Vestnik. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učitcljskega konvikta v Ljubljani so darovali : Učiteljsko društvo za goriški okraj 500 K pokroviteljnine; Tolminska hranilnica in posojilnica 1. rok na račun pokroviteljine 100 K; g. dr. Alojzij Kokalj, advokat v Ljubljani 5 K; Neimenovan v T^jubljani 1 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učit. konvikt sta plačala tovariša Janko Jezeršek, nadučitelj in tov. Helena Debevc, učiteljica v Križah pri Tržiču. Imenovanje. Cesarskitn svetnikom je imenovan bivši okrajni šolski nadzornik, šolski ravnatelj v Laškem trgu, prideljen c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradcu, gosp. Ivan R a n n e r. Koprski učiteljiščniki prirede dne 8. julija t. 1. javen koncert s plesom v Gorici v prostorih hotela »Pri zlatem jelenu«. Pri koncertu nastopi moški zbor in orkester koprskih učiteljiščnikov. Čisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Vzpored objavimo pravočasno. Numerirane kosti. Znanim učiteljskim prijateljem v vednost, da ima kranjsko učiteljstvo ^aradi vednega pomanjkanja in trpljenja že popolnoma numerirane kosti, večini se rebra tudi na zunaj poznajo. Preiskovalnemu sodniku bo torej prav lahko dognati, čigave so, a gorje potem napadajoči bandi. Petindvajsetletnica mature. Tovariši iz leta 1881. mariborskega učiteljišča smo se ob slavljenju 201etnice zavezali, da se za pet let spet snidemo k majhnt veselici na kraju našega učilišča. Hiteči čas nam je dovedel le prehitro trenutek, da »besedo dano« izpolnimo. Vsak posameznik se opominja tedaj na gotov prihod k izredni slavnosti. Dan, lokal in vzpored se bode pravočasno naznainil vsem. Tovariške pozdrave! Hum-Mar ibor, dne 14. junija 1906. Anton Porekar. Josip Kreinz. Velike počitnice na Ijudskih šolah ptujskega okraja se prično letos 16. julija in bodo trajale do 15. septembra. Učiteljstvo tržiškega sodnega okraja je priredilo dne 17. t. m. v jedilni dvorani tržiške predilnice koncert v prid učiteljskemu konviktu. Koncert je v vsakem oziru zadovoljil tako prireditelje kakor poslušalce. Največ zaslug za koncert si je pridobil tovariš Karel Mahkota, ki se je izkazal dobrega diplomata, spretnega pevovodjo in simpatičnega pevca. Težko je v Tržiču združiti nasprotujoče si elemente, četudi v svrho dobrodelnega namena. To ve samo oni, ki pozna ondotna oslra nasprotja. Tovariš Mahkota pa je spričo svojih prepričevalnih besedi združil v eni dvorani pri Iepem petju nemJko in slovensko občinstvo, ki je rado seglo v žep in podprlo učiteljski konvikt z okroglimi 300 kronami. Namen koncerta je bil, kakor te krone kažejo, doscžen. — Specijalna zahvala gre tovarnarju g. Gassnerju, ki je prepustil dvorano brezplačno, dal luč, napravil oder, poskrbel za red ter vrhutega daroval še 100 K. Vzpored koncerta je bil raznovrstfn. Stiriročno igranje na klavir, vijolina, mešan in moški zbor, solopetje. Vse točke so nam izredno ugajale, najbolj pa rneŠani zbor »Planinarica« (Juvanc) in moški kvartet »Kapelica« (Kreutzer). Občinstvo je bilo za užitek izredno hvaležno ter je pevce burno aklamiralo, kar so ti tudi v istini zaslužili. Nemogoče nam je vsako točko poscbej oceniti, zato bodi le rečeno, da bi nam bilo žal, če je ta •zbor nastopil sedaj vprvič in zadnjič. Tovariš Mahkota, izkušaj ta zbor vzdržati ter prirediti z njim še kaj tako lepega. Vsaj za kvartet bi nam bilo kaj žal, če bi se razrušil. Prepričani smo, da ta koncert ostane vsakomur v prijetnem spominu. Take prireditve utrdijo ugled učiteljstvu, mu pridobe prijateljev ter našemu konviktu tudi gmotno podpro. Iz Gorij nam pišejo: Glede na dejstvo, da so šolske veselice velikega vzgojevalnega poinena, je priredilo tukajšno učiteljstvo šolsko veselico dne 29. aprila. Uprizorili so se A. Kosijevi »Letni časi«. Otroci so — primerno opravljeni — dobro deklamovali dotične pesmi o vsakem letnem času in 20 deklic je pelo večinoma dvoglasno pesem s spremljevanjem harmonija. Z moralnim in materijalnim dobičkom smemo biti zadovoljni. Veselica se je 13. maja ponovila, pri kateri so imeli prost vstop otroci iz višjih oddelkov. — Da so tudi razni šolski izleti koristni za šolsko mladino, je gotovo in pedagogi jih splošno priporočajo. Naši otroci —¦ 32 na številu —¦ izmed katerih mnogi še železnice niso videli, so napravili pod nadučiteljevim vodstvom dne 5. junija izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali fotografa Rovška elektrokinoskop (za šolske otroke vsega priporočila vreden), muzej, razne cerkve, kosmoramo na Dvorskem trgu (rusko-japonsko vojsko), II. mestno šolo na Cojzovi cesti, kjerjim je g. nadučitelj Gabršek razkazoval razna učila, razstavljena na hodniku, razrede in telovadnico, potem smo šli na Grad, kjer smo občudovali krasno okolico, nazadnje pa v Tivoli, kjer smo ogledovali lepe nasade. Da so videli razne spomenike, kakor Valvasorja, Prešerna, Vodnika in Radeckega, je samo obsebi umevno. Zajtrkovali smo v hotelu Ilirija, obedovali pa v ljudski kuhinji prav dobro in ceno, večerjali pa na Bledu. Vsakega otroka je stala vsa pot dol in nazaj 4 K. Naša posojilnica je darovala v ta namen 20 K. Otroci so bili vsi z izletom izredno zadovoljni in so peli nazaj grede, da je bilo veselje. Tudi starši so bili veseli, da so njihovi otroci kaj novega videli in slišali. Izlet se je prav lepo izvršil. Ž. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*) opozarja slovenske učitelje na razpisano učno mesto navdvorazrednici v Kaplji pri Arvežu na Spodnjem Štajerskem. Šola je zadnja ob jezikovni meji, ki ima še dvoj ezični pouk. Učitelj dobi meblovano sobo in kurjavo. Doba za vlaganje prošenj je do 22. t. m. Podpisano vodstvo garantira vsakemu zavednemu učitelju primerno doklado. Naši družbi pa mora obenem, ko oddaja prošnjo, naznaniti ta svoj korak. Naša doklada bo — če bo prosilec po tem — brezdvomno presegala vse one nam nasprotnih društev. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 16. junija 1906. Razpisana je nadučiteljeva in učiteljeva služba na novi dvorazrednici v Jaršah. Prošnje do 6. julija v Kamnik. *) Tega poziva nismo mogli priobčiti prej, ker nam je došlo šele 17. t. m. Uredn. Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Že je minulo poldrugo leto, odkar smo prvikrat stopili pred slovensko občinstvo s prošnjo: Rojaki! Slovenci! Pomagajte nam sezidati »Narodno in gospodinjsko šolo«, da se z njeno pomočjo rešimo narodnega pogina! Mnogo- rodoljubov se je odzvalo naši prošnji in nad 15000 K je v tetn primeroma kratkem času došlo podpore za nameravano šolo. Obenem so se pa tudi pojavile tolike in takšne zapreke, da smo večkrat že obupavali nad uspehom ter smo sami že začenjali verjeti nasprotnikom, ki so venomer zatrjevali: »Narodne šole v Št. Jakobu nikoli ne bo in zbrani denar bodo morali darovalcem vrniti.« A hvala Bogu in rodoljubnim rojakom: obrnilo se je na bolje tako, da nam je danes mogoče sporočati veselo vest: Narodna in gospodarska šola v Št. Jakobu j e zago tovlj ena ! Poskrbljenojezavečinostavbnih stroškov in zasigurana je tudi večina stroškov za vzdrževanje šole! Ker pa niso pokriti še vsi stroški — kaže se še primanjkljaj za približno 25000 K — se danes oglašamo s ponovljeno prošnjo: Rojakil Pomagajte nam zložiti, in pokriti še ta prim anj klj aj ! Verjemite nam: nikakor vas bi ne nadlegovali, da nas ne bi silila najhujša sila. — Iz zavsem verjetnega vira se je raznesla novica, da bodo v Podrožcici (pol ure od Št. Jakoba) zidali štirirazredno nemško šolo. Ako se ta vest uresniči, in pri naših razmerah o tem ni dvoma, potem nam je bodoča narodna šola za narodni obstoj ravno tako potrebna, kakor je življenju potreben zrak in ribam voda. Zato, rojaki, ne prezrite našega klica na pomoč in ne zamerite nam, če zgornji prošnji dodamo še drugo: pomagajte nam hitro, ker vsaka zakasnitev nam utegne biti usodepolna in nenam e s t n a. Mat. Ražun Fr. Majer Fr. Kobentar župnik. nač. š. sv. župan. Darove sprejema: Matej Ražun, župnik ; pošta: St. Jakob v Rožu, Koroško. Šolske počitnice v celjskem okraju. Okrajni šolski svet celjski je v svoji seji dne 15. t. m. —• uvažuje tozadevna mnenja učiteljstva in kraj. šol. svetov — določil Ijudskim šolam šolskega okraja okolice Celje velike počitnice. Od 16. julija do 15. septembra bodo imele počitnice šole: Celje okolica (deška in dekliška), Galicija, Vojnik trg in ok., Ljubečno, Št. Peter v Sav. dolini, Frankolovo, Štore in Teharje. Od 1. avg. dol. okt. pa: Griže, Liboje, Zg. Ponikva, Št. Pavel, Petrovče, Žalec, Dobrna, Št. Jurij ob j. žel. (deŠka in dekliška), Kalobje, Št. Lovrenc pri P., Nova cerkev, Blagovna, Svetina in Dramlje. (Za Št. Martin v Sav. dolini se še ni določilo, ker še ni došlo poročilo). Pričetek šolski pa bode poslej povsod jeseni. Štajerski deželni šolski svet je izrekel v pokoj stopajočemu nadučitelju v Prihovi, Lovru Serajniku, priznanje kot šolniku in delavcu na narodnogospodarskem polju. Nastavljeni so definitivno: prov. učitelj Anton Hribernik v Črešnjevcu, Robert Košar pri Sv. Bolfenku na Kogu. Po možni okrajni učitelj za slovenjegraški pol. okraj postane učitetj-v Mariji v Puščavi Ditmar Grosslinger. Def. učiteljici pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Idi Binter, se je dovolila možitev z učiteljem Ferd. Bobičem. Uradna okrajna učiteljska skupščina za ormoški okraj se vrši dne 11. julija t. 1. pri Veliki Nedelji blizu Ormoža. Glavne točke so naloge: 1. Kako neguj čuvstvo poštenja v ljudski šoli; kakšen pomen ima za vzgojo in pouk. 2. Zemljepisni pouk v ljudski šoli s posebni ozirom na to, kako je obravnavati kulturne skupine in učence uvajati v čitanje zemljevidov. 3. Poročila o šolskih vrtih in učit. knjižnici. 4. Slučajne volitve. Začetek ob 8. uri zjutraj. Konec ob 1. uri popoldan. Po skupščini skupni obed v gostilnici g. Vekoslava Mikla tik šole. Normalni učni načrt (Normallehrplan) za meščanske šole je izdelalo naučno ministrstvo. Ta splošni načrt bo dobro služil šolnikom, kjer snujejo nove meščanske šole kot podIaga za krajevni načrt. Tudi pisatelji učnih knjig za meščanske šole se bodo morali ozirati nanj. Uradna učiteljska skupščina za laški okraj se je vršila dne 9. t. m. na Zidanem mostu. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik g. ravnatelj Gustav Vodušek. Poročila o vprašanjih: 1. Zakaj šola z ozirom na socialne razmere ne more zadostiti popolnoma svoji vzgojni nalogi ? 2. Potreba, način in korist učiteljeve nadaljevalne izobrazbe. 3. Učiteljčebelar — so se zanimivo in temeljito obravnavale, ter po živahni debati sprejele primerne teze, katerih besedilo prinese »PedagoŠki letopis«. Vam na Kranjskem in tudi nekaterim tovarišem na Štajerskem se bo zdelo posebno zanimivo to, da naš predsednik odklanja zasluge za povzdigo šolstva ter jih pripisuje svojim sodelavcem-učiteljem. Tudi čestitanja za podeljeni mu ravnateljski naslov sprejema samo v tem smislu Ali se ne glasi to plemeniteje in lepše, nego odurni glasovi iz ptujskega in nekaterih kranjskih okrajev ?*) Najjasneje pa govori to, da je vsako leto najinteresantnejša in vselej z viharnim odobravanjem pozdravljena točka dnevnega reda: Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o svojem nadzorovanju. Popravek. V članku »MetodiŠka opazka oregeldetriji« čitaj pri nalogi b) v 4 vrsti »iz 3 kg moke« namesto »iz kg moke«. Razgled po šolskem svetu. — Trgovska akademija v Trstu. Ženski oddelek trgovske akademije v Trstu dobi s prihodnjim letom dveletni tečaj, v kateri se sprejemajo deklice, stare najmanj 14 let, ki imajo potrebno izobrazbo. Podrobnosti se zvedo pri ravnateljstvu oddelka trgovske akademije v Trstu. Vpisovanje v ta tečaj se bo vršilo od 1. do 15. julija in od 1. do 14. septembra t. 1. — Na zborovanju laških učiteljev v Poreču dne 4. t. m. so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se slovenski oddelek učiteljišča v Kopru prestavi kam drugam, v Kopru naj bo le laško učiteljišče; pouk naj se vrši ves le v laškem jeziku. Nekdo je zahteval, naj se prenese Iaško učiteljišče iz Kopra v Trst. — Zahtevali so enako ločitev tudi glede ženskega učiteljišča v Gorici. — XV. godbeni ferialni kurz za učitelje se vrši v glasbeni šoli Arnošta Černega v Kral. Vjnohradih (Krameriova ulica 4) od 2. do 23. avgusta t. 1. — Glavno zborovanje delegatov »Ženskeho ustred nfho spolku jednot učitelskych v kral. Českem« se vrši dne 20. julija t. 1. ob 9. dopoldne v Pragi v veliki dvorani na Žofini. — Novi učni predmeti na ruskih srednjih šolah. Z novim šolskim letom 1906—7. se bodeta učila na ruskih srednjih šolah dva nova predmeta. Na realkah se bo razlagalo »zakonovedinie«; na gimnazijah in realkah se bo predavalo zdravoslovje, in sicer kot neobvezen predmet. *) Resnično! Uredn.