vilčeta) Paolettija darujejo žena in hčeri z družinama 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob tete Marije Petejan daruje Aldo Vižintin z družino 50 tisoč lir za lokostrelski odsek društva Naš prapor.
V sklad za uveljavitev slovenskega jezika daruje Vladimir Klanjšček 10 tisoč lir.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L implacabile«. VERDI 17.30-22.00 »II Siciliano«. VITTORIA 17.30-22.00 »La pantera bion-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncertna sezona: Melos Ouartett.
Nova Gorica
SOČA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Rush«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Agostino Ma-cor iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Pija X. in na glavno pokopališče, ob 10. uri Luigi Del Neri iz Rima (prihod) na glavno pokopališče, ob 11. uri Giraldo Simšič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Monografija o manjšinah v Evropi
Skupina Abele je katoliško usmerjena ustanova s sedežem v Turinu, ki že nekaj let uspešno raziskuje najbolj pereča socialna vprašanja, in nato rezultate svojih raziskav objavlja v publikacijah in revijah, ki uživajo precejšen ugled posebno med šolniki in med socialnimi delavci. Ustanova se je v zadnjih letih konkretno angažirala posebno v boju proti uživanju mamil, pri čemer je posvetila posebno pozornost družbenemu vključevanju mladih narkomanov v proizvodne in gospodarske procese. Skupina Abele je pred kratkim pričela tudi založniško dejavnost, s katero hoče poglobiti nekatere tematike iz družbenega vsakdana.
V tem okviru je pred kratkim v ciklusu »Aktualne teme človekovih pravic« izdala monografsko publikacijo posvečeno življenju in problemom narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi in v Italiji. Publikacijo z naslovom »Mi-noranze« (Manjšine, str. 54, 10.000 lir) je uredil televizijski novinar Massimo Olmi, ki se je v preteklosti že nekajkrat ukvarjal z manjšinskimi vprašanji. Lani je tako pri neapeljski založbi Edizioni Dehoniane izdal knjigo »Italiani dimezzati« (Polovični Italijani), kjer obravnava položaj etničnih skupnosti širom po Apeninskem polotoku. Olmi se je pri sestavi te monografije naslonil na podatke in na raziskave nekaterih evropskih in italijanskih manjšinskih ustanov. Posebno londonske ustanove za pravice manjšin, italijanske CONFEMILI ter Lige za jezike nacionalnih manjšin.
Večji del publikacije je izrazito teoretičnega značaja in je namenjen obravnavi manjšinske problematike, v sklepnih poglavjih pa avtor obravnava nekatere temeljne mednarodne listine, ki govorijo o zaščiti manjšinskih posebnosti. Publikacija objavlja tudi nekatere informacije o narodnih manjšinah, ki ji je posredovala Italijanska enciklopedija v poglavju »Jezikovne manjšine v državah EGS« (Rim 1984). Iz teh podatkov med drugim izhaja (viri niso objavljeni), da živi v Italiji 52.170 državljanov slovenske narodnosti.
Usmeritev publikacije turinske skupine Abele je precej strokovna in specialistična, kar pomeni, da ni namenjena širši publiki, tudi zato, ker zahteva določeno poznavanje osnovnih elementov psihologije in sociologije. Predstavlja v vsakem primeru dragocen pripomoček za šolnike oziroma za vse tiste, ki hočejo predvsem iz teoretskega vidika poglobiti manjšinska vprašanja. Zelo dragocena je kratka, a bogata bibliografija, ki jo Olmi objavlja na koncu svojega dobrodošlega napora.
SANDOR TENCE
Uveljavitev našega tržaškega rojaka
Boris Švara uspešno dirigiral Gounodovega »Fausta« v CSSR
Boris Švara, stalni dirigent mariborske Opere, Tržačan po rodu in študijskih začetkih, sin našega požrtvovalnega in še ne tako daleč nazaj aktivnega pevovodje Vlada, se razen v Sloveniji vse boty uveljavlja tudi v tujini, predvsem na Češkoslovaškem.
Lani je Boris kot gost v Narodnem gledališču Leoša Janačka v Brnu na Moravskem dirigiral Puccinijevo opero La Boheme, v kateri je pel tudi sloviti Peter Dvorsky. Uspeh je bil tolikšen, da so Borisa povabili naj bi prišel za konec letošnje sezone dirigirat tudi Verdijevega »Rigoletta«. Še prej pa so pri Narodnem gledališču Leoša Janačka nudili Borisu novo priložnost za afirmacijo. Pred začetkom orkestralnih vaj za Gounodovega »Fausta« je namreč nenadoma zbolel predvideni češkoslovaški dirigent Jiri Pinkas in vodstvo gledališča je za njegovo nadomestitev poklicalo prav Borisa.
Povabilo seveda ni bilo naključno ali samo še en dokaz naklonjenosti brnske opere Borisu Švari. Leta 1983 je namreč mariborska Opera uprizorila »Fausta«, pri njegovi postavitvi pa so kot gostje iz Brna sodelovali Franti-šek Preisler kot režiser, Oldrich Šima-ček kot scenograf, Josef Jelinek kot kostumograf in Boris Slovak kot koreograf. Zaradi uspešne mariborske uprizoritve se je vodstvom Narodnega gledališča Leoša Janačka odločilo, da vključi Fausta v svoj letošnji repertoar, izbira Borisa Švare za dirigenta namesto obolelega dirigenta Pinkasa je bila zato skoraj logična.
Premiera je bila 5. februarja in je tako pri občinstvu kot pri kritiki doživela prodoren uspeh. Po prvotnem dogovoru bi moral Boris samo pripraviti premiero in dirigirati pet predstav, po uspehu premierske predstave pa se je vodstvo gledališča odločilo, da bo Boris dirigiral vse predstave na programu.
Naj navedemo samo nekaj stavkov iz kritik v češkoslovaškem tisku. V lis-
tu »Slobodne slovo« je kritik (elš) zapisal med drugim »Gostujoči dirigent Boris Švara je predstavo vodil s pravo mero, energičnostjo, brez odvečne sentimentalnosti v liričnih delih opere. Pokazal se je kot dober poznavalec Gounodove glasbe...« Kritik Vladimir Cech je v listu »Kovnost« zapisal: »Dirigent Boris Švara je pri vodenju predstave ubiral zelo svobodne in razgibane tempe, ki pa niso prešli tradicionalnih okvirov. Orkester je igral z velikim poletom in v njegovi igri je bilo čutiti zvočno izostrenost ter natančnost in skrbnost priprave.« Peč-man pa je v »Lidovi demokracije« zapisal: »Gostujočemu dirigentu je uspelo pred predstavo Fausta vzpostaviti sožitje med orkestrom in pevci, tako da je bila predstava tekoča in plastična. Lahko samo upamo, da se bo visoki nivo predstave obdržal tudi v reprizah.«
Po vsem tem najbrž ni neumestno zastaviti vprašanje, kdaj bo tržaško gledališče Verdi našlo priložnost, da povabi v goste med tolikimi tujimi dirigenti, tudi Borisa Švaro, sina tržaškega mesta?
JOŽE KOREN
Kvaliteten ljubljanski koncert beograjskega Collegium musicum
Profesionalnost in virtuoznost nastopa Akademskega komornega zbora Collegium musicum iz Beograda pod vodstvom dirigentke Darinke Matič-Marovič sta kvaliteti koncerta, ki smo ga pred dnevi slišali v dvorani Slovenske filharmonije. Blesteče konsek-ventno so pevke izpeljale nastop na več možnih ravneh: programski, tehnični, muzikalni in tudi na ravni ceremonije z nekakšnim innocence-ima-geom, ali vsaj reminiscence nanj z naštudirano belo dekliško držo Ifigenije ali njene balkanske podruge. Ta mitološki element pa ni ostal izoliran; integracija imagea v slog skladb in njihovega podajanja je omogočila strnjeno izgovorjavo vitalnosti in hkrati onemogočila, da bi dogodek obvisel v nekakšni samodopadljivosti.
Zbor premore neverjeten temperament in eleganco. Vsaka reakcija na izbran zapis pomeni slišati izkušnjo, prebuditi izkušnjo in jo sugerirati v prostor. Nabitost z izkušnjo torej, in pa moč njene muzikalne modifikacije daje skrajen smisel vsemu,- zaradi tega glasba je in dirigentka je zaradi tega prava glasbenica. Čeprav se včasih približa manirizmu, je njena kontrola dogajanja koncentrirana na
V Sežani predstavitev knjige Pajčevina in kruh P. Merkuja
Kosovelova knjižnica v Sežani s posebno skrbjo spremlja program knjižnih izdaj slovenske založbe ZTT v Trstu. Tako bo tudi današnji večer (ob 18. uri) v knjižnici namenjen knjigi Pavleta Merkuja Pajčevina in kruh, ki je izšla konec minulega leta. Knjigo bo predstavil urednik ZTT Miran Košuta. Ker literarne večere v knjižnici spremljajo tudi likovne razstave, so v knjižnico povabili tudi slikarje iz Rezije in Benečije, da bi predstavili svojo likovno ustvarjalnost. Povabilu so se prijazno odzvali: Giovanni Carlig, Darko Bevilacgua, Brunetta di Lenardo, Paolo Petricig, Loretta Dorbolo, Sandra Manzini, Maria Rosa Crucil in Alvaro Petricig. S slikarji bo prišla v knjižnico tudi Živa Gruden, ki jih bo predstavila.
A. N.
muzikalno kvaliteto skladb. To dokazuje tudi selekcija programa, ki je sodoben in ki kaže dramaturško izkušenost Marovičeve. Prvi, francosko-an-gleški del s skladbami Gloria in ex-celsis Deo Andrea Capleta in A Cere-mony of Carols Benjamina Brittna, je bil tempiran na alegoričnost svetega, otroškega, na čistost takšnega jezika, ki ga je tudi sopranistka Svetlana Bojčevič v Brittnov! skladbi oblikovala ustrezno razsvetljeno od podpori deklet. Drugi del so sestavljale skladbe avtorjev starejše in mlajše jugoslovanske generacije. Zboru očitno ni več do preverjenega potpurija vokalne literature, ampak se progresivno usposablja za novo. Skladbi Subito Zorana Eriča in More Igorja Kuljeriča sicer nista radikalni noviteti v pogledu jezika, ki se v stoletju še ne bi afirmiral. Prav na osnovi znane jezikovne danosti poiščeta vzorec, ki zmore spregovoriti dovolj sveže, preprosto pa učinkovito, in iz samega vrelca dekliškosti. Drugačno uporabo tistega vrelca označujeta skladbi Gurbetčiska Vlastimira Nikolovskega in Lazaričke Dimitrija Golemoviča. V njih se dekliškost druži s folkloro, se pravi z materialom, ki svojevrstno razkriva dinamiko arhaične zakladnice. Pesmi imata spreminjajoča se obraza, na katerih sta rustikalnost in poduhovljenost le v kratkem časovnem zamiku, pa tudi v mojstrskem proporcu, podkrepljena zdaj z narativnostjo zdaj z robustno ritmično akcen-tiranostjo ali z milim, gladkim spevom.
Glede na prevlado koncertov, kjer je brezizraznost običajno dominanten gost, velja koncert za posebnost. Doživetje tolikih karakterjev v tako kratkem času je redko. Če pa se sijajen zvok ujame s svetlobo in prijaznostjo, je razumljivo, da se ta vrsta duševnega klorofila v organizmu zelo hitro absorbira.
MIRJAM ŽGAVEC
Arborejevi potniki se bodo danes izkrcali
Renzo Arbore
Živopisna, hrupna, norčava in številna druščina bo danes končala svoje križarjenje po morju neumnosti italijanskega lahkotnega spektakla. »Zadek« neobičajne ladje bo zadel v pomol, izkrcali se bodo potniki-tekmovalci z Juga in s Severa, orkester »Mamma li Turchi«, notar s svojo pomočnico, deček Riccardino, gongist, kupido, pasja duša Fiocco, kokoške v ženskem telesu, dolgonoge mulatke, konferensje Frassica in še kdo. Kot zadnji bo na trdna tla stopil admiral Renzo Arbore. Najbrž ga bo pričakala neobičajna množica in objokovala, da zapušča krmilo in se za nedoločen čas odpravlja na oddih.
Vsega je prej ali slej konec. Tudi bedenja ob televizijskih ekranih tja do polnoči, kar je imelo za posledico, da je šel marsikateri Italijan naslednjega dne krmežljavih oči v službo, zato pa bolj razposajen, ker je ob lepih sanjah prespal noč. Zmanjkalo pa bo tudi mnogo izhodišč za pogovor, saj je oddaja »Indietro tutta« (slovenili bi jo lahko »S polno paro nazaj«) postala priljubljena metafora za marsikaj, kar se v življenju dogaja, ustvarila je celo nov žargon, ki se seli s čedalje večjo močjo iz televizijskega studia na ulico. In kaj bodo počeli razni intelektualci, predvsem sociologi, ki so kar tekmovali v »učenih« zapisih in komentarjih, ki so hoteli na vsak način osvetljevati
»družbene prenose«, interference v vsakodnevno bivanje, primež televizijskega medija na množico? Ni strahu, lotili se bodo česa drugega, a res je, da jim bo dober argument ušel...
Arbore in Frassica sta s svojo oddajo brez dvoma zapisala prijetno poglavje v zgodovini medija, ki se ta čas prilagodljivo spogleduje s tretjerazrednimi zabavnimi programi. Na glavo sta postavila odnos do ekonomske propagande, vse vlekla za nos, bila vzvod raznim komercialnim spekulacijam, »ovrednotila« sta klasično figuro vodij oddaj, z neumnostjo razgaljevala neumnosti, delila fatamorganske milijone in milijarde ter si s svojim, lahko bi rekli retrogardističnim satiričnim pogledom privoščila vse, kar ju je zamikalo.
Najbrž nima nikakršnega smisla, da bi na tem mestu skušali zapisovati globoko analizo Arborejeve ponudbe. Kot je sam Arbore izhajal iz ludističnega hotenja, tako se moramo tudi sami zadovoljiti s tistim, kar je bilo očem in srcu lepega, ter gledati na stvar neobremenjeno, čeprav z obžalovanjem, da bomo morali odslej z večjo doslednostjo pritiskati na gumbe in menjavati televizijske programe v pričakovanju novih Arborejevih poskusov...
MARIJ ČUK
Velika retrospektivna razstava Janeza Lenassija
Na svečanem odprtju velike retrospektivne razstave, ki so jo Obalne galerije pripravile kiparju Janezu Lenassiju v piranski Mestni galeriji. je bilo tudi rečeno, da je razstava »v zamudi«. Nameravali so jo namreč prirediti ob mojstrovi 60-letnici, torej lani, saj se je Lenassi rodil leta 1927. Toda pri pripravi tako obežne razstave, pri zbiranju del mojstra s tako bogato in prostorsko tako razpršeno dejavnostjo, kak mesec zamude zares ne pomeni veliko. In zato moremo brez obotavljanja reči, da so Obalne galerije pripravile mojstru Lenassiju lep praznik ob njegovem življenjskem jubileju.
Janez Lenassi se je rodil v Opatiji leta 1927, šolal se na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1951, kiparsko speci-alko pa opravil leta 1956. Že pred tem in pozneje Pa je opravil še vrsto študijskih potovanj širom po Evropi in sicer v Italijo, Nemčijo, Holandsko, Francijo in Švico. Hkrati je ustvarjal in razstavljal, dvakrat je bil v gosteh tudi v našem zamejstvu: leta 1982 je razstavljal v Galeriji Tržaške knjigarne, pred dvema letoma pa sodeloval na mednarodnem kiparskem simpoziju v Sesljanu.
In ko že omenjamo Lenassijevo sodelovanje na simpoziju v Sesljanu, bomo dodali, da je bil med pobudniki in organizatorji mednarodnega kiparskega simpozija v kamnu Forma viva v Portorožu, ki se je začel leta 1961 in se od tedaj dokaj redno ponavljal dolgo vrsto let. Sicer pa se 1® Lenassi udeležil več kot dvajsetih kiparskih simpozijev širom po svetu (v Jugoslaviji ter v faznih državah vzhodne in zahodne Evrope, pa tudi v Izraelu, v ZDA in na Japonskem).
Na Lenassijeva monumentalna dela naletimo malone po vsej Sloveniji, še največ na Primorskem, začenši z Novo Gorico, kjer stoji v parku fmd 10 metrov visok betonski spomenik prvemu slovenskemu pilotu Edvardu Rusjanu. Njegovo -1° je tudi spomenik partizanom pomorščakom ^ Portorožu. Je to velika razgibana struktura, v kateri mojster zelo lepo vsklaja dva elementa:
kamen in vodo, saj gre v bistvu za fontano, za vodomet, sredi lepo zamišljene strukture iz zglajenega belega kamna.
Ce že navajamo Lenassijeva dimenzijsko večja dela, ne moremo mimo maestoznega spomenika, ki so ga pred obilnimi dvajsetimi leti postavili padlim partizanom v Ilirski Bistrici. Je to zares veliko delo, ki bi lahko spominjalo na tempelj ali hram. Spomenik je iz tako imenovanega odprtega betona. Iz temnega granita pa je prav tako veliko Lenassijevo delo na ljubljanskih novih Žalah. Gre za Kamen življenja, za skulpturo iz mojstrove serije fontan, za mogočen nizek blok granita, na katerem po polžasto izklesanem žlebu teče voda od središča bloka proti robu njegove vrhnje površine in se steka v tla, kot se pač tudi vsako življenje izteka in izteče...
Še in še bi mogli oziroma morali naštevati ter opisovati mojstrova velika dela širom po Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja, vendar se moramo vrniti v Piran, v Mesto galerijo, kjer bo do 20. t. m. na ogled del bogatega opusa mojstra Lenassija.
Ker je logično, da se velika posebno še fiksirana dela ne morejo zbrati na neki razstavi,-ima obiskovalec razstave možnost, da se z nekaterimi teh del spozna preko velikih fotografskih posnetkov, ki razobešeni na stenah galerije predstavljajo nekak okvir desetinam in desetinam malih plastik, ki jih je mojster razvrstil v obeh prostorih velikega piranskega razstavišča.
Seveda je dela postavil nekako kronološko, kot so nastajala in se zato obiskovalec posredno ali celo neposredno seznani z mojstrovo likovno rastjo od same akademije, torej od samega začetka, pa do novejših časov, do današnjih dni.
Kot smo že zapisali, je Lenassi diplomiral 1951, to se pravi v dobi, ko je v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji še vladal močno zaviralni, ponekod celo dušeči socialistični realizem. Vendar je treba ob tem dodati, da v Sloveniji socrealizem
Lenassljev Veter - apnenec iz leta 1974
ni nikoli povsem prevladal, ker so ga mnogi vplivni in veljavni mojstri s svojo strokovnostjo izigravali; na mlajše, začetnike, pa je vendarle močno vplival, pa čeprav so nekateri izvedenci tudi mnenja, da je tedanja mlada generacija prav zaradi tega temeljiteje prodirala v realistično, celo naturalistično upodabljanje, kar naj bi ji pozneje, v nadaljnjem razvoju celo koristilo. Zato je povsem naravno, da je bila tudi Lenassijeva likovna govorica od začetka preprostejše povzemanje stvarnosti, le da je vse to šlo skozi njegov, rekli bi osebni filter, in zato se že njegove začetne stvaritve odmikajo od preproste realnosti, od opazovanega predmeta, od objekta, če hočemo, pd izbranega motiva.
In bolj kot se časovno odmikamo od mojstrovih začetkov ustvarjanja, bolj se njegove stvaritve po svojem videzu oddaljujejo od zamišljenega
motiva. To se zelo nazorno opazi v prvem prostoru galerije, kjer je več Lenassijevih malih bronov in tudi drugih, del in če sledimo letnicam nastanka, lahko opazimo neko premočrtno mojstrovo uhajanje iz figurativnega, začenši s Starko ali z Dolgočasjem, pa vse do Bivola ali še bolje do malega brona Ona in on, ki je prav na prehodu v Lenassijevo abstraktno likovno govorico. Sicer pa je Lenassi prav ta motiv, torej moškega in žensko pod naslovom Dvojica upodobil v marmorju leta 1961 na evropskem kiparskem simpoziju v zahodnonemškem kraju Kirchheim.
V drugem večjem prostoru piranske Mestne galerije so razstavljena novejša mojstrova dela. Veliko jih je. V glavnem gre za kamen, ki je mojstrova najbolj priljubljena »surovina«, pa naj gre za kraški ali istrski apnenec, ali tudi za marmor, nekaj je tudi granita. Smo seveda v dobi Lenassijeve abstraktne izraznosti, v kateri pa je še vedno očitno mojstrovo figurativno izhodišče kot v delu Eksekutorji, ki je menda edino razstavljeno delo v lesu ali zelo lepo izpeljana Misel v belem marmorju, ali pa tudi preprosta in hkrati nekako zagonetna igra Trajnost iz belega marmorja. Tu je tudi granitno Ravnotežje, itd., itd.
Lahko bi še nadaljevali z naštevanjem, saj smo reki, da je razstavljenih del veliko, nekaj desetin. Vendar bi vsega ne mogli navesti, kot je tudi nemogoče v priložnostnem zapisu strniti delo in veljavnost zelo uspešnega in marljivega mojstra, ki že polnih 40 let neprestano ustvarja.
Ob koncu bomo dodali, da je ob razstavi izšel zelo lep in bogat katalog, rekli bi raje mala monografija, v kateri slovenski umetnik in umetnostni zgodovinar Marjan Tršar daje zelo temeljito analizo Lenassijevega umetnostnega razvoja in Lenassijevih stvaritev. Analiza je v skrajšani obliki objavljena tudi v italijanščini in angleščini. Katalog obsega še nekaj mojstrovih biografskih podatkov ter bogato bibliografijo.
FRANC UDOVIČ
Obisk v Homeinijevem Iranu (3)
V krempljih režimske policije
BORUT KOS
Dva prizora iz Homeinijevega Irana: zgoraj oborožena dekleta v čadorju;
spodaj pa zaselek blizu ironte
"1""^ o ogledu bazarja sem se na-B potil na avtobusno postajo
in se postavil v vrsto pred JL eno izmed agencij, katerih avtobusi vozijo v Teheran. Ko sem tako čakal v vrsti, me je po rami potrepljal bradat mlajši fant v črni srajci in mi v angleščini dejal, naj mu sledim, da mi bo on poskrbel vozovnico. Večkrat se zgodi, da te konkurenčne agencije »ukradejo« drugi in ker je bila vrsta precej dolga, sem mu brez skrbi sledil. Vstopila sva v pisarno, kjer je bilo kakšnih šest ljudi, pokazal mi je na stol in dejal, naj počakam, da pridem na vrsto. Kmalu mi je pomignil k njegovi mizi in me prosil za potni list. Opravičil se je, da angleščine ne obvlada najbolje, zato sva se raje pogovarjala v italijanščini. Mislil sem, da potrebuje potni list za vpis podatkov, vendar ga je začel podrobno pregledovati ter mi postavljati vprašanja: zakaj sem v Iranu, kaj mislim o deželi in režimu, če poznam kakšne ljudi itd. Vse skupaj se mi je začelo zdeti čudno, zato sem nehal odgovarjati ter zahteval vozovnico in potni list. Toda tega je dal nekomu, enako oblečenemu možaku, kateremu je prevajal moje odgovore, ter mi dejal, da moram na policijsko postajo, ker bi me radi podrobneje spoznali, za kar naj bi porabil le uro ali dve. Z obema možakoma sem se peš odpravil proti mojemu hotelu, da bi vzel nahrbtnik, ker bi ga radi pregledali. Šele tedaj sem spoznal, da sem v rokah posebne Homeinijeve policije, pred katero me je svaril že Ali. Hodili smo tako, da sem bil ves čas med homeinistoma, da jima ne bi pobegnil, vendar mi kaj takega še na misel ni prišlo, saj je imel eden od njiju moj potni list, brez katerega v državi, kjer si vsak dan nekajkrat ligitimiran, ne prideš daleč. Nenadoma sem se spomnil na sporočilo in naslove Alija in tihotapcev v Teheranu; imel sem jih v beležki, in prva misel je bila, kako naj se znebim teh stvari, kajti prav gotovo bi jih med preiskavo našli, kar bi pomenilo zame mogoče več mesecev zapora, predno bi raziskali, kakšne stike imam s temi ljudmi.
Ko sem prispel v hotel, sem iz nahrbtnika naskrivaj vzel beležko z naslovi ter jo vtaknil v torbico, katero sem vedno nosil s seboj. Na srečo je z menoj vstopil le en ho-meinist, medtem ko je drugi čakal pred vrati hotela, zato sem s telesom lahko prekril svoje početje.
Iz hotela smo se napotili proti vojaškemu džipu, s katerim naj bi me odpeljali. Predno smo vstopili, sem iz beležke na skrivaj potegnil sporočilo, ga zmečkal in čakal na prvo priložnost, da ga odvržem. Vse naokoli so bili namreč homei-nisti in vojaki. Ko so odprli vrata vozila, sem iz žepa vzel vžigalice in cigareto, jo prižgal, skupaj z vžigalico pa sem pod džip odvrgel tudi zmečkano pismo. Posrečilo se mi je, saj so mislili, da sem odvrgel le vžigalico. Znebil sem se najpomembnejšega, toda v beležki sem imel tudi naslove, katerih sem se moral na vsak način znebiti. Med vožnjo, ki je trajala kakšnih deset minut, sam sedel med dvema vojakoma, zato nisem mogel storiti ničesar.
dložili so nas pred neko M \ zgradbo z zapornico in 1	1 vojakom ob njej. Ko
smo vstopili na dvorišče, sta mi moja spremljevalca z gibi pokazala, da moram z enim počakati, medtem ko je drugi vstopil v zgradbo. Ostala sva sama. Moj čuvaj je stal neprestano ob meni, vendar ni kazal kakšne posebne budnosti, pa tudi deloval je precej brezbrižno. Naredil sem se, kakor da imam poln nos, mirno iz beležke iztrgal list z naslovi ter se vanj useknil. Papir sem odvrgel v kanalizacijo in vse je bilo videti povsem normalno, možak se še zmenil ni za moje početje. Bil sem že vesel, da sem se znebil vseh sumljivih stvari, toda spomnil sem se, da imam v beležki naslove, napisane tudi v farščini, zato sem na hitro iztrgal tudi ta list, vendar ga nisem imel časa odvreči, že so naju namreč klicali v zgradbo, zato sem list zmečkal in ga vtaknil v žep.
Odvedli so me v neko temačno sobo z mizo in posteljo ter mi ukazali, naj odložim nahrbtnik. Mislim sem, da bo to vse in da mi bodo le pregledali vsebino, vendar je name že čakal starejši možak, mi nataknil na oči masko iz platna in elastike ter me za roko odvedel preko dveh dvorišč v neko drugo poslopje. Ko sem smel sneti masko, sem ugotovil, da se nahajam v 2 x 2 metra veliki, belo popleskani celici z železnim stolom in odejo na njem, katero je čuvaj razgrnil po podu in mi z gibi pokazal, da se lahko uležem. Nato mi je začel temeljito pregledovati žepe. Moja glavna misel je bila, kako naj se znebim lista z naslovi. Ko mi je pregledoval levi žep, sem v desnega vtaknil masko, v katero sem zavil papir in ko mi je hotel preiskati še ta žep, sem potegnil masko s papirjem ter zopet dvignil roke nad glavo, kot sem jih moral držati ves čas. Vzel mi je masko iz rok in jo vrgel na stol. V istem trenutku pa je iz maske padel tudi papir. Imel sem občutek, kot da pada celo večnost, in takoj sem nanj odvrgel cigareto ter oboje pohodil z nogo. Nič ni opazil. Mislil je, da sem le ugasnil cigareto, in medtem ko me je pregledoval naprej, mi je vzel pas ter vse stvari iz žepov, sem neprestano z nogo prekrival zmečkani list. Pustil mi je le škatlico cigaret, vendar je s seboj odnesel vžigalice in mi z gibi dopovedal, da tam ne smem kaditi. Končno je odšel in hitro sem pobral list, ga vtaknil v usta ter pogoltnil, saj nisem vedel, kam naj ga drugam skrijem. Reči moram, da sem ga goltal prav z užitkom, kajti vedel sem, da sem postal »čist«.
Čez 15 minut mi je isti paznik prinesel nekakšno juho z mletim mesom in to je bil zame prvi znak, da bom mogoče moral ostati dlje časa, vendar sem se vseeno tolažil, da bom svoboden po pregledu prtljage. Ko sem pojedel, mi je odnesel skodelico ter mi prinesel čaj, kar sem izkoristil za to, da sem ga zaprosil, naj mi prižge cigareto. Z gibi mi je pokazal, da bo zamižal na eno oko, in prižgal mi jo je.
Vse skupaj se mi je začelo zdeti vse bolj smešno, bil sem namreč prepričan, da bom kmalu svobo-
den. Čez kakšno uro je v celico zopet stopil čuvaj, da mi je nataknil masko, podal mi je tudi roko, kar sem razumel kot slovo ter sem mu jo prisrčno stresel, toda odvedel me je v neko drugo celico, kjer sem zagledal dva jetnika, nato se mi je šele posvetilo, da bo to moje novo bivališče. Predno sem vstopil, sem ga prosil, naj me odvede na stranišče, saj sem še vedno moral imeti masko na očeh, vendar sem si jo tako namestil, da sem lahko videl, kod hodim, ker bi drugače lahko nekajkrat padel.
— o me je privedel nazaj, sem se razgledal po celi-ci, veliki 6x3 metre, po-JL pleskani z rumeno barvo ter prekrito s preprogami. Moral sem si sezuti čevlje in nogavice, saj sta tudi druga dva jetnika bila bosa. Sprejela sta me izredno prisrčno in prvo, kar smo storili, je bilo, da smo posedli po tleh na sredo celice in skupaj pokadili cigareto, kar je v Iranu znak dobrodošlice. Eden od njiju je za silo tolkel rusko, tako da smo se lahko sporazumevali.
Povedal mi je, da je v zaporu mesec dni, ker so ga ujeli sovjetski vojaki, ko je skušal čez mejo pretihotapiti 20 kg opija. Poslali so ga v Sibirijo na prisilno delo, kjer se je poškodoval, ko je padel z zidarskega odra ter si izpahnil ramo in dobil pretres možganov. Po dveh letih, preživelih v Sibiriji, so ga pomilostili ip vrnili v Iran, kjer so ga takoj vtaknili v ta zapor. Toda kakšna pomilostitev je bila to? Človek sploh ni vedel, koliko časa bo moral ostati v ječi. in ali ga bodo celo ustrelili, saj ga do sedaj še niso sploh nič zasliševali. Najhujša je bila ta negotovost, ki ga je začela počasi spravljati ob živce; ves čas prestajanja kazni ni videl ne žene, ne otrok, saj so obiski in drugi stiki z zunanjim svetom prepovedani. Vseeno je deloval dokaj mirno, saj se je vdal v usodo ter živel le iz dneva v dan. Povedal je, da je tukaj mnogo bolje kot v Sibiriji, saj mu ni treba delati, vendar mislim, da si bo čez čas še kako želel kakršnega koli dela, saj v celici lahko kmalu popolnoma otopiš.
Drugi jetnik je bil Turek, rojen v Tabrizu, mislim, da je imel 35 let ter je bil v zaporu že dve leti in ves ta čas ni videl sonca. Soba je namreč brez oken in še takrat, ko te odvedejo na stranišče ali v kopalnico, moraš natakniti masko ter se z njo znova vrniti v celico. Bil je bolj nervozen, živčno se je sprehajal po celici, vmes pa delal počepe in sklece, da ne bi popolnoma odrevenel. Zdel se mi je že malo nor, kar sploh ni čudno, saj po dveh letih, prebitih v eni in isti celici, kjer sveti le močna neonska luč, ki je ne ugasnejo niti ponoči, ne moreš ohraniti bistre glave. Kot vsi drugi ni vedel, kaj se bo z njim zgodilo, kar je pravzaprav najhujše - ko človeka pustijo le čakati. Ni mi uspelo izvleči iz njega, zakaj je zaprt, pa še opazil sem, da so takšna vprašanja precej neprijetna, zato nisem več silil vanj. Pokazal mi je tudi brazgotine, sledove usnjenega biča in na roki vidne znake ugašenih cigaret. Po tem sem sklepal, da je mogoče kršil zakon o pitju alkohola ali kaj podobnega, saj do tedaj še nisem vedel, za kaj vse te tukaj lahko kaznujejo.
Povedala sta mi da je v celici še en jetnik, vendar si je vzel precej časa za prhanje, zato smo se lahko mirno pogovarjali o Homeinijevem režimu, kajti temu tretjemu, ki je bil zaprt šele deset dni, nista preveč zaupala.
Končno je v celico vstopil tudi ta 22-letni fant v razcapani vojaški uniformi in mi s pomočjo mojega »ruskega prevajalca« povedal, da je dezertiral, ko je bil na sovjetski meji navaden vojak. Prav smešno se mi je zdelo, v katero državo je emigriral, saj bi že vnaprej lahko vedel, kakšna usoda ga čaka. Poslali so ga na na prisilno delo v Sibirijo, nato pa ga čez mesec dni vrnili v Iran in tako se je znašel v ječi. Ve, kaj ga čaka, za to ni potrebno posebej razmišljati - namreč ustrelitev. Vprašal sem ga, zakaj je poskušal emigrirati ravno v Sovjetsko zvezo, vendar še sam ni vedel pravega vzroka, le iz Irana je hotel zbežati, ker je vedel, da ga bodo prej ali slej poslali na fronto. Glede na to, da je vedel, kaj ga čaka, je
bil videti izredno miren, kajti le vprašanje časa je, kdaj ga bodo ustrelili.
■ ^ rav mučno mi je bilo, ko so B mi pojasnjevali islamske
r*^ zakone in kazni, ki se od -L Hamurabijevih časov niso kaj dosti spremenili. Če te homei-nist dobi pijanega, ti prvič naprtijo trideset udarcev z bičem, drugič osemdeset, v tretje pa si ob glavo. Ali pa, če prebiješ noč z žensko, ki ni tvoja žena, te brez odlašanja ustrelijo, ženska pa dobi petindvajset do trideset udarcev z bičem. Vendar sem kasneje zvedel, da tudi prostitucija ni povsem zamrla. Za noč je mogoče dobiti prijateljico le za 1000'rialov (1 $), v kar se podajajo pretežno mlada dekleta ali študentke, ki se drugače ne morejo preživljati. To me je precej začudilo, saj sem v pogovoru z nekim študentom zvedel, da imajo študentje boljše življenjske pfogoje kot ostali, npr. hrano v študentskih centrih dobijo ceneje, ravno tako prenočišča in drugo.
Ko smo se tako izpovedali, nismo imeli nič o čem govoriti in vsak se je zatopil v lastne misli. Meni ni bilo jasno, koliko časa bom moral prebiti v zaporu in kaj sem sploh zakrivil. Tolažili so me, da bom mogoče ostal le tri do pet dni, kar je za njih prava malenkost, meni pa se je zdelo neznansko veliko, saj sem zaradi negotovosti postajal vse bolj živčen.
Med seboj so se pogovarjali v farščini, zaradi tega nisem mogel sodelovati v pogovoru in postajalo mi je vse bolj neznosno. Pobegli vojak si je čez čas s pomočjo smirkovega papirja začel iz mandelje-vih peščic izdelovati muslimanski molitvenik v obliki ogrlice ter si s tem krajšati čas, ostali pa smo živčno kadili. Vsako uro je po stažu najstarejši poklical paznika, da je vključil ventilator, kajti bilo je neznosno vroče in zadimljeno.
Nihče ni imel ure, zato ne vem, kdaj so nam prinesli večerjo v veliki skledi, katero smo postavili na časopisni papir, posedli okrog in na tleh pojedli. Ko so pospravili -meni niso dovolili da jim pomagam, bil sem nekakšen gost - je paznik prinesel velikanski vrč čaja, kar je tudi vsa pijača, ki je v zaporu dobijo. Med srebanjem čaja se je možak, ki je zaprt dve leti, kar naprej smejal in stalno ponavljal »čaj, čaj«, prej je namreč pil veliko alkohola, zdaj pa se je napajal s to posladkano vodo.
t apočil je čas za umivanje I in za stranišče. Vse se je ^^1 odvijalo le ob določenih -L	urah, tudi na stranišče
si lahko odšel le trikrat dnevno. Po dva in dva smo z masko na očeh zapuščali celico in jaz sem čas izkoristil za prhanje. Obrisal sem se kar v neko smrdečo brisačo, vendar sem se počutil mnogo bolje. Povedali so mi, da se lahko obrijem, njim to namreč ni dovoljeno, vendar se nisem, ker sem sklenil, da bom skušal izgledati čimbolj zanemarjeno. Ko smo se vrnili v celico, katero je paznik znova zaklenil, se je »ruski prevajalec« pokril z ruto preko obraza in zaspal, še pred tem pa ga je »dveletni« temeljito po rusko zmasiral: to pomeni, da ga je celega prehodil. Tudi meni je ponudil takšno masažo, vendar zaradi njegovih devetdesetih kilogramov nisem hotel postaviti na preizkušnjo svojih kosti. Skušal sem zaspati, vendar zaradi vročine in močne luči skoraj vso noč nisem zatisnil očesa.
Ob petih, kot mi je povedal »dveletni«, ki je že imel občutek za čas, so me zbudili, da bi vsi skupaj zajtrkovali. Toda, ko sem videl nekakšen sir in kruh, podoben platnu, sem raje spal dalje. Tokrat se mi je končno posvetilo, kako naj zaspim pri močni luči. Na oči sem si nataknil masko in v trenutku zaspal.
Zbudilo me je odpiranje vrat in paznik, ki me je prvi dan pripeljal v celico, je z gibi pokazal, naj mu z masko na očeh. sledim. Na hitro sem si oblekel srajco, se poskušal kar najhitreje prebuditi in sledil sem mu.
(Nadaljevanje sledi)
Košarka: po sinočnji zmagi v pokalu prvakov proti Orthezu
Tracer na finalnem turnirju
Tracer - Orthez 88:77 (44:38)
TRACER: Bargna 7, Aldi 2, Pittis, D'Antoni 3, Governa, Premier 10, Me-neghin 11, Brown 25, Montecchi 4, McAdoo 26.
ORTHEZ: Ortega 7, Carter 9, Gadou 17, Hufnagel 7, Haguet 18, Kaba 10, Deganis 9.
SODNIKA: Leeman (Švi.) in Karo-lewski (Polj.): PON: Deganis (30); TRI TOČKE: Tracer 3:8 (D'Antoni 1:4, Premier 2:3, Montecchi 0:1); Orthez 3:15 (Ortega 1:4, Carter 0:5, Hufnagel 1:5, Gadou 1:1). GLEDALCEV: 5.000.
MILAN — Tracer si je s sinočnjim uspehom, za katerega imajo največ zaslug Brown, McAdoo in Meneghin, tudi matematično zagotovil uvrstitev
Partizan
Aris
Tracer
Makabi
Barcelona
Saturn
Orthez
Nashua
LESTVICA
12	10	2	1107:1052	20
12	8	4	1176:1131	16
12	8	4	1121:1102	16
12	6	6	1137:1154	12
12	5	7	1184:1112	10
12	4	8	1193:1211	8
12	4	8	1049:1058	8
12	3	9	1107:1253	12
PRIHODNJE KOLO (17. 3.): Partizan - Saturn; Barcelona - Tracer; Nashua - Aris; Orthez - Makabi.
na sklepni turnir v Gandu, do katerega manjkata še dve koli. Vsekakor je treba povedati, da so bili Francozi v zelo okrnjeni postavi: v Milan so prišli samo v sedmih, še zlasti pa se je poznala odsotnost poškodovanega Schef-flerja, tako da se porazu nikakor niso mogli izogniti.
Aris - Partizan 96:87 (49:37)
ARIS: Lipiridis 4, Vannakis 12, Galis 36, Subotič 13, Romanidis 2, Filipou 9, Wiltjer 20.
PARTIZAN: Djordjevič 12, Obrado-vič 5, Grbovič 16, Pecarski 9, Divac 23, Paspalj 19, Nakič 3.
SODNIKA: Gregor (Av.) in Ivanov (Bol.); PON: Djordjevič (34) in Wiltjer (35); TRI TOČKE: Partizan 6 (Djordjevič 2, Obradovič, Grbovič, Divac in Nakič 1); Aris 3 (Galis 2 in Subotič 1).
SOLUN — Partizan je imel še pred to tekmo zagotovljeno uvrstitev v finalni del v Gandu in verjetno v tem gre iskati tudi razlog za sinočnji poraz. Beograjčani namreč niso pokazali borbenosti, ki jih je doslej odlikovala, pa tudi koncentracija je bila slaba, da ne govorimo o zgrešenih podajah in metih (najbolj je zgovoren podatek, da
je Grbovič dosegel eno samo trojko). Poleg tega je bilo nekaj spornih odločitev sodnikov v škodo Partizana, kar pa je bilo sicer pričakovati. Kljub temu so bili gostje v začetku povsem enakovredni, zatem pa je kazalo, da bodo doživeli pravi polom (44:28 v 17. min., a v drugem polčasu tudi 55:37). Zatem so zaostanek znižali na samih 5 točk (57:52), Grki pa so znova povedli s 15 točkami prednosti in tedaj je bilo jasno, da jim zmaga ne more uiti. Prišlo je tudi do manjšega incidenta med VViltjerom in Djordjevičem, vendar je policija takoj posegla.
OSTALA IZIDA: Nashua - Barcelona 91:90; Makabi - Saturn 111:97.
Aca Petrovič se vrača
PESARO — Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja Američana Grega Ballarda, ki ga boli koleno, je vodstvo košarkarskega kluba Scavolini začasno vpoklicalo Aco Petroviča, ki so ga prejšnji teden zamenjali z bivšim profesionalcem Darvvinom Cookom. Ballard je na prvenstveni tekmi v Vareseju igral le nekaj minut, klubski zdravnik pa mu je zdaj predpisal dva tedna popolnega počitka.
Pri Sampdorii še najmanj za dve leti
Boškov obnovil pogodbo
GENOVA — »Zdaj moramo osvojiti Evropo.« Tako je izjavil Vujadin Boškov brž zatem, ko je še za dve leti podaljšal pogodbo s Sampdorio. »To je vprašanje osebne časti,« meni jugoslovanski nogometni strokovnjak, »saj doslej nisem v Italiji še dosegel tistih ciljev, ki sem si jih zadal ob prihodu, če ne upoštevamo napredovanja v A ligo z Ascoli-jem.« Boškov meni, da bo Sampdorii težko ušla uvrstitev v pokal UEFA, ogreva pa se tudi za italijanski pokal. V prihodnjih dneh bo s predsednikom Mantovanijem določil smernice za okrepitev moštva. Vse kaže, da tujcema Brieg-lu in Cerezu ne bodo obnovili zaupanja.
Odbojkarski maj
RIM — Maja meseca bodo prišli italijanski ljubitelji odbojke izdatno na svoj račun. Od 20. do 25. bo v Firencah zadnji kvalifikacijski turnir za Seul. Nastopajo Italija, Alžirija, Kanada, Kuvajt, Švedska in Tajvan, na OI pa se uvrsti le zmagovalec turnirja. Za isti cilj se bodo od 25. do 29. v Forliju potegovale ženske reprezentance Italije, Brazilije, Kanade, Nove Zelandije in SZ. Med ženskami velja sicer uvrstitev tudi za drugouvrščeno šesterko, ker bo Kuba, kot znano, bojkotirala seulske igre.
Še najbolj zanimiv pa bo turnir »Mondovolley«, ki bo od 23. do 29. v Veroni, Padovi in Trevisu. Mini svetovnega prvenstva se bodo udeležile reprezentance SZ, ZDA, Brazilije, Japonske, Severne Koreje, Kanade, Italije in Švedske. V petem nizu bodo igrali po sistemu »tie-break«, ki naj bi ga redno uvedli po OI. Uvodna tekma med SZ in ZDA bo v veronski areni.
Kolesarstvo: Kelly vse bližje sedmemu uspehu
TOULON — Irec Sean Kelly, zmagovalec zadnjih šestih izvedb kolesarske dirke Pariz - Nica, je na dobri poti, da si zagotovi tudi sedmo izvedbo. Na tretji etapi (Provence - Tou-lon, 179 km) je bil sicer najhitrejši Američan Hampsten, vendar je Kelly svoj zaostanek za vodečim Britancem Vatesom zelo zmanjšal. Skupni vrstni red je naslednji: 1. Yates (VB) 15.17'41"; 2. Kelly (Ir.) po 5"; 3. Pensec (Fr.) 16"; 4. Simon (Fr.) 19"; 5. Gorospe (Šp.) 25"; 6. Leblanc (Fr.) 39"; 7. Bernard (Fr.) 48"; 8. Millar (VB) 56"; 9. Kuum (Nor.) 1'05"; 10. Fignon (Fr.) 1'05"; 11. Da Silva (Port.) 1'08"; 16. Contini (It.) T32".
Danes pričetek dirke Tirensko - Jadransko morje
BACOLI (Neapelj) — Danes se bo pričela kolesarska dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Predvidenih je 7 etap za skupnih 1015,2 km. Vpisanih je 180 tekmovalcev v zastopstvu 20 ekip.
Ferrari še najhitrejši
RIO DE JANEIRO — Na avtodromu v Jacarepaguaju, ki so ga prav v teh dneh poimenovali po svetovnem prvaku Nelsonu Piguetu, se nadaljujejo poizkusne vožnje vseh najboljših timov formule ena. Po treh dneh je premoč Ferrarijevih turbov na dlani. Alboreto je bil najhitrejši v prvih dveh dneh (T30"60 in r30"21), Berger pa je včeraj dosegel čas T28"51. Pred aprilsko VN Brazilije pa ferrarijevci niso povsem brez skrbi. Doslej namreč še niso dirkali z vgrajenimi omejevalniki turbine, ki po izračunih zahtevajo tri sekunde odbitka za vsak krog, bolidi s tradicionalnimi motorji pa naglo manjšujejo zaostanek. Tako je na primer Boutsen na benettonu dosegel izjemen čas T30"25, dobro pa se znajde tudi njegov timski tovariš Nannini, medtem ko je Mansell na vrilliamsu dosegel čas T30"46. Slabo kaže zaenkrat lotusom.
Okvirni načrti za prihodnje OI
Albertville, priložnost uveljavitve
Načrt za ledeno palačo v olimpijskem parku v Albertvillu
Borbo za organizacijo prihodnjih zimskih OI so bili manjši in večji kraji, očitno pa v senci mest, ki so se borila za poletne igre in tudi v odvisnosti s slednjimi. Za Pariz se je vneto zavzemal njegov župan in elitni francoski politik Chirac, odločitev pa je padla na Barcelono. V zameno so Francozi prejeli organizacijo zimskih iger, čeprav so predstavili zdaleč slabše pogoje kot ostali konkurenti.
Čez štiri leta bodo tako ZOI v francoskem kraju Albertville, neznatnem mestecu v Savojskih Alpah, ki skupaj z nekaj bližnjimi naselji zbere malo nad 30 tisoč ljudi. Mestece je kakih 110 km severozahodno od Grenobla, vendar še precej nerazvito na področju alpskega smučanja. Zaprta dolina, v kateri se nahaja, je dala smučanju vrsto slovitih smučarjev; med njimi legendarnega Killyja, sestri Goitschel, Lacroixa, Maduita in druge, relativna odmaknjenost od velikih prometnih zvez pa je ni še približala širokim masam zimskega turizma.
Iz okvirnega načrta pobudnikov kandidature je razvidno, da bodo OI predvsem razlog, da se v dolini zgradijo razne infrastrukture, predvsem prometne zveze, ki bi Albertville in druge kraje v dolini približale velikim mestom. Pri gradnji objektov ne težijo v meggnaprave. Velik pomen bo imela torej televizija, ki že vrsto let kroji uspeh vseh OI.
Okolica Albertvillu je vsekakor odlično založena s programi za alpsko smučanje. V ta okvir spada tudi Val dlsere, ki je že vključen v cirkus SP. Slabše bi se moralo goditi tekačem. Terensko je za teke najbolj primeren kraj Les Saisies, ki pa leži kar 1650 m visoko s progami, ki dosegajo celo 1800 m nadmorske višine. Pri takih višinah postanejo dolgi napori že prava muka.
Osrednja športna dvorana, ki je kot ostali objekti za sedaj samo še na papirju, je zamišljena kot velik šotor s stekleno streho. V njej naj bi bilo prostora za 9000 gledalcev. Niso še točno določeni kraji za ostale obrobne panoge, ni pa izključeno, da bi ne v stiski zasegli tudi naprave iz Grenobla. Končno je to mesto oddaljeno le poldrugo uro vožnje. Tak čas je danes povsem sprejemljiv.
Za čas OI bi morala Albertville doseči moderna avtocesta, železniška povezava pa bi morala s superhitrimi vlaki, ki so v Franciji že stvarnost, približati Pariz na same tri ure vožnje.
Z Albertvillom se bo tudi prekinila letna istočasnost zimskih in poletnih iger. Naslednje zimske bodo namreč že 1. 1994, nato pa vsaka štiri leta. Poletne bodo spoštovale sedanji ciklus. Že sedaj se računa, da bo Sofija priredila naslednje ZOI.
BRUNO KRIŽMAN
ŠD KONTOVEL
sklicuje v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v prostorih društvene gostilne na Konto-velu redni letni občni zbor. Vabljeni! FARGO MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa na prvenstveno tekmo italijanske ženske
odbojkarske B lige Fiesso - Farco Meblo jutri, 12. t. m., ob 12.00 iz Trsta in ob 12.30 iz Nabrežine.
PRIMOTOR KLUB
vabi na sestanek, ki bo danes, 11. t. m., ob 20.30 v Lonjerju.
Na 7. šolskem smučarskem prvenstvu
Velika udeležba šol iz Trsta in Gorice
Sončno in toplo vreme je bilo kot naročeno in je gotovo prispevalo k odlični izvedbi 7. šolskega smučarskega prvenstva, ki je bilo včeraj na dobro zasneženih progah v Ravasclet-tu. Letošnje izvedbe, ki jo je organiziral državni strokovni zavod Jožef Stefan iz Trsta, se je udeležilo rekordno število učencev in dijakov skoraj vseh slovenskih šol z Goriškega in s Tržaškega.
Več kot 270 smučark in smučarjev v predstavništvu 36 šol se je namreč pomerilo na veleslalomski progi. Za učence osnovnih šol je včerajšnja preizkušnja veljala tudi za osnovnošolsko olimpiado.
Glede rezultatov povejmo, da so se v kategoriji osnovnih šol najbolje izkazali učenci šole Franceta Bevka iz Trsta pred doberdobskimi vrstniki (Prežihov Voranc) in šolo Ribičič. V drugi skupini (skupaj so tekmovale nižje in višje šole) pa je prvo mesto
pripadlo dijakom tržaškega liceja Prešeren, ki so prehiteli dijake tržaških šol Žiga Zois in Jožef Stefan.
Med posamezniki so se med osnovnošolci najbolje izkazali Katja Culot (Oton Župančič - Gorica) in Alex Bla-sina (1. maj - Trst) med najmlajšimi (1., 2. in 3. razred) ter Tanja Pitacco (Ribičič - Trst) in Borut Plesničar (France Bevk - Trst) med četrto- in petošolci.
Med dijaki nižnjih srednjih šol sta najbolje smučala Francesca Rapotec (Gregorčič - Trst) in Robert Renčelj (Kosovel). Jagoda Škerk (Prešeren) in Erik Vodopivec (Stefan) pa sta bila najboljša med višješolci.
Ob sklenitvi tekmovanja so najboljši posamezniki in šole dobili medalje, pokale ter knjižna darila. Več o šolskem tekmovanju bomo sicer še poro-
Cah'	RUDI PAVŠIČ
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tokrat je bilo na vrsti predzadnje kolo. Krminčanke so na lestvici dohitele S. Luigi, ki tokrat ni igral. 01ym-pia je na gostovanju v Ločniku dosegla svojo tretjo prvenstveno zmago.
IZIDA 9. KOLA: Lucinico - 01ympia 1:3, Azzurra - Cormons 0:3.
LESTVICA: S. Luigi in Cormons 12, Lucinico 8, Azzurra, Capriva in 01ym-pia 6 točk. S. Luigi in Capriva imata tekmo manj.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Prvenstvo se bliža polovici. Na vrhu lestvice še vodi Mariano, a Caldini še vztraja. Nekaj možnosti ima tudi Capriva. Glede naših ekip je položaj vse prej kot rožnat. Naš prapor je po štirih setih klonil pred vodečim, bolje je šlo 01ympii, ki je premagala Torriano.
IZIDI 9. KOLA: Mossa - Acli Ronchi 3:1, Intrepida - Naš prapor 3:1, S. Luigi - Corridoni 3:0, Grado - Fincantieri 3:0, 01ympia - Torriana 3:0, Caldini - Capriva 3:1.
LESTVICA: Intrepida 18, Caldini 16, Capriva 14, S. Luigi 12, Torriana 8, Naš prapor, Acli Ronchi, Corridoni, Fincantieri, Grado in Mossa 6, 01ym-pia 4.
UNDER 16 ŽENSKE
V	tej konkurenci manjka še nekaj tekem do konca prvenstva. Kar zadeva vrh lestvice, je že vse odločeno, zmagale so namreč Krminčanke, ki jim zdaj zadošča še ena ziflaga. Agorest je tudi tokrat zmagal in je na 3. mestu lestvice. Upati je, da bo položaj obdržal do konca. Njegov najresnejši tekmec je Villesse, ki je tudi tokrat zma-gal.
IZIDI 8. KOLA: Villacher Bier -Grado 3:0, Torriana - Morarese 3:0, Agorest - Corridoni 3:0, S. Luigi - Cormons 0:3, Villesse - Farra 3:1. Villesse in Lib. Gorica imata tekmo manj, Sag-rado ima dve tekmi manj.
LESTVICA: Cormons 36, Villacher Bier 30, Agorest in Villesse 24, Farra 22, Libertas Gorizia 18, Torriana 14, S. Luigi in Sagrado. 12, Corridoni in Morarese 10, Grado 0.
UNDER15 ŽENSKE
V	tej konkurenci vodi lanski prvak under 14 Fincantierija, ki ima že štiri točke prednosti. Na drugem mestu vztraja Soča, ki je spretno izkoristila spodrsljaj Adija iz Ronk.
IZIDI 9. KOLA: Pieris - Mossa 2:1, ACLI Ronchi - Fincantieri 0:2, Azzurra - Fossalon 2:0, Lucinico - Soča 0:2.
LESTVICA: Fincantieri 18, Soča 14, ACLI Ronchi 10, Azzurra, Mossa in Pieris 8, Fossalon 4, Lucinico 2.
UNDER 14
Ta teden so se tudi na Goriškem začeli prvenstveni boji mladih odbojkaric in odbojkarjev. V dokaj ostri in številčni konkurenci bo nastopilo tudi 6 slovenskih postav. (MJ)
Na Tržaškem UNDER 16 MOŠKI
BREG - CUS 0:3 (12:15, 6jl5, 3:15)
BOR: Božič, Komar, Basso, Čuk, Fur-lanič, Gombač, Matiussi, Ciliberto, Gi-acomin.
Brežani so v anticipirani tekmi tretjega kola gostili enega od favoritov. V prvem nizu so dobro kljubovali nasprotniku, nato pa so psihično popustili in si zapravili možnost za presenečenje. Nasprotniki so izkoristili poleg svoje boljše priprave zmedenost domačih igralcev in srečanje osvojili. Ekipa Brežanov je bila na igrišču premalo organizirana in precej živčna. Kljub temu je izvedla precej lepih akcij. (Mitja)
V goriškem Kulturnem domu
Tečaj karateja
Karate (v slovenščini pomeni prazna roka) je približno 2.000 let stara borilna veščina, ki se je v tem stoletju, zaradi svojih psihofizičnih značilnosti, Preoblikovala tudi v športno panogo in kot taka je vzgojna dejavnost, ki z vseh vidikov utrjuje človeško telo (vztrajnost, moč, umirjenost, sproščenost in bliskovito premikanje).
Kogar ta športna panoga zanima, bo imel priložnost, da se z njo poobliže sPozna. Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško prireja tečaj karateja, ki bo ob sredah in petkih (med 17.00 in 18.30) v goriškem Kulturnem domu. Vadbe se lahko udeležijo fantje in de-klota, ki so že dopolnili 14. leto starosti' Ker je tečaj za začetnike, niso potrebna posebna oblačila (kimono). Vodja tečaja pa bo učitelj karateja (črni pas - 1. DAN) Mile Maleš iz Nove Gorice. Preverjanje znanja pa bo občasno opravljal japonski mednarodni m°jster Takaši Tokuhisa. Vsa podrob-ttpjša pojasnila o tečaju nudijo v ura-bu ZSSDI, Ulica Malta 2 (tel. 33299).
WMšžm
danes igra za vas - danes igra za vas
::
Avellino - Juventus	2
Cesena - Sampdoria	X	2
Como - Roma	2
Empoli - Napoli	X	2
Inter - Piša	1
Pescara - Fiorentina	1 X
Torino - Milan	2
Verona - Ascoli	1
Cremonese - Lazio	X
Messina - Bologna	X	2
Sambenedett. - Atalanta	2
Livorno - Lucchese	IX	2
Casertana - Frosinone	1X2
Damjana Ota (letnik 1964) je več let igrala odbojko pri Bregu, za katerega je nastopala v vseh mladinskih kategorijah, a je nato iz zdravstvenih razlogov prenehala z aktivnostjo. Z odbojko se je, vedno pri Bregu, nekaj let ukvarjala še kot odbornica, bila je tudi tajnica odseka, zdaj pa je aktivna na prosvetnem področju. Prejšnji teden je Maja Pelerin pravilno napovedala sedem
izidov.
Na dirki v Bologni bi se odločili za regularnega Deliveryja (sk. 1). Dober trenutek preživlja Elce San (sk. X): če ne bo delal napak, lahko tudi zmaga. V ugodnem položaju je Champ FC (sk. 2).
Mislimo, da ima Erbusco (sk. X), večni drugi, tokrat možnost, da zmaga. V sk. 1 je sicer solidni Floring, ki pa večkrat dela napake. V sk. 2 bi opozorili na Dayemetona, ki je v vidnem vzponu.
V	Firencah je solidnih konkurentov precej. Poskusili bi s Fukom (sk. 2), na drugo mesto bi postavili Dri-ma di Jesolo (sk. 1), presenečenje pa lahko pripravi Farorosso (sk. X).
V	Milanu bo res težko premagati Cresa (sk. 1), ki je razred zase. V sk. 2 bi se v ospredje moral prebiti Fi-bin, čeprav ga številka ne favorizira. Pozabiti pa ne smemo na hitrerga Filinghera (sk. X).
Tudi napoved za dirko v Tarantu je težavna, saj ne manjka solidnih konj. Odločili bi se za Cardeja (sk. 1), zanesljiv je tudi Bramante (sk. X), preseneti pa lahko Cartamo (sk. 2).
V Rimu bi se moral uveljaviti Gr-lin Bobby (sk. 1). V ugodnem položaju je American Bid (sk. 2), pozabiti pa ne gre še na Cozina (sk. X).
DIRKA TRIS
Dirka tris bo danes v Trstu, kjer bo startalo 19 konj. Naši favoriti: Esteva (št. 19), Frutute Jet (št. 11), Cromo (št. 3). Za sistemiste: Eccome (št. 13), Aedo (št. 8), Cantore RI (št. 2).
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	1	X
drugi	x	2
6.	—	prvi	i
drugi	x	1
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700. lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
11. marca 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pod globokim vtisom znane »afere Waldheim«
V Avstriji prve prireditve ob 50. obletnici anšlusa
DUNAJ — V Avstriji so se včeraj začele uradne manifestacije ob 50-let-nici anšlusa, to se pravi priključitve Avstrije tedanji Hitlerjevi Nemčiji. Osrednja manifestacija je bila sinoči na dunajskem županstvu, prireditve pa so se odvijale v skoraj vseh izvoljenih skupščinah in zlasti na sedežih deželnih vlad. Vse manifestacije potekajo seveda pod globokim vtisom »afere VValdheim« in zelo ostrih polemik, ki so z njo povezane in ki so, kot znano, že zdavnaj presegle avstrijske meje.
Najbolj pomenljiva prireditev se je verjetno odvijala v Salzburgu, na sedežu tamkajšnje deželne vlade, na kateri so prvič sodelovali tudi predstavniki lokalne židovske skupnosti. Predsednik deželne vlade Hausler je pred pričetkom prireditve javno povabil na predsedniški sedež v sejni dvorani predsednika salzburške židovske skupnosti Feingolda, ki je vabilo z velikim zadovoljstvom tudi sprejel. Slavnostni govor je imel zgodovinar Ernst Hanisch, ki je obnovil tragične dogodke, ki so pred 50 leti privedli do priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji.
Za pomembne prireditve je poskrbela tudi katoliška Cerkev in to v krajih, kjer je bilo nasilje nad Židi posebno krvavo. Delegacija katoliške skupnosti iz Linza, ki jo je vodil škof Aic-hern, se je tako poklonila spominu padlim v nacističnem taborišču smrti v Mauthausenu. Tudi na Gradiščanskem so se krajevne civilne in cerkvene oblasti spomnile žrtev Hitlerjevega terorja, ki so ga izvajali pretežno do-mačoi kolaboracionisti.
NA slikah (od zgoraj dol): Hitler na čelu nacističnih enot po dunajskih ulicah in nato na govorniškem odru pred nekdanjo cesarsko rezidenco. Nato nemške čete v bojni opremi korakajo po slavni Ring-strasse in navdušenje Dunajčanov in Dunajčank ob prihodu velikega soseda.
Na Siciliji obširna protimatijska akcija
PALERMO — Karabinjerji in policisti so izvedli na Siciliji širokopotezno protimafijsko akcijo, ki je privedla do aretacije 106 ljudi. Akcijo je v prvi osebi koordiniralo rimsko vodstvo kriminalističnega oddelka notranjega ministrstva v sodelovanju s sodniki iz Palerma in iz drugih sicilskih mest, ki so neposredno angažirani v boju proti mafiji ter proti organiziranemu kriminalu.
Preiskovalci niso še doslej posredovali podrobnih informacij o poteku in predvsem o namenu te velike akcije, pri kateri je po prvih vesteh sodelovalo približno tisoč policistov in karabinjerjev. Preiskavo so baje sprožila pričevanja skesanega mafijca Antonina Calderoneja, ki so ga pred dvema letoma aretirali v Franciji pod obtožbo
umora in rovarjenja v mafijske namene. Skesanec je brat Giuseppa Calderoneja, voditelja najpomembnejše mafijske organizacije v Catanii, ki je pred kratkim padel pod streli še neznanih morilcev. Antonino Calderone je baje razkril sodnikom imena in priimke mafijskih voditeljev, njihove načrte in predvsem njihove zločine in umazane posle.
Protimafijsko akcijo so prejšnjo noč preiskovalci izvedli tudi v Maršali in v ribiškem središču Mazzara del Val-lo. Karabinjerji so aretirali enajst oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri ugrabitvi podjetnika Luigija Corlea, ki je padel pod streli ugrabiteljev. Corleo je bil svak Nina Salva, ki je baje eden velikih voditeljev mafijskih organizacij.
Islamski integralizem iranskega kova skrbi tudi turške oblasti
ANKARA — Kot številne druge zmerne prozahodne muslimanske države tudi Turčijo skrbi širjenje islamskega integralizma predvsem med preprostim prebivalstvom. To je še najbolj zaznavno v Anatoliji, ki jo je Atatiirkova laična revolucija le oplazila. Da pa bi bila mera polna, turških integralistov ne podpirajo samo iranski ajatulahi, temveč predvsem Saudska Arabija. To navsezadnje ni niti tako čudno. V Anatoliji je namreč večina, prebivalcev sunitov (99 odstotkov), ki jim je mračnjaški šiitski integralizem precej tuj, bližja jim je saudska vahabitska verska ločina. Saudski uleme so navsezadnje spoznali, da morajo skrčiti manevrski prostor šiitskemu integralizmu, in to tako, da širijo svoj integralizem.
To seveda Ankari ni po godu. Versko propagando iranskih ajatulahov lahko preganja, ne upa pa si zaustaviti verskega čtiva, ki prihaja iz Saudske Arabije in drugih muslimanskih držav. Turčija je namreč okrepila politične in gospodarske stike z islamskim svetom. Trenutno vodi komisijo za gospodarsko sodelovanje Islamske konference prav turški predsednik Evren, da se Ankara ne more privoščiti preganjanja »pravovernih muslimanov«. Če k temu dodamo, da kar 35 odstotkov vsega turškega izvoza konča v Iraku in Iranu in da so turška gradbena podjetja sklenila z arabskimi zalivskimi državami pogodbe v višini 15 milijard dolarjev, je lahko vsakomur jasno, da ima Ankara vezane roke. Ob tem je treba še upoštevati, da se kakih 250 tisoč Turkov, ki so zaposleni v zalivskih državah, občasno vrača domov. S seboj prinašajo tudi integralizem, ki ga celo nekateri turški politiki smatrajo za edino zdravilo pred rastočo družbeno in politično krizo, ki pretresa Turčijo.
Umrl najslavnejši ameriški puščavnik
NEW YORK — Samotarjem je usojeno kratko življenje, če sodimo po najslavnejšem ameriškem eremitu, ki'so ga našli mrtvega nekje pri Bostonu. Puščavnik Bill Britt je bil star šele 52 let, zadnjih dvajset pa jih je preživel v popolni samoti. Pred tolikimi leti se je Britt, priznani in uspešni podjetnik, odrekel svetu (kar v drugih besedah pomeni ženi, prestižni vili, denarju) in si izbral novo zasilno bivališče na nekem gričku pri Bostonu. Tu se je preživljal s prodajo praznih steklenic, ki jih je — v popolni samoti — pobiral v poznih nočnih urah.
Res čisto pravi gusar
LONDON — Sir Francis Drake je leta 1588, natanko pred 400 leti, vložil pri britanski zakladnici prošnjo za povračilo stroškov, v vrednosti 917 šterlingov. Takrat je imela ta vsota denarja kupno vrednost približno dveh milijonov lir, po tolikih letih inflacije pa je vsota postala kar čedna: približno 200 milijonov. Brakovi potomci so se odločili, da britansko vlado spomnijo na neplačan dolg in terjajo primerno povračilo. Slavni gusar bi bil najbrž na svoje potomce zelo ponosen, saj ga je kraljica Elizabeta imenovala »sir«, svoji posadki pa je moral iz lastnega žepa izplačevati mezde, od tod tudi prošnja za povračilo stroškov.
Lani je v Italiji aids žel 750 žrtev
RIM — Komaj so se za silo polegle polemike med italijanskim raziskovalcem Aiuti-jem in ministrom za zdravstvo Donat Catti-nom, ki je slednjega izključil iz strokovne komisije za boj proti aidsu, in že so se razvedi! novi podatki glede širjenja te bolezni v Italiji. Lani je zaradi smrtonosne bolezni umrlo 750 ljudi, priznanih bolnikov pa je 869. Od leta 1982, ko so v Italiji zabeležili prvi izbruh bolezni, je aids povzročil 1619 žrtev.
Podatki potrjujejo dejstvo, da je bolezen razširjena predvsem med dvajsetletnimi drogirane!, čeprav se je v zadnjem letu močno razširila tudi med homoseksualci in, kar raziskovalce najbrž najbolj zaskrbljuje, med heteroseksualci in rosno mladimi otroki. Vse italijanske dežele so »okužene«, razen ene, Doline Aoste.
Preventiva je zaenkrat edino možno »zdravljenje« bolezni, ki ji ne poznamo cepiva, zato pa je še posebno pomembna obveščevalna služba. V Italiji smo na tem področju precej za ostalimi evropskimi državami. Se pred dnevi je tisk poročal o reklamnem spotu Gavina Sanne, ki je brezplačno realiziral enominutni film na temo primerno zavarovane spolnosti. Reklamni vložek so zaenkrat cenzurirali, češ da je prekrut. Na reklamo se še da vplivati, na širjenje okužbe pa najbrž ne.
Ugrabitelji letala hoteli v London
MOSKVA — Moskovski dnevnik Sovjet-skaja Rossija je v svoji včerajšnji izdaji objavil nekaj podrobnejših informacij glede spodletele ugrabitve Aeroflotovega potniškega letala.
Podrobnosti je seveda še vedno premalo, širša javnost pa je lahko le zvedela, da je sovjetska policija onemogočila skupini oboroženih ugrabiteljev, da bi z letalom, ki je letelo na redni progi Irkutsk-Leningrad, pribežali do Londona.
»Oboroženi kriminalci« so menda grozili potnikom in članom posadke, da bo letalo eksplodiralo, če ne bodo ugodili njhovim zahtevam, prav posadka pa se jim je uprla in jih »prepričala, naj se predajo«, nakar je letalo pristalo. Sele tedaj naj bi se na letalu zgodilo nekaj, kar je povzročilo splošno streljanje. Že predvčerajšnjim se je namreč razvedelo, da so na letalu izgubili življenje trije potniki, stevardesa in še nedoločeno število »gusarjev«.
Poročilo sovjetskega dnevnika je namreč pomanjkljivo prav glede tega, kar zadeva ugrabitelje. Prava novica je bila menda v tem, da so ugrabitelji izročili stevardesi košček papirja, na katerem je pisalo, da zahtevajo preusmeritev poleta na London. Pilot pa se ni dal prepričati in je pristal na nekem sovjetskem letališču, kjer so policijski odredi očitno stopili na krov in »pobili dobršen del ugrabiteljev«.
Jugoslovanski organizirani kriminal v ZR Nemčiji
DUESSELDORF — Iz ZR Nemčije so v minulih dneh poročali o dveh dejanjih iz podzemlja, ki neposredno zadevata Jugoslovane. Najnovejše je govoril o Slobodanu Stefanoviču, 37 let, ki je klinično že mrtev. V bavarskem mestu Dorfen je umoril tri policiste, enega pa hudo ranil v glavo. Drugo in starejše dejanje pa je zadevalo spektakularno aretacijo 21 Jugoslovanov v Diisseldorfu.
V ZR Nemčiji že glasno govorijo o jugopodzemlju ali jugomafiji v kriminalnem svetu te državg. Poznavalci razmer, zlasti novinarji, prisegajo, da so kriminalci jugoslovanskega rodu izrinili s prvega mesta nemške in italijanske »kolege«. Doktor Eberhard Knip-fer, javni tožilec iz Diisseldorfa, je novinarju Večernjih novosti odgovoril na nekaj vprašanj.
»Res smo aretirali 21 Jugoslovanov. Gre za organizirane kriminalce, vendar njihovih imen ne bomo sporočili do konca preiskave. Lahko pa povem, da so vsi profesionalci in da imajo za sabo zavidljivo kriminalno kariero in ugled, z njimi pa imamo že nekaj let resnične težave. V našem mestu smo ustanovili tudi posebno policijsko skupino za boj proti kriminalcem jugoslovanskega rodu, vodi pa jo moj namestnik Georg Steuford. Zadnja aretacija je rezultat prizadevanj, da bi preprečili rast kriminala med Jugoslovani.«
Kaj misli o kriminalcih jugoslovanskega rodu tožilec iz Diissel-dorfa?
»Zviti so, previdni, domiselni, težko jim je slediti, še težje pa jih je aretirati pri dejanju. Najraje ropajo zlatarske delavnice in trgovine, stanovanja bogatejših in gostinske lokale, za katere je znano, da imajo veliko prometa. Je pa res tudi to, da nikoli niso dvakrat v istem mestu.«
Doktor Knipfer pa je še posebej spregovoril o kriminalcih, ki prihajajo iz Jugoslavije po naročilu, njihovo zbiranje pa je železniška postaja v Beogradu.
(dd)