PODNAJEMNIK KAZALO Vinko Moderndorfer..................................................str. 4 Tone Partljič: Vse je bilo samo sen.................................str. 5 Vinko Moderndorfer: Kako sem postal podnajemnik.....................str. 10 POSEBNA NAGRADA Dragici Potočnjak...................................str. 21 Ostržkove dogodivščine..............................................str. 22 / gledališkem listu objavljamo Mdderndorferjevo besedilo Podnajemnik SEZONA 2001/2002 (<0>) GLEDALIŠKI LIST ŠT. 3 Vinko Moderndorfer PODNAJEMNIK FANTASTIČNA KOMEDIJA O PRIHODNJIH ČASIH (krstna uprizoritev) Režiser Vinko Moderndorfer Dramaturginja Tina Kosi Scenograf Jože Logar Kostumografinja Alenka Bari I Glasba: Uroš Rakovec I .ektor Simon Šerbinek Gospod Pepi...... Apolonija Novak . Anton Novak..... Jola............. Sandi............ Vižintinova...... Majordom Spilotič Poznič........... Peter ........... Pavel............ Delavci.......... IGRAJO: .............................Janez Bermež ...........................Milada Kalezič .............................Miro Podjed ..........................Barbara Vidovič ............................ložef Ropoša ......................Barbara Medvešček ............................Anica Kumer .............................Bojan Umek ......................... Drago Kastelic .............................Zvone Agrež .............................Stane Potisk ............................Anton Cvahte .........................Vojko Koštomaj .............................Gregor Prah .........................Rado Pungaršek Premiera 5. oktober 2001 Predstava ima odmor Vodja predstave Zvezdana Štrakl-Kroflič • Šepetalka Breda Jenček • Lučni mojster Dušan Žnidar Ion Uroš Zimšek • Krojači Janja Sivka, Dragica Gorišek, Adi Založnik, Marija Žibert • Frizerki Maja Dnšej. Marjana Sumrak • Odrski mojster Radovan Les • Rekviziter Franc Lukač • Garderoberki Amalija Baranovič, Melita Trojar • Dežurni tehnike Emil Panič • Tehnični vodja Miran Pilko Vinko Modcrndorfer Nqva komedija Vinka Moderndorfer-ja Podnajemnik, za katero je avtor na lanskoletnem natečaju za izvirno slovensko komedijo prejel nagrado Žlahtno komedijsko pero, potrjuje ustvarjalno-iz-virno komediografsko usmerjenost, ki avtorja ob njegovih drugih literarnih in gledaliških umetniških snovanjih uvršča v vrh sodobnega slovenskega pisanja za gledališče. Po uspešnih uprizoritvah njegovih - prav tako na našem natečaju nagrajenih - komedij Vaja zbora (rež. Franci Križaj) in Urno nada Slovenica (rež. Vinko Modcrndorfer) je satirično naravnani Podnajemnik zagotovo nov izziv tako za SLG Celje, kakor tudi za ugledališčenje izvirnih slovenskih komedij nasploh. Moderndorferjeva komediografsko-satirična ost je v Podnajemnika usmerjena v lastninjenje, natančneje v denacionalizacijo, širše slej ko prej v pohlep. Zgodba, ki jo komedija Podnajemnik »jemlje iz življenja«, živi v naši najbližji soseščini, polna je duhovitih situacij, živih dialogov in smešnih značajev, ki tvorijo jedro treh med seboj nasprotnih si generacij in njihovih življenjskih usmeritev. Konflikt med njimi doživi vrh v fantastično-futurističnemu prizoru in razplet v novem tisočletju, srečnem koncu... Tone Partljič VSE JE BILO SAMO SEN Čeprav je Vinko Modemdorfer podnaslovi! komedijo Podnajemnik »fantastična komedija o prihodnjih časih, njena vsebina, njen humor in ironija še kako zadevajo današnji čas. Da ne rečem prav »trenutek«, v katerem živimo. Slovenski recenzenti, čez katere že od Cankarjevih časov naprej zabavljajo tako rekoč vsi pisatelji, so si izmislili oznako, ki je sicer bolj politična in manj literarna, ki se glasi »tranzicijska literatura«. Če sledimo tej logiki, moramo reči, da je tudi zadnja Modemdorferjeva komedija izrazito tranzicijska, četudi se osrednji del »dogaja« leta 2017. Pa se izkaže, da le ni šlo za 2017, ampak za leto 2000 in za »ošamučenega« upokojenega zastavnika proslule Jugoslovanske ljudske armade, ki se mu v nezavesti od udarca sekire vizionarsko blede in prikazuje leto 2017, ko bi naj prišlo do nove revolucije, ki jo bodo zakuhale žrtve novega (liberalnega?) kapitalizma: podnajemniki. Ampak »vse je bilo samo sen«, še naprej smo tukaj in zdaj. In prav zaradi tistega hudega »sna« o ponovni nacionalizaciji in (socialistični) revoluciji so junaki le malo manj pohlepni, malo bolj spravljivi... Komediji se pozna, da je njen avtor podnajemnik, gledališki režiser in zares uveljavljen komediograf, ki pa piše tudi odlično prozo. O njegovi življenjski usodi, ki ga je iz toplega in varnega doma pregnala v nižjevredno kasto podnajemnikov, seveda ni da bi razpredali v takem članku. (Morda ob šanku?) Osebna izkušnja je najbrž narekovala tole pogosto repliko: »Rajnka država je bila korektna šepaše, če si hotel stanovanje, si ga prej ko slej dobil«. Drago Jančar je take izjave sicer poimenoval kot jamranje po »egiptovskih loncih mesa« in tudi novi politiki tega ne slišijo radi. Toda prav zato se morda proti koncu komedije Moderndorferju zapiše prav »filozofski« tezni stavek: »Jaz samo mislim, da smo pravzaprav vsi podnajemniki... Na tem svetu... Hočem reči... V svojih telesih smo vsi samo podnajemniki...« Ker pa to izreče Anton Novak, ki se je ravno prebudil iz nezavesti (ko pa je njegova podzavest pravzaprav podivjala), se sleherna »nevarnost« po filozofskih globinah in sporočilnosti v tej v bistvu situacijski komediji hitro izgubi. Gledališka učinkovitost Seveda v tem trenutku še ne vem, kakšna bo komedija videti in kako bo delovala na odru. Mislim pa, da je srečna okoliščina, da krstno izvedbo režira avtor sam, ki se je v gledališču že prav dobro odrezal s Cankarjevimi, Moliero-vimi in Feydeaujevimi komedijami. Ce me spomin ne vara, pa je svojo režisersko pot začel z režijf) Javorškove »fantastične komedije« Dežela gasilcev. Pa tudi sicer smo v gledališču pogosto gledali komedije o stanovanjskih zardre-gah (Dobričanovo Skupno stanovanje. Grgičevo Visoko pritličje), pa tudi v Bolhi v ušesu junak blodi in tava [>o hiši kot kak Gospod Pepi. Moderndorfer se igra in igračka z mnogimi znanimi, tradG cionalnimi in izvirnimi komedijskimi prijemi in sredstvi. Tokrat ji' ob situacijski komiki še izjemno dosti komike o nesporazumih pri dialogih. Glavna oseba Gospod Pepi je gluh, da bolj biti ne more. Komedija se je od nekdaj rada poigravala s človeškimi hibami ali celo boleznimi, kot so jecljanje, gluhost ali še kaj hujšega. Zato so šale kot: »Gospod Pepi ji' gluh. .la, gospodična, sem zelo suh!« pogoste, raztresene čez cel tekst. Precej smeha bo najbrž izvabljal prav upokojeni zastavnik proslule JLA, ki zaradi poklicne deformacije in krivic, ki so se mu zgodile v novi državi, še naprej komandira po hiši. »In mirno sloj, če go- voriš z mano! Razumeš ti mene?« Zafiksani prisklednik Sandi je smešen, ker ima dolgo pot razumevanja tega, kaj drugi rečejo (»lajtengo«) oziroma mislijo, predvsem pa je duhovito, kako dobesedno jemlje sleherno nekoliko metaforično besedo... Glavna ženska junakinja Apolonija Novak, po domače Polonca, je po svoje predstavnica novih lastnikov, ki so nič dolžni, nič krivi, še bolj pa brez lastne zasluge postali denacionalizirani »bogataši« iu pohlepneži. Njen dialog s ho-moerotično pedofilsko dvojico duhovnikov je po nasporazumih, ki pa vendar odkrivajo tudi karakterne lastnosti, prav antologijski. I fpajmo, da bo tudi na odru tako smešen. Komedija ni smešna le zaradi nesporazumov v dialogih, učinkovita je tu- di vizualno. Posebno vlogo bodo imeli očitno kostumi, kjer kraljuje večkrat poudarjena Pepijeva pižama, ki je nikoli ne sleče, kvečjemu zamenja. Futuristični kostumi v sanjskem letu 2017 bodo gotovo učinkoviti; tu so še plinske maske, vojaške uniforme, scenski efekti, skratka, sama učinkovita »roba«. Končna »uprizoritev« vlakovne kompozicije, ki nas naj popelje naprej (in ne v krogu nazaj v socialistično revolucijo), pa je že z didaskalijami obet za učinkovit konec komedije... Sejem ničevosti Komedijo sproži, smo rekli, odločba o denacionalizaciji, ko povprečna slovenska družina dobi nazaj veliko hišo v Rožni dolini. Po denacionalizacijskem postopku. Sanje, da so bogati, še bolj pa obveza, da kapital dedičev na vse mogoče načine obogatijo in povečajo, povsem povprečne ljudi napolni z upanjem, da bodo uresničili svoje skrite želje. Falirana študentka bo ustanovila literarno zadrugo, zafiksani ljubček bo na vrtu gojil nasade marihuane, mama bo z oddajo in najemnino vile postala novodobna »kapitalistka«... Vendar ima vsa sreča okoli denacionalizacije lepotno napako, v njej živi živahen, gluh, kot svet star podnajemnik Gospod Pepi. Ves je še v avstroogrskih časih, četudi se tudi socialističnih časov spominja s simpatijo. Vsekakor pa predstavlja slovensko avstroogrsko žoltomo-dro reminiscenco. Mama in oče, dena-cionaliziranka in upokojeni zastavnik, predstavljata »jugoslovansko« kontinuiteto v komediji, ki se navaja na nove Jožef Ropota, Barbara Vidovič, Miro Podjed, Milada Kalezič, Janez Bermež čase; sodobna in mlada generacija pa sta ljubimca, liči Jola, ki ne bo nikoli doštudirala (za kaj pa bi naj?), in prisklednik Sandi, uživalec marihuane, ves čas sanjajoč, da bo enkrat le gojil svoj nasad... »Zadetek na loteriji denacionalizacije« Novakovo družino povsem spremeni, pokvari, razgali... Eventualni najemniki (ki po vrsti odpadajo, ko zagledajo podnajemnika Pepija) so učinkovite šarže in prerez novih akterjev na-He družbe. Pohlepna duhovščina, podjetna modistkinja, neumni poslanec ter kajpada zelenjadar Sadiku Jakobi. V ples lastnikov, najemnikov in podnajemnikov pošlje avtor komedije torej značilen prerez današnje slovenske družbe, pri čemer je kritičen, ironičen, sarkastičen, a nekako vseeno spravljiv do različnosti in človeških napak. Komedija ima sicer le dve dejanji, toda razsekana je na več sekvenc, ki nosijo pomenljive, skoraj prozne podnaslove, kot Srečanje bližnje vrste. Katastrofa, Zarota, lojna. Kako prehladiti dinozavre, Revolucija eksekucija, Sprava poravnava. Happy end itn. V tekstu je tudi nekaj literarnih opomb in motov, ki se bodo v uprizoritvi sicer težko videli, pri branju pa'so vendar neke vrste markacije, kaj je avtor še zlasti »hotel povedati«. Na prvi strani teksta na primer piše: »Strah hodi po Evropi, strah nezadovoljnih podnajemnikov«. Citat je parafraza iz Komunističnega manifesta, v katerem sta nas prav tako z motom Marx in En-, gels opozorila, da hodi po Evropi strah komunizma... Ampak potem smo že pri naslednjem motu iz komedije Kralj Ubit : »Podali se bomo mimo mrkih in negostoljubnih Frizijskih otokov... Ah, gospoda moja, naj bodo otoki še tako lepi, Poljske ne odtehtajo. Če bi ne bilo Poljske, ne bi bilo Poljakov!« Citat iz ene najbolj norih fars svetovne dramatike dobi svoj postmodernistični citat z zadnjimi besedami izrečenimi v komediji. Naši junaki sicer niso na ladji, ampak v Pepijevem vlaku. In ta vlak nas pelje v Evropo z isto jariyjevsko (Pepijevo) repliko: »Najprej mimo mrkih in negostoljubnih Elizejskih otokov, preko Alp in Karavank, čez Dresden in Pariz, skozi Blatni dol in Mrtvo jezero, preko Odre, l ise in Temišvara, vsepovsod, kjer je Evropa temna kot Crno morje in rdeča kot terra rossa! Ah, gospoda moja, naj bo Evropa še tako lepa, Slovenije ne odtehta! Fijuuu! Ce bi ne bilo Slovenije, ne bi bilo Slovencev. Fijuuu!« Prav tu se mi zdi ustrezna opomba, da se »Satira dogaja nekaj danes, nekaj pa v ne tako oddaljeni prihodnosti,« prava poanta! Ni »ne tako oddaljena prihodnost« tisti osrednji del komedije, ki je po avtorju futurističen in v letu 2017, oddaljena prihodnost je vlak, ki nas danes pelje v Evropo in na katerem je naš patriotizem izražen prav z jarrijevsko-moderndorferjevsko satiro: »Ce bi ne bilo Slovenije, ne bi bilo Slovencev!« In to reče Pepi, ki je še ves iz Avstroo-grske, ko še ni bilo Slovenije... Fijuuu, fijuuu! V velikem komedijskem opusu Vinka Moderndorferja j(' morda »fantastična komedija« Podnajemnik najbolj učinkovita, najbolj groteskno farsična in najbolj povedna. Vinko Moderndorfer KAKO SEM POSTAL PODNAJEMNIK Komedijo l'odiiajeiniiik sem začel pisati poleti leta 1998. Takrat so bile slovenske podna jemniške zadeve morda še bolj žive ali pa smo se na njih zdaj že navadili. Napisal sem prvo dejanje in pisanje prekinil, pa ne zaradi tega, ker ne bi vedel, kako naprej, temveč zaradi pomanjkanja časa. K igri sem se vračal (tako mi pričajo moji dnevniški zapisi) pozimi 1999 leta. Do konca pa sem jo napisal poleti, na natečaj sem jo poslal šele naslednje leto. Tik preden sem jo poslal, sem naredil še nekaj bistvenih sprememb: spremenil sem imena in iz komedije črtal kar nekaj aktualizmov in satiričnih bodic, za katere sem menil, da bodo v naslednjih letih izgubile ostrino in aktualnost. Kratka zgodovina slovenske demokracije nas uči, da se aktualni škandali in neumnosti zelo hitro postarajo. To, kar se nam je zdelo še včeraj smešno, že jutri ni več zanimivo, pojutrišnjem pa nihče ne ve več, zakaj smo se včeraj smejati. Satira je namreč velikokrat vezana na določeno situacijo, na določene ljudi, na določeno atmosfero v družbi, ki pa se zelo hitro spreminja. V svoji zadnji predelavi Podnajemnika sem se odločil, da bom v igri pustil samo tiste satirične trenutke, ki so takšni, da bodo zanimivi tudi jutri in pojutrišnjem (med bralnimi vajami pa mi je postalo kar malo žal za nekaterimi bodicami). Ze-več let (od leta 1995) pišem dnevnik. Včasih ga pišem vsak dan, včasih enkrat na teden, vmes ga nisem pisal kakšen mesec, dva... Nisem ga pisal takrat, ko se mi je v življenju veliko dogajalo... In zdaj, ko listam po dnevniku (pravzaprav brskam po računalniku), na zanimiv način odkrivam genezo Podnajemnika. Mnogo tistega, kar sem razmišljal med pisanjem dnevnika, sem pozabil, veliko idej sem kasneje zavrgel, ostale pa so nekatere zanimive misli, ki mi danes, ko smo tako rekoč tik pred premiero, razkrijejo marsikaj... 12. julij 1998 Vročina je grozna. Ležim nag na postelji in nasproti mene je prižgan računalnik. Laka me, prašeč, in me priganja. Začel sem z novo komedijo. (davni lik mi je zelo jasen. To bo star možakar, zelo star. nedoločljive starosti, ki ga hočejo spraviti iz stanovanja. Kot študent sem stanoval na Križevniški ulici v Ljubljani. Bil sem podnajemnik. In tam. v istem nadstropju, je stanoval Pepi. Imel je stekleno oko in kar naprej je govoril. Predvsem se je spominjal. Obnavljal je spomine. Kar naprej. Na takšen optimističen način. Predvsem pa je bil neprestano v progasti pižami. Ne spomnim se, da bi ga videl kdaj drugače oblečenega. Njegovo zgodbo sem enkrat že opisal, v knjigi Tarok />ri Mariji. Tokrat ga bom poskušal oživeti s humorne plati. Naslednji dnevniški zapisi se ukvarjajo predvsem z zgodbo in niso toliko Stune Potisk, Mihnla Kalezič, Zvone Agrez zanimivi, saj sem že zelo na začetku ugotovil, da se mora komedija ukvarjati predvsem z liki in ne toliko z zgodbo... 23. julij 1998 /godba: nekega starea hočejo novi lastniki (denacionaliziranei) njegovega stanovanja, za katerega ima odločbo, spraviti na cesto. To jim uspe, vendar se vmes premislijo, doživijo denacionalizacijsko katarzo (ne vem še. kako). To je vse. /godba je že v svoji zasnovi tako realistična, tako realna, tako banalno vsakdanja. Treba bi bilo poiskati presežek. Keali-stičnn obdelava me ne zanima. (!o-golj se mi zdi pravi model. Izhaja iz realizma, vendar nikakor ni realističen. Njegove osebe niso povsem realne. idti niso tipi. niti karikature, posebneži so (mogoče pa so Husi zares takšni pacienti). Ne vem. Moram začeti znova, (laja se je vrnila iz Londona. Takoj sem jo napadel, če je šla gledat kakšno gledališko predstavo. Ne. Šli pa so na največji reje parti v Evropi. In to dvakrat. Stila, načina pisave se ne da vnaprej določiti. Ne moreš se odločiti: to igro bom pa napisal realistično, ti liki bodo pa karikature, jezik bo poetičen, igra bo črna komedija... Določena tema, ki jo želiš napisati v gledališki, odrski obliki, se mora enostavno napisati sama. In tako sem tudi Podnajemnika, ki takrat še ni imel tega naslova, pisal z namenom, da bom napisal realistično igro, kakršne piše komediograf Ione Partljič, vendar sem zelo hitro (po kakšnih petnajstih straneh) ugotovil, da se mučim, da mi ne gre. dasi izmišljujem... Začel sem Milada Kalezič, lltirhnru Vidovič, Miro Podjed, Jožef Ropošo znova. Prepustil sem se likom, odklopil sem razum in pisal, pisal, pisal... 01. avgust IWH Sem kar zadovoljen. Včeraj se je ulilo. Padala je toča. No, pa nisem zadovoljen samo zaradi tega, zadovoljen sem, ker se mi zdi, da vem, v kakšnem stilu, načinu l>o komedija napisana. Včeraj sem prebral, kar sem napisal prejšnji teden... Tiste reči, ki so bolj absurdne narave, so najboljše... Pa ne gre za pravi absurd. gre bolj za nekakšno nenavadnost likov, za nekakšno čudaškost. Ja, čudaki so, posebneži. Tako Pe-pi. ki se mi je v prvih nekaj prizorih že kar lino izpisal. Mislim, da ga bom še bolj postaral, pravzaprav bo nedoločljive starosti, kol nekdo, ki je preživel kar nekaj držav, kar nekaj sistemov, vse od Avstroogrske naprej... Preživel je vse družbenoekonomske odnose in v vseli je bil podnajemnik. samo v tem, našem, sedanjem sistemu, mu je težko biti podnajemnik... Nekako tako. V naslednjih dnevniških zapisih sem podobno razmišljal tudi o ostalih likih, predvsem o družini, ki nenadoma dobi nazaj premoženje, za katerega še včeraj niso točno vedeli, da so ga sploh imeli. Ugotovil sem, da jih moram obravnavati kot celoto, kot zelo nenavadno družino, ki je nekoč davno sicer bila nekaj posebnega, njihov nono je bil bogat tovarnar, vendar se je njihova posebna, meščanska pozicija skozi socializem izgubila, proletarci niso mogli postati, meščani pa tudi niso bili več... Zato so posebneži. 07. avgust. 1990 Spominjam se, da je nekoč davno. hodil sem še v osnovno šolo. v Skalni kleti v Celju (ali nekje v bližini) živela nora grofica. Pravili so. da je hila nekoč zelo bogata, da je bila grofica in da so ji vzeli vse... Spominjam se. da so se vanjo zaganjali pobalini in jo zmerjali, ona pa je tekla za njimi in jim žugala s svojo palico. Zanimivo je bilo predvsem (o. da se je oblačila zelo nenavadno. Nosila je klobučke, kakršne si lahko videl samo v muzeju ali pa v kakšnem zgodovinskem filmu, hkrati pa seje obnašala kot beračica, brskala je po smeteh, skratka, bila je čudakinja... nora grofica... Mislim, da bi morala biti družina naših dcnacionalizimn-cev točno takšna. Malce nenavadna, izgubljena, odštekana... Ko sem našel model za družino, sploh ni bilo več težko. Zdaj, ko beremo igro in ko se z njo detajlno ukvarjamo na gledaliških deskah, vidim, da nas ta nc-navadno.it likov družine vodi v nekakšno tragikomienost, o kateri takrat, ko sem igro pisal, nisem razmišljal. Izgubljenci, čudaki, luzerji, ljudje, ki se ne znajdejo, katerim se kar naprej izjalovijo načrti... takšni ljudje so v resnici tragikomični. Čudaštvo nore grofice, ki mi je bila v poletju 1998 očitno inspiracija za komedijske denacionalizirance, je v resnici tragikomično. Tragikomična je prav kombinacija grofičinih stilnih klobučkov in njenega klošarstva. Seveda pa tragikomičnost v družini komedijskih denacionalizirancev ni tako radikalna. Bolj gre za ljudi, ki čez noč postanejo lastniki in jih bestialno popade želja po uspešni kapitalistični karieri. Ra- di bi na hitro unovčili nekaj, za kar prav- njegovega znanca spravili iz stano- zaprav niso zaslužni. Pravi denaciona- vanja tako, da so mu sredi zime po- liziranci (njiliov nuno) bi znali s pre- brali vsa okna, češ da jih morajo ob- moženjem delati na povsem drug način, noviti. In seje revež baje odselil, oni drugo ali celo tretjekolenski denaciona- pa so lahko prodali stanovanje po trž- liziranci pa želijo samo obogateti. Ko- ni ceni... Domislica je tragična, pa mično je njihovo pristno ogorčenje nad vendar tudi komična. Mislim, da jo krivico, ki se jim dela... bom uporabil. Zadnje čase se mi ne ljubi pisat. Prav mučim se. hkrati pa 19. avgust 19915 imam že toliko napisanega, skoraj ce- Ohslaja samo en konflikt: med lo prvo dejanje, da hi bilo škoda ne-podnajemnikom in denacionaliziran- hal. Nedokončano debt pekli in žge. ei... Ne morem se izogniti temu. da Boljše je, da stvar dokončaš in jo punc hi komedijska pripoved o podna- tem vržeš stran. Takšne so moje iz-jemniku Pepiju tekla po prizorih. kušnje, čeprav je težko... Dramaturgija postaj. Kot v lutkovnem gledališču. Važno je stopnjevanje. Na V tistem času sem nekako vedel, da kakšne načine vse ga hočejo spraviti igre ne bom dokončal do jeseni in da je iz stanovanja in kako se ti načini stop- v tem letu ne bom poslal na natečaj. S njiijejo. Prav zviti so. Zadnjič mi je tem si nisem delal problemov. Na su/o- Pavle pripovedoval, kako so nekega gi sem imel komedijo Limonada slove- niča, tako da s Podnajemnikom nisem hitel. Natečaj za komedijo, ki ga vsako leto razpisuje SLG Celje, je pravzaprav krasna zadeva. Najbrž sploh ne Iti pisal komedije, vsaj ne tako sistematično, če ne bi bilo natečaja. Tako pa se s komedijo kot gledališko-dramsko zvrstjo zadnja leta zelo intenzivno ukvarjam. Pravzaprav vse leto razmišljam o fenomenu komedije, satire... Delam si zapiske (predvsem dnevniške), v katerih poskušam sistematizirati, v nekakšen oseben sistem spraviti vse tiste zadeve v življenju, ki so lahko gledališko, komedijsko zanimive. Zdi se mi, da živimo v času, ko je najbolj zanimiv pravzaprav angažiran, satiričen humor in manj družinske zdrahe ali pa povsem oseben, značajski humor... Satira ima pač to moč (in dolžnost), da je lahko kritična do družbe, do sveta, v katerem nastaja... Tudi Podnajemnik je takšna angažirana satira (komedija), saj se ukvarja s problemom, katerega poznajo in s katerim se vsakodnevno srečujejo prav vsi Slovenci. Gre za prepoznavne situacije, za prepoznavne fraze iz denacionalizacijskega sveta, ki pa so seveda postav-Ijene v takšne zveze, da rezoniraju kot komedija. Vendar se je med pisanjem skristalizirala še ena niansa igre, ki je takrat poleti nastajala... 21. avgusta 199}{ Morda bom lahko to uporabil: “kar naj si grabijo, saj jim bomo čez deset let tako vse spet nacionalizirali!’' Moj prijatelj Pop večkrat izusti kakšno takšno duhovitost. Seveda ne misli resno. Ali pa? Zgodovina se ponavlja in napake se slej ko prej izravnajo na ta ali oni način. Včasih za napake dedov plačujejo vnuki... Tudi o tem mora spregovoriti mojn nova komedija. Mogoče Popove domislice ne bom dobesedno uporabil, vendar konllikl med porajajočimi se brutalnimi kapitalisti in tistimi, ki nimajo nič in so obsojeni, da vse izgubijo, obstaja... Samo, kako bi ga komedijsko obdelal?! Ib je znal liulgakov. koje ironiziral Oktobrsko revolucijo. Mislim, da sem naše! drugo dejanje. Presenetljivo bo, ko bomo čez dvajset let (zakaj ne kar leta 2017, na obletnico Oktobrske revolucije, ha?), popravljali krivice, ki so bile storjene v času denacionalizacije. Zgodovina se bo ponovila kol burleska... Naslednji teden se mi v Mariboru začnejo vaje. Delam svojo igro za otroke llmlobc na delu. Težko bo začeti. Kot po vsakih počitnicah. (!aja gre v novo šolo. Upam. da bo v redu. Tako sem za več kot za pol leta zaprl komedijo v predal. Pogledal sem jo šele februarja 1999. 23. februar 1999 Imam malo časa. Končal novelo Total. Mislim, da bo zbirki novel tako naslov. Total - kar fino se sliši. Total - detajl. Življenje je sestavljeno iz njiju. Prebral komedijo iz prejšnjega poletja. Kar v redu. Nekajkrat zasmejal. Drugo dejanje se je oblikovalo sproti. Pravzaprav sem ga pisal z lahkoto. Situacija, da se drugo dejanje dogaja leta 2017 in to oktobra, je gledališko tako hvaležna, da so osebe, ki sem jih zastavil v prejšnjem poletju, v njej zaživele z lahkoto. ().’}. marec 1999 Imam še teden dni časa, potem se mi začnejo vaje v operi... Dru^o dejanje podnajemniške komedije sem končal, vendar se mi zdi, da nekaj manjka... Nenadoma je preveč resno. Vse bi morala biti nekakšna burka... Tako kol je zdaj zapisano, je podobno nekakšni moralki. Manjka distanca. Vse skupaj (revolucijaipd.) bi moralo biti kot težka,mora, kol sanje nekoga. Mogoče očeta Antona Novaka? On je priženjen v družino. Zadnje čase se z ljudmi, ki so me pripravljeni poslušat, pogovarjam o revoluciji, o Oktobrski revoluciji. Preseneča me, kako malo vedo ljudje o tej zadevi. Drugo dejanje bom moral opremiti z nekakšnimi bolj konkretnimi podatki, da bo satirična asociacija na Oktobrsko revolucijo še bolj jasna. Mor- da: uporniki zasedejo Avroro, jahto predsednika in streljajo na Zimski dvorec. Nekaj teh podatkov, ki pa morajo biti nekakšne travestije pravili zgodovinskih dejstev, moram vplesti v dialog. Blazno me jezi, da ne bom mogel igre popolnoma končati. Najpomembnejša dramaturška ideja, ki se mi je porodita tisto zimo, je bila ta, da mora bili drugo dejanje pravzaprav nekakšna mora. Nekakšne sanje. To bi komedijo dvignilo z nivoja satirične burke na nivo fantastičnosti. Predvsem pa bi morali gledalci ves čas drugega- dejanja verjeti, da pač gledajo v prihodnost. Gledalčevo spoznanje, da je vse skupaj velika mora, bi moral biti nepričakovan preobrat, dramaturško presenečenje, ki za nazaj opraviči vse. Spominjam se, da sem vso pomlad in še del poletja razmišljal, kako bi to izpeljal. Nikoli se še nisem s kakšno komedijo ukvarjal na ta način in tako dolgo. V resnici sem komaj čakal, da bo konec, gledališke sezone in da se boni lahko spet usedel za mizo in igro dokončal. Ko sem jo začel ponovno brati, še nisem vedel, kako izpeljati ta pomembni obrat, ki bo preprečil, da bi igra ostala gola moralka. Začel sem pisati in nenadoma mi ji' bilo jasno. Očeta Antona Novaka mati, v svoji bestialni evforiji uničevanja lokomotiv (preteklosti), po pomoti udari po glavi in tako se igra konča. Drugo dejanje se dogaja leta 2017. Oče se po dolgih letih zbudi iz nezavesti (kome) in svet je drugačen... Zgodi se revolucija. Podnajemniki vseh dežel se uprejo. Na koncu drugega dejanja se situacija udarca po g/ari ponovi in Anton Novak se zbudi iz omedlevice - seveda v današnjem svetu. Vse se mu je samo zdelo. Vse je bila samo mora. Ko sem našel ta preobrat, sem lahko drugo dejanje napisal še enkrat in to mnogo bolj fantastično, absurdno, nenavadno... V domislicah sem lahko šel do konca, skoraj v strip... Dnevniški zapis iz avgusta 1 <)<)<) govori o navdušenju, da se mi je igra končno zaokrožila... 22. avgust IW) Ura je pol petih. Zjutraj, lu imam jo! Vse Štirna. Revolucija je možna samo kot mora. kot farsa, kot futurisli-eau igra. V tej travestiji lahko grem resnično do konca. Seveda v komedijskem smislu. Vse se lahko preplete, vse lahko ironiziram iu potenciram v komedijski efekt... Antejeva prebuditev mi omogoča to. Poleg tega je. če dogajanje postavimo v pri- Milada Kalezič, Barbara Medvešček, Drago Kastelic, Janez Berntez, Jožef Ropoša, Stane Potisk, Zvone Agrež, Bojan Umek hoclnost, verjetno vse. IMisliin. «ln se tudi prvo dejanje dobro konča. Karakterji so jasno in izrazito izrisani, kar je za takšno igro nujno. Takoj so prepoznavni. Manjka samo še generalno likanje, /daj. ko igra stoji, se zelo jasno vidi, kar štrli iz nje, predvsem vse Tormulacije, ki so preveč realistične, jezik! 'To moram izpilili. Manjka še en obiskovalec. Dopisati. Obiskovalci, ki pridejo najemat hišo v prvem delu. morajo biti nekakšna slovenska družba v malem: Podjetnik, Duhovnik. Umetnik, Tujec, Politik... To napisati! Nujno! Kljub temu, da je bila komedija praktično končana, je listo leto nisem oddal na natečaj. Naslednje leto sem jo prav z užitkom pilil, spremenil sem nekatera imena in predvsem delal na tem. da je komedija dobila tudi svoj ustrezni jezikovni stil, ki ni povsem realističen, saj so formulacije okrajšane in zgoščene. Komedijo, ki govori o aktualni temi, ki jo vsi zelo dobro poznamo iz vsakdanjega življenja, sem uspel ugledališ-riti na nerealističen način, kar mi je omogočalo, da igra ni zgolj satira o ak-tualnib zadevah, temveč komedijsko preigravanje zgodbe o revoluciji. Komediji je bilo treba dati samo še naslov. Sprva sem jo imenoval: KO SO VOZILI 11LAPOM. Vendar je bil naslov preveč na prvo žogo nostalgičen, čeprav je element prastarih hlaponov, ki so nekoč povezovali te kraje z Avstroogrsko Evropo, za igro še kako pomemben... Tik preden sem komedijo oddal na pošto, sem ji dal naslov PODNAJEMNIK. In niti ztt hip nisem podvomil, da komedija ne bo nekoč prišla do publike. Jožef Ropoša, Barbara Vidovič, Janez Bermež, Milada Kalezič, Miro Podjed Posebna nagrada Dragici Potočnjak Drama Dragici' Potočnjak Alisa, Aliča, ki jo SLG gledališče v režiji Matije Logarja krstno uprizorilo na Odrupodo-drom v sezoni l<)()9/2()()0, ji' na Mednarodnem fesi train komornega gledališča ZLATI LM 2001 v Umagu prejela »POSEBNO NAGRADO« za dramsko besedilo. Fotografija uprizoritve Al.ISA, ALIČA: Barbara Vidovič, Milada Kalezič OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINA Premiera 15. oktober 2001 Režiser Miha Golob Igralci: Daviti Čeh, Renato Jenček, Bruno Baranovic, Damjan Trbovc, Igor Sancin, Manca Ogorevc, Tina Gorenjak, Aljoša Kovačič, Igor Žužek; Manca Ogorevc, David Ceh, Tina Gorenjak Aljoša Kovačič, Renato Jenček SLG CELJE Upravnik Borut Alujevič Umetniški vodja Matija Logar Dramaturg Krištof Dovjak Lektor Simon Serbinek Vodja programa in propagande Jerneju Volfand Tehnični vodja Miran 1’ilko Svet SLU Celje: Slavko Deržek, Ana Kolar, Mariana Kolenko, Martin Korže, Aleksa Gajšek Kranjc, Miran Pilko, Bojan Umek, Zvone Utroša, Jagoda Tovirae (predsednica). Strokovni svet: Polde Bibič, Krištof Dovjak, Franci Križaj, Anica Kumer (predsednica), Bojan I mek; Igralski ansambel: Zvone Agrež, Bruno Baranovič, David Ceh, Tina Gorenjak, Jagoda, Renato Jenček, Milada Kalezič, Drago Kastelic, Anica Kumer, Barbara Medvešček, Miha Nemec, Manca Ogorevc. Miro Podjed, Stane Potisk, Jožef Ropoša, Igor Sancin, Mario Selih, Damjan Trbovc, Bojan Umek, Barbara Vidovič, Igor Žužek, Aljoša Kovačič Upokojenci član: Janez Bermež WK, Slovensko Ljudsko Gledalište Celje Slii Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, p. p. 49 Telefoni: centrala (03) 42 04 200, tajništvo (03) 42 04 202 propaganda (03) 42 04 214, faks (03) 42 04 220 e-mail: slg-celje@celje.si http://www2.arnes.si/~ceslg7/ Gledališki list št. 3 • Sezona 2001/2002 Predstavnika Borut Alujevič, Matiju Logar • Urednik Krištof Dovjak Oblikovanje Triartes • Fotograf Damjan Švare • Naklada 3000 izvodov • Tisk Grafika Gracer Vinko Moderndorfer PODNAJEMNIK Fantastična komedija o prihodnjih časih »Strah kroži po Evropi, strah nezadovoljnih podnajemnikov!« OČE UBU: »Podali se bomo mimo mrkih in negostoljubnih Frizijskih otokov... Ah, gospoda moja, naj bodo otoki še tako lepi, Poljske ne odtehtajo. Če ne bi bilo Poljske, ne bi bilo Poljakov!« OSEBE GOSPOD PEPI - podnajemnik, star gospod nedoločljive starosti, upokojeni železničar - zelo gluh. Vedno ga vidimo samo v črtasti pižami. APOLONIJA NOVAK - prijatelji jo kličejo lahko tudi Polonca - dedinja, zelo energična oseba v zrelih srednjih letih. ANTON NOVAK - prijatelji ga kličejo lahko tudi Ante- Apolonin soprog, upokojen zastavnik proslule armade. JOLA - očkova hči in falirana študentka - hči svoje matere. SANDI - prisklednik in John občasni ljubimec. Bolj fdozofsko-vegetarijanski tip. KREATORKA IN PODJETNICA VIŽINTINOVA - zelo mondena, podobna gibljivi likovni razstavi. MAJORDOM ŠPILETIČ - prej Sadiku Jakubi, zdaj z značilno izgovorjavo: absol(j)utno ipd. in z značilno belo kapico. POSLANEC POZNIČ - ga ni bolj nezanimivega človeka. PETER in PAVEL, duhovnika, eden mlad in z deškim obrazom, drugi star in prijazen. PRIZORIŠČE Prizorišče prvega dejanja predstavlja velika sprejemnica, nekakšen centralen prostor v zelo stari in veliki dvonadstropni vili. V tem prostoru je lahko tudi stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje (ni pa nujno). Iz tega centralnega prostora, ki je zelo starinski, vodijo vrata v ostale sobe. V sredini so vhodna vrata. V drugem dejanju je prizorišče isto, samo daje opremljeno bolj moderno, futuristično. Gre za prepoznavno isto scenografijo, samo da so stene zdaj morda bele, okna okrogla ipd. Gre za enostavno, inventivno scenografsko opremo istega prostora... Skratka: v prvem in drugem dejanju imamo opravka z isto veliko sprejemnico v zelo stari denacionalizirani vili... Drugo dejanje mora delovati sanjsko. Komedijska fantastičnost naj bi se stopnjevala znotraj značajev in dogajanja, kot tudi v likovnem, scenografskem smislu... Satira se dogaja nekaj danes, nekaj pa v ne tako oddaljeni prihodnosti. PRVO DEJANJE Končno! Odločba! PRED ZAVESO. JOLA IN SANDI STOJITA IN KADITA, ANTON STOJI OB STRANI, DA NE BI IZGLEDALO, DA IM A KAJ SKUPNEGA Z NJIMA. VSI TRIJE PA ČAKAJO. APOLONIJA PRIVIHRA. V ROKAH DRŽI LISTE PAPIRJA IN VESELO MAHA Z NJIMI. APOLONIJA NOVAK Potrjeno, podpečateno! Končno! Odločba! ANTON NOVAK A je zdaj naše? APOLONIJA NOVAK Čisto! JOLA Zdaj gremo pa lahko na pizzo! ANTON NOVAK Jola, za našo družino je to velik dogodek, ti pa o pizzi! SANDI Jaz bi zelenjavno? Jola, a misliš, da imajo zelenjavno? ANTON NOVAK In tega tvojega kozla si tudi privlekla zraven! JOLA Sandi že ni kozel! SANDI Izačne zelo počasi razčlenjevati! Res pa je, da sem vegetarijanec... APOLONIJA NOVAK Pa kaj vam je?! Končno smo dobili odločbo, vi pa o zelenjavi! SANDI tpočasi in temeljito nadaliuieJ Anteje rekel... ANTON NOVAK Nisem jaz zate prav noben Ante! Moje ime je Anton, razumeš ti mene? SANDI (se ne da motiti, analitično nadaljuje) No, Jolin očka je rekel, da sem kozel, s tem je hotel namreč povedati, da tudi koze, tako kot jaz, jejo samo zelenjavo ... JOLA (energično-) Sandi, lepo te prosim, tih bot! Prav. APOLONIJA NOVAK No, gremo ali ne gremo? ANTON NOVAK Kam pa? APOLONIJA NOVAK Pogledat našo hišo. ANTON NOVAK Saj... Kje pa je ta naša hiša? APOLONIJA NOVAK A veš, da ne vem... APOLONIJA POGLEDA V PAPIRJE. APOLONIJA NOVAK Nekje v Rožni ulici, številka 12. Dvonadstropna vila z vrtom in verando. Tako piše. JOLA U, naš dedi je bil pa premožen dec! APOLONIJA NOVAK Jola, to je bil tvoj pradedek. In moj čisto pravi nono! Da smo si na jasnem, kdo danes dobiva nazaj premoženje. Jaz! Jaz in samo jaz sem prava dedinja svojega dedka! Toliko, da bomo vedeli pri čem smo. ANTON NOVAK Polonca, ampak jaz sem vendar tvoj mož! JOLA In jaz vajina hči! SANDI Kaj sem pa jaz? ANTON NOVAK Ti si vegetarijanec. Smo se že zmenili. APOLONIJA NOVAK Najboljše je, da gremo kar s taksijem. Kaj pa vem, kje je ta Rožna ulica. Do pred kratkim sploh nisem vedela, daje imel dedek kakšno vilo. Koje umrl, sem bila stara pet let. A ni to fino, da nenadoma dobiš nekaj, za kar sploh nisi vedel, da je tvoje. Kot loterija! Alo, gremo! JOLA A se ne bi vmes ustavili na eni pizzi? ANTON NOVAK Jaz nimam denarja. Penzionisti smo najbolj zapostavljen segment naše družbe. Družba nas je izvrgla, čeprav smo ji zvesto služili. In to štirideset let. Ja, štirideset let sem nosil zastavo! Nesebično sem gradil družbo, ki meje potem tako brezobzirno brcnila v penzijo. APOLONIJA NOVAK Jezusna, si pa res bogi! Zdaj si v penziji in kaj ti manjka! Kar se pa zastave tiče... Jasno, da si jo nosil, saj si bil zastavnik. ANTON NOVAK Seveda sem bil zastavnik'. In ponosen sem na to, da sem bil zastavnik. In kaj imam zdaj od tega, kaj? JOLA Oči, ne se sekirat! Zdaj smo dobili nazaj dedkovo vilo! Lepo jo bomo prodali in šli na morje, ane Sandi? SANDI Cše vedno razmišljat Kozel mi niste rekli zaradi tega, ker sem vegetarijanec, ane da ne, gospod Ante? ANTON NOVAK Jasno, da ne! Kozel kozlasti! APOLONIJA NOVAK (ii popuščajo živci) A bi zdaj lahko končno šli pogledat našo vilo! JOLA Ja, ja, pejmo, pejmo! SANDI Ampak... Zakaj pa ste mi potem rekli, da sem kozel? MATI DRUŽINE, APOLONIJA NOVAK, DVIGNE ROKO IN POMAHA... APOLONIJA NOVAK Taksi! Taksiiiiii!!! Vila v rožni ulici št. 12. NOTRANJOST VILE. VELIKA SOBANA Z LESENIM STOPNIŠČEM, KI VODI V ZGORNJE NADSTROPJE... OB STRANEH VHODNA VRATA, KI VODIJO V RAZNE PROSTORE... VSEPOVSOD PO STENAH ZAPRAŠENO ROGOVJE JELENOV IN KOŠUT... NEKATERO ROGOVJE JE POŠKODOVANO, MANJKA KAKŠEN ROG, VISI POSTRANI ITD... VILA DAJE VTIS ČASTITLJIVE STAROSTI. NEKOČ JE MORALA BITI LAST ZELO PREMOŽNIH LJUDI, DANES PA SE VIDI, DA SO JO PREBIVALCI PO SVOJE PREUREJALI. V KOTU VIDIMO NAPRIMER VELIK BEL BOJLER, TUDI NEKA VRATA SO VZIDANA PO SVOJE, NAPELJAVA POTEKA KAR PREKO STARIH TAPET, LESTENEC SREDI PROSTORA JE PREDELAN ITD.ITD. VIDI SE, DA V HIŠI ŽE ZELO DOLGO NE ŽIVI ZGOLJ ENA DRUŽINA. I NEKAJ TRENUTKOV TIŠINE, POTEM SE NEKA VRATA ODPREJO... V PROSTOR PRITEČE PEPI. TO JE STAR MOŽAKAR V ČRTASTI PIŽAMI IN S COPATI NA NOGAH. PEPI SE USTAVI SREDI PROSTORA IN ZAČNE TELOVADITI: ROKE V PREDROČENJU IN RAHLI POČEPI... GOSPOD PEPI Ena dva, dva dva, tri dva, štiri dva... GOSPOD PEPI NEKAJ ČASA TEČE NA MESTU, POTEM PA TEKAJOČ IZGINE SKOZI NEKA VRATA NA DRUGI STRANI SOBANE... ČEZ NEKAJ TRENUTKOV ZASLIŠIMO, KAKO NEKDO ODKLEPA VHODNA VRATA V OZADJU. V PROSTOR VSTOPI NOVAKOVA DRUŽINA. APOLONIJA NOVAK Navdušena sem! A ste videli vrt, res daje malce zanemarjen, se pa vidi, daje parcela dragocena. Pa ograja, zgoraj na balkonu nad vrati, a ste videli? Čisti barok! Po mojem je še pa še vredna! JOLA Barok je bil od leta tisoč šesto do tisoč sedemsto petdeset, tale vila je bila pa zgrajena v dvajsetih letih.... APOLONIJA NOVAK Boš ti mene učila, kaj je to barok! Ti, falirana slavistka! SANDI Jola pa že ni falirana. Do diplome ji manjka samo šest izpitov. ANTON NOVAK Že deset let. SANDI O, ne! Deset pa že ne, kakšnih osem mogoče... JOLA Sandi, lepo te prosim, tih bot! SANDI Prav. APOLONIJA NOVAK Če rečem barok, potem se ve, kaj mislim s tem. Barok je, če je nekaj blazno razkošno, no, hočem reči, široko in obilno.... Tako kot jaz, naprimer. Barok je, če niso šparali z materialom. A imam prav, Ante? ANTON NOVAK Polonca, super si rekla, super! Tudi tole stopnišče je pravi barok. SE RAZGLEDUJEJO PO PROSTORU. APOLONIJA NOVAK Da o preprogah niti ne govorim. Čisto barok! ANTON NOVAK Pa parket! Tudi barok! APOLONIJA NOVAK Malce Črviv, ampak barok! SE OBČUDUJOČE SPREHAJAJO PO PROSTORU. JOLA Je bil pa naš dedi frajer! In zdaj je to res vse naše? APOLONIJA NOVAK Črno na belem! Dobili smo nazaj nacionalizirano dedkovo premoženje. Hočem reči, dobila sem nazaj vilo in vrt. JOLA A to pomeni, da lahko počnemo s tem kar hočemo? APOLONIJA NOVAK Točno tako. ANTON NOVAK Zdaj bom končno lahko imel svojo delavnico! Lahko bom popravljal stara kolesa, kolikor bom hotel! JOLA Jaz pa si bom zgoraj uredila literarno zadrugo. Postala bom pisateljica! Do sedaj nisem imela pravih prostorskih pogojev. ANTON NOVAK Kot da za pisanje potrebuješ kaj več, kot svinčnik in beležnico! SANDI Jaz pa bom lahko na vrtu vzgojil kakšnih petdeset sadik. Za osebno uporabo.. ANTON NOVAK (se razburi, očitno mu gre Sandi vedno zelo na živce-) Kaj boš gojil? Nič ne boš gojil! SANDI Saj z ulice ne bi nobeden videl... ANTON NOVAK Sem si kar mislil, da konzumiraš mamile'. Vsi tisti, ki niso služili vojske so potencialni konzumatorji vseh vrst mamilov'. To je klasika! SANDI Nisem bil v vojski, ker sem pacifist! ANTON NOVAK Ti bom jaz dal pacifist! Fiksaš, ne pa pacifist! In mimo stoj, če govoriš z mano! Razumeš ti mene? JOLA Sandi, naredi mi uslugo in reci, da razumeš. SANDI Če pa ne razumem. ANTON NOVAK Vrt bom uporabljal za skladišče rabljenih koles, ne pa za tvoje mamile. APOLONIJA NOVAK (energično poseže v porajajoči se prepiri Nobenega skladišča ne bomo imeli, za nobena rabljena kolesa. ANTON NOVAK Polonca! APOLONIJA NOVAK In nobene literarne zadruge. JOLA Mamica! APOLONIJA NOVAK Hišo bomo dali lepo v najem. JOLA Zakaj? A ne bi raje uživali.^. Vsak bi imel lahko svojo sobo... SANDI Jaz bi skrbel pa za vrt. APOLONIJA NOVAK Vse sem premislila. Hiša je skoraj v centru mesta. Deset minut od parlamenta. Lepo jo bomo dali v najem. Najboljšemu ponudniku. A se zavedate, koliko je to denarja? In to vsak mesec? ANTON NOVAK Koliko? APOLONIJA NOVAK Ogromno! Če pa se nam posreči, da spravimo v hišo kakšno veleposlaništvo, potem pa smo sploh na konju! Veste kakšna renta je to? ANTON NOVAK Kakšna? APOLONIJA NOVAK Ogromna! Zdaj bom končno imela čas in denar, in se bom lahko ukvarjala samo z astrologijo. In to do smrti. JOLA Katastrofa! Jaz pa sem sanjala o literarni zadrugi! APOLONIJA NOVAK Joli, kaj kar naprej jamraš! Z denarjem, ki ga bomo dobili z najemnino, lahko najameš kompletno vilo Društva pisateljev. Če pa spravimo v to hišo kakšno dobrostoječe podjetje ali celo veleposlaništvo in zahtevamo predplačilo za kakšnih deset let, si lahko mimo kupimo novo hišico. Atrijsko. V neposredni bližini našega predsednika. Vsi pa dobro vemo, kaj pomeni deset let. Nič! Minejo kot blisk! JOLA Ja, resje. Se mi zdi, da sem bila še včeraj brucka. APOLONIJA NOVAK In še vila nam ostane, kot neodtujljivi kapital, ki neprestano proizvaja spet nov in nov kapital. Stvar je totalno simpl. Sploh si nisem mislila, da človek lahko tako hitro zapopadejo vse skrivnosti kapitalizma. ANTON NOVAK Tako je! Hišo moramo oddati najboljšemu ponudniku! Tako jaz predlagam! SANDI Kaj pa vrt? Če ne boste oddali vrta, bi jaz lahko imel tam doli, v kotu pri ograji, kakšnih petdeset sadik. Za osebno uporabo. APOLONIJA NOVAK Kaj si nor! Ti bi imel na vrtu ameriškega veleposlaništva svojo travo! Nikoli! Samo preko mojega trupla! Alo, gremo si ogledat še ostale t> prostore. Jaz grem v prvo nadstropje. ANTON NOVAK Jaz pa v klet. Mogoče je tam kaj starih koles. Ko sem bil otrok, sem iz sedmih starih koles naredil zelo lepo skulpturo... Najmanj dve leti je stala na dvorišču. Nihče je ni mogel podreti! APOLONIJA IN ANTON ODIDETA VSAK NA SVOJ KONEC HIŠE. SANDI ISandiiu ni in ni jasno, kar ie maloprej rekla Apolonija! Gospa Polona... Nisem razumel... Kaj ste mislili s tem, ko ste rekli, samo preko mojega trupla...? JOLA Sandi, lepo te prosim, tih bot! SANDI Prav, Joli. TUDI JOLA IN SANDI SI GRESTA OGLEDOVAT HIŠO. Srečanje bližnje vrste. PRIZORIŠČE JE TAKO NEKAJ TRENUTKOV PRAZNO, POTEM PA SE ODPREJO VRATA NA LEVI IN V PROSTOR SPET PR1TELOVAD1 PEPI. ZGORNJI DEL PIŽAME SI JE SLEKEL. OČITNO SE JE V KOPALNICI KORENJAŠKO UMIL DO PASU... PEPI TELOVADI (ODROČENJE, PR! ROČEN JE, POČEP) IN PREPEVA... GOSPOD PEPI Ena dva! Kdor ga ima - ga ima! Dva dva! Zato mi vsaka rada da! Tri dva! Midva sva dva kerlca! Štiri dva! Hopsasa in ča ča ča! PEPI TELOVADI VEHEMENTNO, KO SE VRATA ODPREJO IN SE V PROSTOR VRNETA JOLA IN SANDI. SANDI ŠE VEDNO RAZMIŠLJA IN RAZVOZLAVA PRED KRATKIM IZREČENO MISEL... SANDI iše vedno goni svoie) ... preko trupel lahko hodiš samo na pokopališču, zato tvoje mame res ne razumem... JOLA Kakšen lep salon! Lahko bi bil krasna literarna delavnica. SANDI / Ja... In oken ima tudi veliko. Na vsakem oknu bi lahko bilo najmanj dvanajst sadik... GOSPOD PEPI Dober dan. JOLA IN SANDI SE OZRETA IN ZAGLEDATA DO PASU GOLEGA PEP1JA V POZI ZAGRIZENEGA TELOVADCA. GOSPOD PEPI JIMA VESELO KIMA V POZDRAV. SANDI IN JOLA PA KAR NE MORETA NEHAT BULJITI VANJ... SANDI Jola, se mi zdi, daje ameriški veleposlanik že tu. JOLA Kakšen veleposlanik! A ne vidiš, da je na pol nag! GOSPOD PEPI Ja, čisto prav imate! Mrzlo je ko vrag! Ampak jaz vseeno telovadim. Vsako jutro. Z mrzlo vodo se zdrgnem do rdečega, potem pa telovadim. To počnem že dvainosemdeset let. Ena dva! Kdor ga ima - ga ima! Dva dva! Zato mi vsaka rada da! Toplo priporočam! Je dobro za prekrvavitev! JOLA Oprostite! In kako ste prišli not? Kdo vam je dal ključ? GOSPOD PEPI Luč naj bo pa kar ugasnjena! Saj je dosti svetlo! Veste, jaz luči skoraj nikoli ne prižigam. Tudi ponoči redko. Grem vedno spat, ko se stemni in vstanem, takoj ko se zdani. Kaj se pa zamudim! Zato pa tako dobro izgledam. Kar poglejte, nikjer nobene maščobe, sama mišica!! PEPI SE POTIPA PO TREBUHU... POTEM PRENEHA S TELOVADBO. GOSPOD PEPI Ah, dovolj bo. JOLA MU ZASTAVI POT. JOLA IIČpla! Samo trenutek bi si drznila ... GOSPOD PEPI Ho prekine in potolažil Ho, ho, ho! Ne bojte se, ne boste zmrznila'. Zadnjič, pred šestintridesetimi leti seje točno tako izrazila tudi gospa Berta, ki je čistila tu vsako sredo, res, krasna ženščina, je rekla: “Gospod Pepi, ko vas takole gledam, " tudi pred šestintridesetimi leti sem takole telovadil, sredi zime, pri odprtem oknu, no, je rekla, "ko vas takole nagega gledam, se mi zdi, da bom kar zmrznila!’’ Ho, ho, ho! Niste prvi, res niste! Sicer pa oprostite, nisem se vam predstavil: Jaz sem Pepi, železničarski upokojenec od leta oseminpetdeset, smer Maribor - Pragersko -Zidani most - Zagreb, in to dvaindvajset let, upokojil sem se pa v smeri Ljubljana - Reka, tovorni promet. Takoj se vrnem. Samo pižamo preoblečem. Veste, nimam rad, če je pižama zmečkana, sem zelo aklih tip. Železničarski rod še iz leta osemnajsto sedeminštirideset, ko je moj prednik po očetovi strani prvič zapeljal hlapon na ljubljansko postajo. Se takoj vrnem! PEPI ODHITI IN IZGINE JOLA Tip je gluh ko marela! SANDI A misliš, da bo imel kaj proti, če bom na vrtu uporabljal bio gnojilo? IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA SE SPUSTI MATI APOLONIJA. APOLONIJA NOVAK Pa to je krasno! Zgornji salon je čisto pravi barok! Če bi ga pregradili, bi iz njega naredili kakšnih šest zelo spodobnih pisarn. JOLA Mami, dol boš padla, ko ti bom povedala... APOLONIJA NOVAK Joli, sem ti že rekla, da ne bo nič s tvojimi literarnimi delavnicami. Samo spomni se, kako je bilo, ko si v naši dnevni sobi priredila literarni večer. Stene smo trikrat belili in še zdaj se vidi tisti verz: “Gobice, gobice, v božjo mater gobice!" JOLA (sc zahihita) Ne to. Dol boš padla, ko boš slišala za zelo starega železničarja, kije obseden od telovadbe... SANDI ise tudi zahihitaj ... zraven pa še nič ne sliši. APOLONIJA NOVAK fsumliivoJ Sandi, sem ti rekla, da ne zastrupljaj moke hčerke s sadikami! VRATA SE ODPREJO. GOSPOD PEPI SE VRNE. OBLEČEN JE V SVEŽO ČRTASTO PIŽAMO. RAZLIKA JE SAMO TA, DA IMA ZDAJ PIŽAMA NPR. NAMESTO MODRIH ČRT ZELENE. GOSPOD PEPI Sem že nazaj! Sem že spet na prvem tiru! APOLONIJA NOVAK Kdo pa je to? JOLA Telovadec. APOLONIJA NOVAK Kakšen telovadec? SANDI Prej je bil na pol nag, zdaj je pa že oblečen. GOSPOD PEPI (se razveseli, ko vidi AnoloniioJ O, veseli me, da nas je vedno več! Gospa, vam se še nisem predstavil. Jaz sem Pepi. PEPI SE PRIKLONI NA NAČIN AVSTROOGRSKIH KAVALIRJEV IN APOLONIJI DOLGO POLJUBLJA R9KO. GOSPOD PEPI Železničar v pokoju. APOLONIJA NOVAK Ampak... Kdo ')e ta gospod? GOSPOD PEPI (navdušeno, ker se mu zdi, da ie razumeB Ja, ja, se strinjam, iz roda v rod duh išče pol. Prav imate. To velja še posebej za nas, železničarje. Moja babica je vedno rekla: "Najboljše je imet železničarja. Imajo uniforme in piščalko. Kaj naj si poštena ženska potem sploh še želi! ” Zato vam dam kar prav, gospodična.. .Iz roda v rod se prežvižgamo samo železničarji. Kaj se pa zamudimo! APOLONIJA NOVAK Oprostite, nisem več gospodična... Moje ime je Apolonija Palir, poročena Novak. GOSPOD PEPI Se zelo zelo strinjam! Kavalir pa res ne more biti vsak\ JOLA Mami, gospod Pepi je zelo gluh. GOSPOD PEPI Seveda sem. Zato, ker vsak dan telovadim. APOLONIJA NOVAK Kaj? GOSPOD PEPI Zato sem tako šlank. Ali, kot pravi gospodična, suh\ « APOLONIJA NOVAK Resje gluh. GOSPOD PEPI Pravkar sem povedal zakaj. APOLONIJA SE ZELO POTRUDI IN GOVORI ZELO NAGLAS IN ZELO RAZLOČNO. APOLONIJA NOVAK Gospod Pepi... GOSPOD PEPI Prav imate. To sem jaz. APOLONIJA NOVAK Gospod Pepi, kaj delate v naši hiši? GOSPOD PEPI (spet ne razumel Ne, to pa ne! Hiša je sicer stara, ampak miši pa v njej ni. Že od leta dvainšestdeset. APOLONIJA NOVAK (strogo! Sandi, a ste se z gospodom slučajno zakadili? SANDI Ne še. ZADEVO PREVZAME V SVOJE ROKE JOLA. GOVORI NAJBOLJ RAZLOČNO, SKORAJ ZLOGUJE. JOLA Gospod Pepi... Kaj de-la-te v na-ši hi-ši? GOSPOD PEPI Tukaj stanujem. Že od leta oseminštirideset. O, nas je bilo še pa še. Sami uradniki z železnice. Potem pa so vsi pomrli, malo ciroza, malo viroza, malo hude žene, kakšna železniška nesreča, komu odreže nogo, komu glavo, odvisno... No, pa sem ostal sam. Tu mi je zelo, zelo všeč. Sehr sehr! Kot bi rekla moja nonica, ki je bila hausangestalte aus Wiena. Apropo, boste vi tudi stanovali tu? Odločba. IZ KLETI SE VRNE ANTE NOVAK. ANTON NOVAK Klet je krasna, obokana. Kar vidim, kako bi lahko od vsepovsod visela kolesa. Prav škoda je, dajo bomo oddali. GOSPOD PEPI O, vedno več nas je! Krasno! Spet bo hiša oživela! ANTON NOVAK Kdo pa je to? JOLA Gospod, ki očitno tu stanuje. SANDI Zelo je gluh. GOSPOD PEPI Kot sem že rekel, zaradi redne telovadbe. APOLONIJA ZAČNE PANIČNO BRSKAT PO PAPIRJIH. APOLONIJA NOVAK Ampak, v papirjih razločno piše, daje vila naša. ANTON NOVAK Apolonija, a hočeš reči, da so nam vrnili hišo s podnajemnikom vred. APOLONIJA NOVAK (bere odločboJ Evo, tu, v drobnem tisku piše: ...za vse preostale najemniške dogovore, ki še veljajo za stanovanjski objekt, poskrbijo lastniki sami... Barabe! Najemnika so nam podtaknili v drobnem tisku! ANTON NOVAK (se razburit Jebemojimboga! Mojo lastno hišo mi vrnejo s podnajemnikom vred! Kakšna država! Drek, ne pa država. A sem zato garal štirideset let, se plazil po poligonih, čistil skladišča, mahal z zastavo... Kri sem jim žrtvoval, oni pa so me brcnili v penzijo in zdaj mi na stara leta nakopljejo na vrat še podnajemnika, samo zato, da bi me zajebavali. V moji hiši, v moji lastni težko pričakovani hiši. Apolonija, jaz jih bom vrgel v zrak! En rugzak pehotnih min jim bom postavil pred vrata in jih pognal v zrak! Vse skupaj! Častna, da jih bom... SANDI Ante, a boš en dim, to blazno pomirja... ANTON NOVAK Ne ti meni Ante, zate sem Anton, in mimo stoj, če govoriš z menoj, razumeš ti mene? SANDI Razumem, Anton. APOLONIJA NOVAK Če sta končala, bi jaz prevzela zadevo... Predvsem moramo razčistiti nekatere stvari... Gospod Pepi? GOSPOD PEPI Prav imate, to sem jaz. APOLONIJA NOVAK (razločno in na glasi Vi sta-nu-je-te tukaj? GOSPOD PEPI Seveda. Že od leta oseminštirideset, v hišo sem prišel takrat, ko je Tito ponosno Stalinu rekel: NE! Potem smo sicer črtali vse tovorne kompozicije Ljubljana - Beograd - Budimpešta-Varšava - Moskva, ampak bili pa smo zato samostojni in svobodni! APOLONIJA NOVAK Že prav, že prav... (razločnol Torej ste v tej hiši pod-na-jem-nik? GOSPOD PEPI O, ne, to pa ne. ANTON NOVAK (se ne more zadržatil Kaj pa potem delate tu? Polona, vprašaj ga... GOSPOD PEPI Tu stanujem. Imam odločbo. ANTON NOVAK Pa smo tam. Ima odločbo. Niti podnajemnik ni. GOSPOD PEPI Ja, že od leta oseminštirideset. Ne vem, če jo bom našel ... Počakajte, grem pogledat. Kaj se pa zamudim! PEPI ODHITI. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot... JOLA Kaj to pomeni? APOLONIJA NOVAK Da imamo podnajemnika in da bomo zato zelo težko oddali hišo v najem ameriškemu veleposlaništvu. ANTON NOVAK Dajmo mu odpoved. APOLONIJA NOVAK To pa ne bo šlo. ANTON NOVAK Zakaj pa ne, za hudiča! APOLONIJA NOVAK Ker so takšni zakoni. Če ima človek odločbo, mu ne moreš kar tako dati odpoved. Razen, če ne plačuje najemnine... JOLA A to pomeni, da bo zdaj najemnino plačeval nam? SANDI Potem bo pa najbrž vrt prost? JOLA Sandi, lepo te prosim... SANDI Sem že tiho, Joli, sem že tiho... APOLONIJA NOVAK Se bojim, da dokler ga ne spravimo ven, hiše ne bomo mogli oddati v celoti, ampak samo po posameznih delih. ANTON NOVAK Okupator! Temu se strokovno reče okupator'. APOLONIJA NOVAK No, ja... Vedno se da najemnika na ta ali na oni način spraviti iz stanovanja. Končno železničar ni več rosno mlad. Biologija pa tudi naredi svoje. ANTON NOVAK To je res. Zelo dobro se spomnim, kakšna si bila pred tridesetimi leti. APOLONIJA NOVAK V najslabšem primeru se bomo začasno morali zadovoljiti z oddajanjem poslovnih prostorov različnim manjšim podjetjem. Na zgubi bomo na vsak način, ampak ga bomo že kako spravili ven. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha... PEPI SE VESELO VRNE. V ROKAH IMA LIST PAPIRJA. GOSPOD PEPI Našel sem odločbo. Je bila pod posteljo, v nočni posodi. Veste, imam klasično bidermajer nočno posodo, še od svoje babice, ki je bila na Dunaju zelo znana intrige dame. Ona je večkrat rekla, se zelo dobro spomnim, kadar me je kot otroka z vlakom peljala iz Dunaja v Trst, no, vedno je rekla: "Pepko, med Dunajem in Trstom lahko mirno spiš. Ni nič vrednega za videt! ’’ In prav zaradi nje čutim posebno ljubezen do železnice! ANTE MU POTEGNE DOKUMENT IZ ROK. ANTON NOVAK Dajte sem... Ja, zakaj pa je papir tako moker? GOSPOD PEP1 (nadaljuje pripoved) No, kot sem rekel, odločbo sem komaj našel, z enim koncem je bila že v nočni posodi, še sreča da ste prišli, sicer bi jo najbrž zlil stran... ANTE ZELO KISLO POGLEDA, KO SE ZAVE OD KOD MOKROTA... APOLONIJA NOVAK Ante, preberi, kaj piše! ANTON NOVAK (pregleduje list) Piše... piše... Ja, piše, daje vse v redu. Daje najemnik in pika. Zajebali so nas. In tudi pika! JOLA Kaj pa najemnina? ANTON NOVAK Piše, da od pravnomočnosti denacionalizacijskega postopka najemnino plačuje nam in to v isti višini kot prej. Piše, da ga ščiti zakon, (se razburi. da mu kar oči izstopilo, kriči koz zastavnik na poligonu) Jebemjimboga1. Kdo pa mene ščiti!? Mene, ubogega denacionaliziranca! SANDI Pomiri se, Ante, do pred kratkim sploh še niste vedeli, da ste denacionaliziranec. ANTON NOVAK (kriči, da je že ves vijoličast) Ti se pa nikar ne oglašaj! Individuum, ki ni služil domovini, zame ne eksistira, razumeš ti mene: zame ne eksistiraš'. GOSPOD PEPI Joj, kako je to fino, kadar človek govori razločno. Čestitam, gospod, zelo sem navdušen nad vami. Prav vse sem vas razumel. Gotovo ste šolan glas. In strinjam se z vami, ko pravite, da je eksistenca važna. Zelo je važna. In to je treba v teh časih večkrat jasno in glasno poudariti! ANTON NOVAK Kaj zdaj ta tip govori? JOLA (razločno in na glas) Gospod Pepi... Na-jem-ni-no boste zdaj plačevali nam. GOSPOD PEPI Najemnino! Seveda. Že tri mesece je ni nihče kasiral. Na občini so rekli naj počakam na nove lastnike. A, in to ste zdaj vi! Krasno! Bomo kar takoj poravnali. Imam vse pripravljeno, tule, v žepku. Kaj se pa zamudim! ZAČNE VLEČI ZMEČKANE BANKOVCE IZ ŽEPKA NA ZGORNJEM DELU PIŽAME. GOSPOD PEPI Tukaj le... Evo... Za tri mesece... Ena, dva, pet, sedem... Takole... Osemnajst tisoč in tristo šestdeset tolarjev. Za vsak mesec šest tisoč in sto dvajset tolarjev. Čisti računi, dobri prijatelji. VSI Z ZAČUDENJEM GLEDAJO V DENAR, KI GA JE PEPI POTISNIL V APOLONIJINE ROKE. APOLONIJA NOVAK Kaj? Osemnajst jurjev za tri mesece? SANDI Za zelenjavno pizzo bo že. GOSPOD PEPI (veselo nadaljuje) A veste, da je imela Avstroogrska tudi tolarje? Vidite, kako se vse vrača! Jaz se jih sicer ne spomnim več, vem pa, da je pokojni dedek, po mamini strani, revežu seje zmešalo, je mislil daje prestolonaslednik Ferdinand, ki je preživel atentat in ga zdaj skrivajo pri babici, no, je večkrat rekel babici: "Baba stara, kdaj me boš vrnila v Shdnbrunn?" Ho, ho, ho! Je bil res kerlc! No, in on je imel poln predal Avstroogrskih tolarjev. ANTON NOVAK Je to mogoče! Samo šest jurjev za mesec dni! APOLONIJA NOVAK In ne smemo je zvišat. ANTON NOVAK Kaj pa zdap. GOSPOD PEPI Ja, se strinjam! Raj\ Avstroogrska je bila pravi raj'. APOLONIJA NOVAK Nič. Pustimo tako, kot je. In poskušajmo oddati ostali del hiše. Dovolj je prostora. Nekaj bomo že iztržili. Gospoda zapremo v njegovo sobo, morda najdemo možnost in prebijemo vrata, da bo imel svoj vhod, naprimer z vrta... SANDI Zakaj pa z vrta? APOLONIJA NOVAK Potem ga pa počasi izselimo, pa mirna Bosna! JOLA (razločno) Gospod Pepi?! GOSPOD PEPI Prav imate, to sem jaz! ANTON NOVAK (zelo glasno) Kje so vaši prostori? Kje točno je vaše sta-no-vamje? PEPI POKAŽE NA VRATA PRI VHODU. GOSPOD PEPI Tam imam sobo. ANTON NOVAK No, to pa ne bo problema. Vhod pri vratih. Najemnikom bomo rekli, daje vratar. GOSPOD PEPI (pokaže /dai tudi na nasprotno stran prostora'1 Pa tam tudi. Tam imam kopalnico. APOLONIJA NOVAK Jezusna! GOSPOD PEPI In tam zraven tudi. Tam imam pa shrambo. Zgoraj, v prvem nadstropju imam kuhinjo. APOLONIJA NOVAK (z grozot Vsepovsod nekaj! ANTON NOVAK Okupacija! Šolski primer okupacije! GOSPOD PEPI V drugem nadstropju imam zelo sončno delovno sobo. Na koncu hodnika pa še kabinet. APOLONIJA NOVAK Ne morem verjet. , ANTON NOVAK Hiša je totalno razkosana. GOSPOD PEPI V odločbi jasno piše, da mi pripada tudi del podstrešja in klet... APOLONIJA PLANE NA ODLOČBO. APOLONIJA NOVAK Štiri in pol sobno stanovanje z vsemi pritiklinami... Resje! Katastrofa! ANTON NOVAK (razburjeni Poslušajte... Vi,no, vi, Pepi! GOSPOD PEPI Prav imate, to sem jaz! ANTON NOVAK (na glas in razločno) A se ne bi dalo zmenit, da bi stanovali samo spodaj... Razumete? JOLA (glasno in razločno) Da bi za-men-ja-li prostore? APOLONIJA NOVAK Isto število sob, ampak vse na enem kupu? GOSPOD PEPI A, to pa ne. Veste, sem že navajen. Tu živim že petdeset let. Vsakič, ko je kdo umrl, sem zaprosil za dodatno stanovanjsko pravico in vedno so mi ugodili. Veste, takšna razporeditev mi zelo paše. Tako se vsaj sprehodim. Grem v kopalnico, vmes malo pdtelovadim, pa na stranišče, in spet malo potelovadim, potem se grem preobleči v svežo pižamo, pa spet v kopalnico in potem v kuhinjo, pa nazaj v sobo in potem gor v delovno sobo, pa v klet, kjer imam zbirko modelov lokomotiv... Ja, tako se ves dan v pižami sprehajam po vsej hiši. APOLONIJA NOVAK (razočarano) Fantastično! GOSPOD PEPI \ Včasih po cele tedne ne grem ven. Res, zelo mi ustreza. ANTON NOVAK Najbolj popolna zasedba terena! SANDI Če prav razumem, bo zdaj vrt najbrž prost... ANTON NOVAK Ti pa tiho! Dezerter rastlinski! GOSPOD PEPI No, zelo meje veselilo, da smo se spoznali! Grem zdaj nazaj v spalnico. Moram spraznit nočno posodo, potem pa si bom pripravil južino, popoldne me pa najdete v smeri med delovno sobo in kabinetom, to pomeni med drugim in prvim nadstropjem, točno ob štirih in petnajst minut, veste, železničarji smo točni ko dunajska ura, no, ob štirih pa pijem čaj na verandi. Kaj se pa zamudim! Zvečer pa v tej sobi še malo potelovadim, to sobo imam po odločbi tudi v souporabi, tale salon v katerem smo, je moja, ho, ho, ho, kako bi rekel, železniška postaja, remiza... Tu se bomo kar naprej srečevali.... Se vidimo! PEPI ODHLAČA V SVOJO SOBO. MED POTJO SI VESELO PREPEVA IN ŠE MALO TELOVADI. GOSPOD PEPI Ena dva! Kdor ga ima - ga ima! Dva dva! Zato mi vsaka rada da! SANDI (še vedno razvozlava tisto, kar mu ie rekel Anton) Ne razumem. Zakaj pa dezerter rastlinski. Rastline nikoli ne dezertirajo! Katastrofa. APOLONIJA NOVAK Katastrofa! Hiše nihče ne bo hotel vzeti v najem. JOLA Jasno, da ne, ko pa stari, kot kakšna odslužena lokomotiva v črtasti pižami ves dan šiba okrog. ANTON NOVAK In res nič ne moremo? APOLONIJA NOVAK Lahko bi ga prisilili, da bi sam odšel. Aha, specialna sredstva! APOLONIJA NOVAK Mogoče pa lahko vseeno najdemo kakšne najemnike. JOLA A Pepija bomo pa medtem skrili v klet? APOLONIJA NOVAK Ne vem. Nisem tako pametna. Moram vprašat svojo astrologinjo. SANDI Jaz pa mislim, da bi lahko vseeno poskusili. Imam prijatelja, ki bi ga zelo zanimal tale ograjen vrt... APOLONIJA NOVAK Hvala. Z sumljivimi posli se ne bomo ukvarjali. JOLA Kdor ne proba, bo ostal brez otrok, kot pravi pregovor. Dajmo oglas, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. APOLONIJA NOVAK Dajmo. Ampak katastrofa je pa vseeno. Najemniki. PRAZEN PROSTOR V SREDIŠČNEM PROSTORU HIŠE. TAKO KOT V PREJŠNJIH PRIZORIH. NEKAJ ČASA SE NIČ NE ZGANE, POTEM SE VHODNA VRATA ODPREJO IN HIŠO VSTOPI KREATORKA IN PODJETNICA VIŽINT1NOVA, TAKOJ ZA NJO PA ZELO USLUŽNO CAPLJA APOLONIJA NOVAK. VIŽINTINOVA Ihleheta in blebeta, skoraj prepeval Fantastično! Super! Genialno! Neopisljivo! Vzamem! Takoj vzamem! Idealna lokacija, blizu mesta, prostor za modne revije! Čudovito! Tukaj lahko postavimo pisto za manekenke, tam imam lahko pisarne, zgoraj pa delavnice. Veste, imam štirideset mojškric. Sama mlada dekleta z dežele, z nerazvitih področij. In šivajo po ves dan. Same tako hočejo. Dvanajst, petnajst ur. Jih nič ne silim. No, in tako bi mogoče zgoraj lahko uredila tudi kakšno sobico, da bi revice kar tu spale, potem bi lahko sedle za šivalni stroj takoj po zajtrku, in to kar v copatih in domači halji, kaj bi izgubljali čas z oblačenjem... APOLONIJA NOVAK Kaj pa cena? . VIŽINTINOVA Priznam, sprva se mi je zdela pretirana, ampak zdaj, ko vidim... In vrt! Fantastično! A je vrt vključen v ceno? APOLONIJA NOVAK Če plačate za pet let vnaprej, bi se lahko zmenili. VIŽINTINOVA Fascinantno! Enkratno! Za manj kot pet let me sploh ne zanima. To bo center slovenske mode! Kar je za kulturo Cankarjev dom, bo za modo tale vila. (se zazre v Apoloniiol Polonca... saj vas lahko kličem Polonca, kaj...? APOLONIJA NOVAK Sem Apolonija, za domače lahko tudi Polonca! VIŽINTINOVA JO ZAGRABI ZA OBE ROKE IN JO STRASTNO POTEGNE K SEBI. VIŽINTINOVA Me dve si bova zelo zelo domači. Na vodi čutim to! VIŽINTINOVA ZASUKA APLON1JO OKOLI IN OKOLI... VIŽINTINOVA In oblekla te bom tudi, saj takšna nisi niti za na britof! No, zdaj pa nazaj k vili! Včasih so rekli: nazaj k naravi, jaz pa rečem: nazaj k vili! Nazaj k proizvajalnim sredstvom, kajti ta vila bo moje proizvajalno sredstvo! V njej bom proizvajala samo alte modo\ A ne Polonca?! Joj, sem se spomnila! Te lahko kličem Loni, to bi bilo mnogo, mnogo bolj intimno! Loni? APOLONIJA NOVAK Če boste kupili vilo, potem lahko! VIŽINTINOVA Ha, ha, ha! Duhovito, jako duhovito! Apropo, a ima vila ime? Krasno bi si bilo izmislit kakšno zvočno ime. APOLONIJA NOVAK Žal, hiša že ima ime. VIŽINTINOVA To je pa škoda. APOLONIJA NOVAK Ampak, bi se lahko zmenili. Za določeno odškodnino bi lahko spremenili tudi ime. VIŽ1NTINOVA Super! Krasno! Enkratno! Vila bo nosila ime Vita de la Visintin! Kako se vam zdi? APOLONIJA NOVAK Vse se lahko dogovorimo. ZDAJ SE VRATA ODPREJO IN V SOBO PRITELOVADI PEPI (V ČRTASTI PIŽAMI). GOSPOD PEPI Dober dan voščim. PEPI V RAHLEM TELOVADNEM KORAKU PREČKA SOBO IN IZGINE V SVOJI KOPALNICI NA DRUGI STRANI. KREATORKA IN PODJETNICA VIŽINTINOVA DEBELO GLEDA ZA NJ IM... APOLONIJA NOVAK (poskuša hitro rešili. kar se rešiti dal No, kot ste že rekli... Se strinjate z višino najemnine... No, me zelo veseli... Morda bi kar takoj podpisali pogodbo... VIŽINTINOVA Kaj pa je bilo to? APOLONIJA NOVAK Kaj? Ne vem. Nisem nič videla. VIŽINTINOVA Ta prikazen v popolnoma demode črtasti pižami! A sploh veste, da se danes nosi mehka Dolce Gabana flanela v roza barvi in brez vzorcev. Kakšen neokus! Progasta pižama. Fuj! Kot da smo v koncentracijskem taborišču. APOLONIJA NOVAK Brez skrbi, gospa Vižintinova, mu bom rekla, takoj si bo nabavil Gabano. VIŽINTINOVA In kaj dela ta individuum tukaj? APOLONIJA NOVAK Ja... Hm... Ravnokar sem se hotela pogovoriti o tem... Gospod Pepi... On je... On... kako bi se prav izrazila... On.... Moj bog... Ne da se bolj enostavno povedat: On tu stanuje. KREATORKA IN PODJETNICA VIŽINTINOVA SE ZASUKA NA PETI IN ODIDE. APOLONIJA NOVAK (teče za nio) Gospa Vižintinova... Gospa Vižintinova... Lahko se zmenimo za manjšo ceno... za polovico manjšo... Gospa Vižintin, brez problema me lahko kličete Loni! Lahko me kličete kakor hočete! VRATA SE ZAPREJO. V ISTEM TRENUTKU SE VRATA NA DRUGEM KONCU PROSTORA ODPREJO IN V PROSTOR VSTOPITA JOLA IN SANDI, KI VABITA NEKOGA Z VRTA, NAJ VSTOPI V HIŠO... JOLA Priznajte, daje vrt čudovit! Ampak hiša, hiša je pa pravi biser! SANDI Kar naprej, kar naprej! ZDAJ V HIŠO VSTOPI POSLANEC POZNIČ. POSLANEC POZNIČ Vrt me ne interesira. SANDI O, to je pa super! POSLANEC POZNIČ Za nas je kredibilna samo hiša. Bližina parlamenta ima konstitutivno pozicijo za opozicijo. Razumete? JOLA Jasno, ko beli dan! Ni problema. POSLANEC POZNIČ Časi so hudi. Strankarske pisarne morajo hkrati biti tudi trdnjava predsedstva stranke in demokracije v obče. Tu bomo imeli pomembne konstitutivne sestanke, sklepali bomo pomembne reči, vodili bomo deželo, sprejemali proklamacije, agitacije, interpelacije, falacije, falange, fakultete... Dobro je, daje hiša stacionirana na samem. Tako bomo že na začetku eliminirali ovaduhe. Preden se bodo prebili do hiše, jih bomo zapazili in takoj vzpostavili pravilno strategijo. Vaša hiša nas res zanima. JOLA Kaj pa cena? POSLANEC POZNIČ Takole se bomo zmenili. Zmenimo se za določen znesek, v pogodbo vpišemo drugega, izročimo vam tretjega, v žep spravite četrtega. Provizija gre pa seveda k meni. Razumete? SANDI Ne. JOLA Ja. POSLANEC POZNIČ Potem se pa kar zmenimo. VRATA SE ODPREJO. DO PASU GOL PEPI PRITELOVADI V PROSTOR. GOSPOD PEPI Dober dan. PEPI VESELO TELOVADI: ODROČENJE, PRIROČENJE, POČEP. POSLANEC POZNIČ, JOLA IN SANDI GA DEBELO GLEDAJO. POSLANEC POZNIČ Kdo pa je to? JOLA (nepomembno! Ah, to je Pepi. SANDI Brez veze. Ne se ozirat nanj! On tu samo stanuje. POSLANEC POZNIČ Iz čigave stranke je? JOLA Pojma nimam. SANDI Iz železničarske. POSLANEC POZNIČ Aha! Past! Hoteli ste nam podtakniti ovaduha. In to iz najbolj trdih proletarskih vrst . SANDI Železničarskih... POSLANEC POZNIČ Neverjetno! Zarota! V stranki me bodo pohvalili, ker sem jo tako ažurno razkril. Še preden bi se vselili v prostore, bi imeli vse prešpikano z vohuni. Podtakniti ste nam ga hoteli... SANDI Ampak, Pepi je samo telovadec... POSLANEC POZNIČ Kaj, telovadec? Je to njegovo tajno ime? JOLA Dajmo, zmenimo se za pogodbo... Garantiram vam, da vas Pepi v vaših poslih sploh ne bo motil... POSLANEC POZNIČ Zarota! Zarota! POSLANEC POZNIČ SE UMIKA. POSLANEC POZNIČ Pustite me! Pustite me! Nikar ne posegajte v mojo poslansko integriteto! Ne se me dotikat, sicer se bom pritožil ombutsmanu... Stran! Stran! POSLANEC POZNIČ PARANOIČNO ZBEŽI. JOLA IN SANDI PA ZA NJIM. JOLA Počakajte! Počakajte! SANDI (veseloj A potem vas vrt res ne zanima? TAKOJ KO TROJICA IZGINE, PEPI V LAHKOTNEM TELOVADNEM KORAKU STEČE PO STOPNICAH NAVZDOL, V KLETNE PROSTORE. VHODNA VRATA PA SE ODPREJO, VSTOPI APOLONIJA, TAKOJ ZA NJO PA DVA MOŽAKARJA, MLAJŠI IN STAREJŠI. OBA STA OBLEČENA V DUHOVNIŠKE PLAŠČE, OKROG VRATU PA IMATA ZNAČILNO DUHOVNIŠKO SRAJCO. EDEN JE MLAJŠI, DRUGI STAREJŠI. IZGLEDATA KOT LEP IN UBRAN PAR. APOLONIJA NOVAK (stareišemuJ Kar naprej, gospod sveti Peter, kar naprej... PAVEL (starejši možakar io popravit Peter je on, jaz sem Pavel. PATER (mlaiši io tudi popravi) In nisem sveti, temveč samo brat. APOLONIJA NOVAK (se klania. da ie že kar sitnoJ Razumem, razumem... Vi ste sveti Peter brat, vi pa samo Pavel.... PETER Ne, ne, gospa, jaz sem sicer Peter, nisem pa sveti... APOLONIJA NOVAK (malce zmedena, pa ne preveč, se obme k stareišemuJ Potem ste sveti Pavel vi....? PAVEL Niti slučajno... Jaz sem Pavel in sem samo oče... APOLONIJA NOVAK (ji ie jasno, se obme k mlaišemuJ Aha, in vi ste sin! PETER Ne, brat. Sem že povedal. APOLONIJA NOVAK (sc obme k starejšcmuJ Če ste vi oče...? PAVEL (ie že kar malo slabe volieJ Pustimo to, gospodična... Z bratom Petrom sva prišla... APOLONIJA NOVAK (zdai pa prav z veseljem tudi Apolonija takoi popravit Oprostite.... Nisem gospodična... Gospa sem. PAVEL Prav. Gospa. APOLONIJA NOVAK In mati sem tudi. Gospa in mati. PAVEL (že zelo nestrpen J Prav... APOLONIJA NOVAK Imam tudi moža in hčerko Sina pa nimam nobenega. PAVEL Me veseli, gospa... Hočem reči, da mije žal, ker nimate sina... APOLONIJA NOVAK Ni ga dal bog. Mislim, mož. tse butasto zareži! Ker možje oplojujejo sinove, ženske nudimo samo jajčece, saj je tako, ane? To sem prebrala v neki strokovni reviji. No, kot ste rekli, pa pustimo to... Ampak, ne bi si oprostila, če vas ne bi vprašala...: kako to, daje gospod sveti Peter vaš sin... Kaj imate tudi ženo? Gospa, nisem sin, sem brat... Sem že povedal. In nisem sveti, ampak samo Peter.... APOLONIJA NOVAK Kako, da nisie sveti, saj ste vendar duhovnik. Poleg tega sem slišala, da je Peter sveti. Veliko vicev je na njegov račun. PETER (vdano-! Res je, prav imate gospa, ampak to je bil čisto drugi Peter. PAVEL Gospa, vse ste zamešali. APOLONIJA NOVAK Joj, pa sem najbrž res... Se opravičujem... Peter Pavel sveti sin in oče! Jezusmarička! Vse je tako komplicirano... PAVEL (poskuša čim boli stoično nadaljevati-! Z bratom Petrom sva prišla... Se pravi, da Peter ni vaš sin, čeprav ste oče...? PAVEL (se zadrži, stisne zobe in nadaljuje-! Ne. APOLONIJA NOVAK Ampak, kaj se ne reče: v interni očeta in sina.... PAVEL (roteče! Se, gospa... Toda v cerkvi, lepo vas prosim, razumite to, obstajajo tudi bratje... APOLONIJA NOVAK (začudeno! Aja? PAVEL (energično! No, in midva z bratom sva se oglasila zaradi hiše. APOLONIJA NOVAK Seveda, seveda... Tole je! Izvolite! Jo ponujamo po zelo ugodnih pogojih. PETER IN PAVEL SI OGLEDUJETA PROSTOR... PAVEL Veste, hišo bi potrebovali za reveže. PETER Nekakšen center za zelo, zelo nebogljene. APOLONIJA NOVAK Že razumem, dom za starce... PAVEL (se takoj upre! Ne, ne, ne samo za starce, tudi za mladeniče... PETER Samo izgubljeni morajo biti. PAVEL Zelo, zelo izgubljeni. In midva s Petkom jim bova pokazala pravo pot, kajne Petko? PETER (ljubeče! Veš da, Pavlek. APOLONIJA NOVAK No, potem pa bo ta hiša, z vsem, kar jim pripada, kot nalašč za vas. PAVEL (še boli ljubeče! Tudi nama ustreza, kajne Petko? PETER Seveda, Pavlek. Takoj pri vhodu bi lahko bila najina spalnica... (Apoloniji! Zaradi boljšega pregleda... PAVEL Samo, kar se plačila tiče... APOLONIJA NOVAK Ne bo problema, oče, z vašim sinom... PETER (obupano! Bratom, bratom... APOLONIJA NOVAK Z vašim bratom se bova vse zmenila... PAVEL Prav, prav... Imam pa še nek majhen, skoraj nepomemben predlog... APOLONIJA NOVAK Ja? PAVEL Ste za kompenzacijo? APOLONIJA NOVAK Prosim? PAVEL Mislim, mi vam gozdove, vi nam hišo. To bi nam zelo ustrezalo. Zadnje čase nas obsipavajo z gozdovi, kot da smo gozdno podjetje.... In tako sem pomislil, če bi hoteli v kompenzacijo za tole hišico, nekaj prekrasnih, gosto pogozdenih slovenskih gozdov. Lokacijo lahko izbirate. Jih imamo, oprostite izrazu, kot dreka. APOLONIJA NOVAK Ne hvala. Mislim, da bi kompenzirala raje v kešu, oprostite izrazu, v gotovini. PKIER Tudi prav. Vam bom kar naštel. APOLONIJA NOVAK Kaj?! Toliko denarja nosite s sabo?! PETER Mimogrede sva se oglasila na Karitasu in sva vzela nekaj drobiža.... PETER DVIGNE TALAR IN ZAČNE IZPOD TREBUHA VLEČI SVITKE BANKOVCEV. IZ KLETNIH PROSTOROV PR1TELOVAD1 PEPI. PEPI SE USTAVI SREDI PROSTORA IN VESELO TELOVADI... OBA DUHOVNIKA GA ZAČUDENO GLEDATA... PAVEL Kdo pa je ta? APOLONIJA NOVAK A, to! To je podnajemnik. Revež. Naše darilo ob nakupu hiše! PETER Ne potrebujemo nobenega reveža. PAVEL (razočaranol Pa še star je. APOLONIJA NOVAK Pa saj ste rekli, da boste skrbeli za reveže! PAVEL Ja, za naše reveže! Ne pa za nepreverjene individuume! APOLONIJA NOVAK Kaj je revežev več vrst? PETER Seveda. So naši in so drugi. PAVEL Dffigi naj, oprostite izrazu, kar crknejo! Petko, greva! Ta hiša ni za naju! PETER IN PAVEL ODIDETA. APOLONIJA OBUPANO TEČE ZA NJIMA. APOLONIJA NOVAK Počakajte ... Gospod sveti Peter sin.... Oče Pavel! Počakajta! Saj se lahko dogovorimo... Vedno sem ljubila slovenske gozdove... Poslušajta! (zanosno poie. ko teče za niimaJ Šumijo gozdovi domači... VSI TRIJE IZGINEJO ZA IZHODNIMI VRATI. PEPI ŠE NEKAJ ČASA TELOVADI, POTEM PA V TELOVADNEM KORAKU STEČE PO STOPNICAH NAVZGOR. VHODNA VRATA SE ODPREJO IN ANTE NOVAK POD ROKO PRIPELJE V PROSTOR GOSPODA MAJORDOMA ŠPILETIČA, PODJETNIKA IN MILIJONARJA. GOSPOD MAJORDOM JE ZELO LEPO NAPRAVLJEN: KARO OBLEKA, RUMENA KRAVATA, LAKASTI ŠPIČAKI IN OBVEZNE BELE NOGAVIČKE, KI MU MED VSAKIM KORAKOM POKUKAJO NA PLAN... NA GLAVI IMA BELO KAPICO, KI NEKAKO NE SPADA ZRAVEN... MAJORDOM ŠPILETIČ Zanima me absol(j)utno zgolj parcela. Jaz bi to razrušil in zgradil nekaj absol(j)utno novega. ANTON NOVAK Če se zmenimo za pametno ceno, lahko imate tukaj zaradi mene tudi tankovski poligon. Gospod... Oprostite, kako se že pišete...? MAJORDOM ŠPILETIČ Majordom Špiletič, ANTON NOVAK Aha, Major... (skoraj salutiral Razumem. MAJORDOM ŠPILETIČ Ne major, Majordom... Prej sem bil Sadiku Jakubi, pa je bilo to za biznis absol(j)utno nestimulativno. In sem se preimenoval. Majordom Špiletič je veliko bolj normalno ime. ANTON NOVAK O, to pa seveda... MAJORDOM ŠPILETIČ Ja, nakupovalno grosistični center Špiletič! To bom zgradil! Imam"ekipo absol(j)utno super težakov. Znajo tako efektno podret objekt, da lahko potem ostanke prodaš kot rabljen gradbeni material. ANTON NOVAK No, potem pa se kar zmenimo. Mi vam bajto prodamo lahko že danes, vi pa naredite z njo kar hočete. Z vsem, kar je notri. Nič ne bomo vzeli s sabo. Vse je vaše! 1? ZGORNJEGA NADSTROPJA SE VRNE PEPk NA SEBI IMA ZDAJ DRUGO ČRTASTO PIŽAMO. V ROKI PA IMA POSODO (SKLEDO), V KATERI IMA NEKAJ GOSTEGA. NEKAKŠNO ČORBO ALI KAJ, ENOLONČNICO MORDA. PEPI Z UŽITKOM JE. GOSPOD PEPI Dober dan. MAJORDOM ŠPILETLČ (presenečen-) Prosim? GOSPOD PEPI Kosim, ja. Južinam Prav ste ugotovili!. Imam kosilo. Zgoraj imam kuhinjo, pa si potem kaj malega pripravim. Kakšno enoločnico. MAJORDOM ŠPILETIČ Vprašam vas, kaj delate na moji parceli? GOSPOD PEPI Ja, jo držim kar v skledi. Pa tudi jem jo iz sklede. Je fižolova. Veliko fižola in malo krompirja. A boste probali? Veste, sem samec, železničar v pokoju, pa se zato ne ukvarjam s pomivanjem posode. Ne rečem, če bi imel kakšno ženščino, potem bi jedel iz krožnika, tako pa kar iz sklede... ANTON NOVAK To je Pepi. Zelo je gluh. GOSPOD PEPI Zaradi enolončnice. Ne redi. Sama zelenjava! MAJORDOM ŠPILETIČ In kaj dela na mojem terenu? ANTON NOVAK On je vaša last. Če kupite hišo, je on dobra mera. Za povrh. MAJORDOM ŠPILETIČ In kaj naj z njim? ANTON NOVAK Ne vem. Lahko je zelo koristen. Poglejte ga. Zelo poceni čuvaj na parkirišču pred vašim trgovsko grosističnim centrom, (glasno-) Je tako, Pepi? GOSPOD PEPI Prav imate, Pepi je moje ime. MAJORDOM ŠPILETIČ Na to pa abos!(j)utno nisem pripravljen. Z ljudmi je križ. Sploh, če so tvoji lastni. A veste, kakšne stroške imam z ženo! Da o hčerki sploh ne govorim. ANTON NOVAK (se trudi prodali Penija-) Poglejte ga, no! Malo poje. Upokojenec! Železničar!! Kvalificiran!!! MAJORDOM ŠPILETIČ Parcela me zanima, železničar pa ne. ANTON NOVAK Nikar si ne premislite. Človek ni konj! Zastonj ga dobite. Malo je. Pa saj vidite, kako je skromen. MAJORDOM ŠPILETIČ Ne. Nikakor. Ne morem. So mi ponujali parcelo parlamenta, pa sem odklonil iz istih razlogov. Ljudje nimajo nobene cene. Ne, hvala. Res, abosl(j)utno hvala. MAJORDOM ŠPILETIČ ODHAJA. ANTE TEČE ZA NJIM. ANTON NOVAK Dajmo se zmenit! Ne obupat, lepo vas prosim. Jaz osebno vam bom pomagal podirat hišo... Počakajte! KO IZGINETA, PEPI ŠE NEKAJ ČASA STOJI TAM IN MUASKA SVOJO ENOLONČNICO, POTEM SE ZADOVOLJNO ODPRAVI V SVOJO SOBO. Zarota. NA VERANDI. STRAHOTNO DEŽUJE. VSI POD ENIM DEŽNIKOM. ZAROTNIŠKO. ZELO, ZELO ZAROTNIŠKO IN MOKRO. APOLONIJA NOVAK Nekaj moramo naredit. SANDI (bistro pripomnit Ampak dežuje! ANTON NOVAK Spravit ga moramo na kolena. JOLA Za vsako ceno. APOLONIJA NOVAK Izselit. ANTON NOVAK Zlepa ali zgrda. JOLA Prtljago pred vrata. ANTON NOVAK Uporabit vsa sredstva. APOLONIJA NOVAK Izklopit elektriko. JOLA Vodo. ANTON NOVAK Sneti okna, vrata. SANDI (se navdušeno priključi-) Ga izgnat z dimom. APOLONIJA, JOLA IN ANTE SE OZREJO K SANDIJU. ANTON NOVAK Ti pa kar nehaj. Samo zakajal bi se! SANDI Mislil sem.... APOLONIJA NOVAK Nimamo več časa mislit. ANTON NOVAK Dovolj smo trpeli. APOLONIJA NOVAK Pol stoletja. JOLA Kar je naše, ne damo, pa če nas jebejo! SANDI (plahe) Za vrat mi teče. APOLONIJA NOVAK Boriti se moramo z vsemi sredstvi. APOLONIJA NOVAK Ni vrag, da nam ne bo uspelo. SANDI Pa v čevlje tudi. APOLONIJA NOVAK Ne bomo odnehali. JOLA Staramo se. APOLONIJA NOVAK Nezadržno. ANTON NOVAK Stari pa ne bo tako hitro škripnil. JOLA Razen, če mu pomagamo. VSI UTIHNEJO, VSI SE SPOGLEDAJO. APOLONIJA NOVAK To ni slaba ideja. ANTON NOVAK Ne, sploh ni slaba ideja. SANDI KIHNE. SANDI Apčih! VSI ZAROTNIŠKO PRIKIMAJO. Vojna, SREDI STOPNIŠČA STOJIJO VSI, RAZEN PEPIJA. ANTON NOVAK Kje pa je? JOLA Rekel je, da bo med prvim in drugim nadstropjem točno ob štirih in petnajst minut APOLONIJA NOVAK To bo pa potem vsak hip. SANDI Na moji uri še manjka minutka. ANTON NOVAK Ne vem zakaj, ampak imam takšen neumen občutek, kot da stojim na železniški postaji in ne sredi lastne denacionalizirane posesti. ZDAJ SE ZASLIŠI DOLG PISK, KI PA JE • ZELO PODOBEN PISKU LOKOMOTIVE. "FIJUUUUU!FUUUUUUU!"ZGORAJ SENA STOPNICAH POJAVI PEPI. V NAROČJU IMA MODEL KRASNE LOKOMOTIVE, KAKRŠNA JE VOZILA PO NAŠIH PROGAH PRED PRVO VOJNO...PEPI OPONAŠA PIHANJE IN SOPIHANJE LOKOMOTIVE, ZRAVEN PA VSAKE TOLIKO ČASA ZAPISKA KOT ČISTO PRAVA LOKOMOTIVA... GOSPOD PEPI Fijuuuuuuuuu! Smožetuuuuuuu! APOLONIJA NOVAK Saj ne morem verjet! PEPI SE Z LOKOMOTIVO V NAROČJU SPUSTI PO STOPNIŠČNI OGRAJI. GOSPOD PEPI Točno kot avstroogrska ur’ea! SANDI Kar je res, je res. GOSPOD PEPI Poglejte lepotico! Lokomotiva en tisoč devetsto dve\ Takrat je bil Cankar na višku ustvarjalnih moči. In takile hlaponi so vozili po državi. Lahko jo tudi potipate! Moje delo! Tri tisoč dvesto ur sem porabil zanjo. Dajte, potipajte, potipajte! SANDI Jaz bi pa res... JOLA Sandi! Da se mi je ne dotakneš! SANDI Pa saj je samo lokomotiva. ANTON NOVAK Nismo prišli sem zato, da bi šlatali modele lokomotiv! GOSPOD PEPI Prav ste rekli, moj spomin je še vedno živ... In še kako živ. Čisto vse vem, na primer, bil je petek, 11. september en tisoč devetsto devet, ko je se je poročila princesa Ana Marija s španskim princem Alfonsom... APOLONIJA NOVAK Prišli smo, da bi se skupaj pogovorili. Saj sami nastali situaciji nismo kos... GOSPOD PEPI Oja, resje, kar pravite, princesa Ana Marija je w imela obupen nos. Ampak, tudi njena mati je imela takšnega, no, danes bi to uredili s kakšno operacijo, v tistih časih je pa pomagalo samo, če si se vrgel pod vlak, tako kot tista mlada punca leta triinpetdeset na progi Sevnica... APOLONIJA NOVAK Iga na ves glas prekinet Gospod Pepi! GOSPOD PEPI Prav imate, to sem jaz! APOLONIJA NOVAK (glasno! Prišli smo, da se po-go-vo-rimo. GOSPOD PEPI Ja. ANTON NOVAK Na kratko: dajemo vam odpoved. Od-po-ved! GOSPOD PEPI A, tako! ANTON NOVAK Tako. V mescu dni se morate izselit. GOSPOD PEPI Ampak, jaz imam odločbo. APOLONIJA NOVAK Mi tudi. GOSPOD PEPI Ampak, jaz imam odločbo, da lahko tu stanujem. APOLONIJA NOVAK Mi pa odločbo, daje vse to naše. JVa-se/ Upam, da ste slišali. GOSPOD PEPI Prav, meni kar paše. Vi imate odločbo in jaz imam odločbo. ANTON NOVAK Saj to je neverjetno! Imam občutek, da se pogovarjam z glušcem. SANDI Ampak, gospod Pepi ima zares odločbo. ANTON NOVAK A zdaj boš pa še z njim potegnil? A ni dovolj, da si mil hčer nategni!? SANDI Ante, res te ne razumem... ANTON NOVAK (mu spet no kanlarsko izstopijo žile na vratu! Tu ni kaj za razumet, in kdo ti je dovolil, da me kličeš Ante?! zate sem Anton! In z mano lahko govoriš le, če razumeš, razumeš? JOLA Sandi, reči, da razumeš. SANDI Če pa ne razumem. GOSPOD PEPI Oprostite, ker motim, ampak, jaz bi vam zdaj, ko smo se vse tako lepo dogovorili, srčno rad pokazal svojo zbirko modelov lokomotiv. Kaj se pa zamudimo! Jih imam spodaj, v kleti. Vse sem sam naredil. Petdeset let sem vložil v lokomotive, imam res krasno zbirko. Muzej na Dunaju se je že zanimal zanje, ampak jaz nisem bil za to, teh trideset let, kolikor jih imam še pred sabo, bi rad imel svoje lokomotive pri sebi... JOLA Trideset let! Moj bog!. APOLONIJA NOVAK (precej nervozno! Ne zanima nas vaša zbirka, mi bi samo radi, da se skidate ven in da bomo lahko hišo prodali, prodali, prodali, prodali, prodali, prodali... Joj, zmešalo se mi bo, zmešalo se mi bo... ANTON NOVAK Pomiri se Apolonija, Polonca moja, pomiri se! Vidite, kaj ste naredili iz moje žene. Duševno in telesno razvalino! Pa še včeraj je bila to mlada ženska! SANDI Vedno bolj mi je jasno, zakaj se kapitalisti tako hitro postarajo. ANTON NOVAK Ti pa tiho! In brez pripomb! Sicer te pošljem ribat stranišča! JOLA Očka, nisi več v vojski. ANTON NOVAK Kako, da ne! Tale stanovalec hoče vojno! Prav, pa jo bo dobil, vojno! GOSPOD PEPI Ja, ja, vam dam kar prav. Vojna je huda reč. Sem preživel tri vojne, in te zadnje niti ne štejem, zato vam lahko mirne vesti pritrdim: vojna je čista svinjarija. ANTON NOVAK Sami ste hoteli! Sami ste me izzvali! Vojna!! Upam, da veste, da boste imeli posla s profesionalcem! GOSPOD PEPI Ah, tudi jaz sem bil častnik. V prvi vojni... Ja, mislim vsaj, daje bilo v prvi. Še zdaj imam nekje odlikovanja. ANTON NOVAK (zakriči! Alo, fantje, kar noter! » DELAVCI V MODRIH KOMBINEZONIH PRIDEJO V HIŠO IN ZAČNO SNEMAT VRATA IN OKNA. GOSPOD PEPI Kaj pa je to? Novi stanovalci? ANTON NOVAK Ne, samo okna in vrata gredo na popravilo. APOLONIJA NOVAK Hiša je dotrajana... ANTON NOVAK In potrebna popravil, (glasno) Po-pra-vil! Slišite!! GOSPOD PEPI Ampak, zdaj je zima... ANTON NOVAK A res? Nisem opazil. Pa saj tudi ni važno, lastniki moramo skrbeti za hišo v vseh letnih časih, vrata in okna pa niso bila popravljena že desetletja ... Fantje, čisto vsa okna odpeljite, tudi tista okenčka v kopalnici in stranišču... GOSPOD PEPI Pa se nič ne bojite, da bo voda v ceveh zmrznila? ANTON NOVAK Sploh ne! He, he, he... In to zato, ker smo jo že zaprli... Za-pr-li! Upam, da ste to tudi slišali! GOSPOD PEPI Kako se bom pa bril? ANTON NOVAK Boste že. Saj ne bo dolgo trajalo. Kakšen mesec, mogoče dva, potem bodo pa okna že adaptirana in na pomlad spet dostavljena nazaj na svoje mesto. Točno tako bo! GOSPOD PEPI Prav stre rekli. Mrzlo bo. Zelo mrzlo! ANTON NOVAK Točno tako. Sicer pa, gospod Pepi, še vedno se lahko odselite v kakšno toplo sobico. Z lokomotivami vred. SANDI Ampak, Pepi ima vendar odločbo! APOLONIJA NOVAK (še vedno nrecei živčnol Mi tudi, in zato lahko svobodno adaptiramo vrnjeno, lastnino, lastnino, lastnino, lastnino, lastnino, lastnino... Joj, spet se mi meša, spet se mi meša... SANDI Ampak, zdaj je vendar zima... ANTON NOVAK (zatulil Ti, ampak-ampakijevič! Izdajalec vegetarijanski! Takšne, kot si ti, v vojnih razmerah eliminiramo po hitrem postopku.. SANDI Eliminirate? Zakaj pa? JOLA Sandi, lepo te prosim, tih bot! SANDI Če pa ne razumem. JOLA Samo tih bot! SANDI Prav. Kako prehladiti dinozavre? NOČ. ISTO PRIZORIŠČE, VENDAR BREZ VRAT IN OKEN. ZUNAJ NEVIHTA. NA SREDI SOBE, TIK POD STOPNICAMI, STOJI ŠOTOR. ŠOTOR SREDI STOPNIŠČA! OD ZUNAJ DVA SNOPA BATERIJSKE SVETLOBE, KI BEGATA SEM IN TJA, POTEM PA LE PRITAVATA V PROSTOR. ANTON NOVAK Misliš, daje že? APOLONIJA NOVAK Dva tedna je že, kar smo sneli okna in vrata. ANTON NOVAK Mogoče seje pa že izselil. APOLONIJA NOVAK Jaz bi se davno. Takole živeti v mrazu. ANTE SVETI Z BATERIJO OKOLI. SVETI V SOBE. ANTON NOVAK Gospod Pepi! Pepi, kje ste? Halo! Ste še živi? ANTE IZGINE V NEKI SOBI... APOLONIJA PA ZATAVA PO PROSTORU... ZDAJ SE V ŠOTORU POD STOPNICAMI PRIŽGE LUČ. ŠOTOR ZASVETI KOT KAKŠNA ZNOTRAJ OSVETLJENA KRSTA. APOLONIJA VRISNE. APOLONIJA NOVAK Aaaaaa! OD ZGORAJ SE SPUŠČA ŠE NEKDO. IMA ČRTASTO PIŽAMO, NA OBRAZU PA PLINSKO MASKO IZ PRVE VOJNE, OKROG VRATU ŠAL, NA ROKAH DEBELE NOGAVICE IN SPLOH DELUJE, KOT DA IMA ČRTASTO PIŽAMO OBLEČENO PREKO ZELO TOPLE IN VOLNENE OBLEKE.... APOLONIJA VRISNE... APOLONIJA NOVAK Aaaaaa! t Z DRUGE STRANI SE POJAVI ŠE ENA ČRTASTA PIŽAMA S AVSTROOGRSKO ČELADO NA GLAVI, TUDI OVITA V ŠAL... APOLONIJA VRISNE... APOLONIJA NOVAK Aaaaaa! IZ SOBE V OZADJU SE VRNE ANTE Z BATERIJO. Z NJIM GRE ŠE ENA OSEBA V ČRTASTI PIŽAMI IN S PLINSKO MASKO NA OBRAZU. ANTON NOVAK Gospod Pepi, mislil sem, da ste se že odselili? ZDAJ TUDI ANTE NA SVOJO GROZO ZAGLEDA TRI PEPIJE IN ČETRTEGA, KI LEZE IZPOD ŠOTORA. ANTON NOVAK Apolonija, kaj pa je zdaj to? APOLONIJA NOVAK Ne vem... Ne vem... Vedno večjih je... Zdi se mi, da mraz zelo ugodno deluje na njihovo razmnoževanje... (se noro zareži) Meša se mi, meša se mi.... ANTON NOVAK Apolonija, pomiri se... (na ves glas in strogo) Kdo od vas je Pepi? VSE ŠTIRI ČRTASTE PIŽAME MOLČIJO. ANTON NOVAK Še enkrat vprašam, kdo.... ZDAJ SE IZ KLETI PRIMAJE ŠE ENA OSEBA V ČRTASTI PIŽAMI. OVITA V ŠAL, NA ROKAH IMA VOLNENE ROKAVICE, NA PRSIH PA PRIPETA ODLIKOVANJA IZ PRVE VOJNE... TO JE PEPI ČISTO ZARES... GOSPOD PEPI (zakriči) Kamaradi, naprej! Zgrabite jih! Zgrabite kradljivce! ANTON NOVAK Kaj vam pa je...? APOLONIJA NOVAK Ante, še kar naprej se mi meša, meša se mi ... PEPI JE ZDAJ PRIŠEL BLIŽE. GOSPOD PEPI O, pa saj to ste vi, denacionaliziranci! Oprostite, ker smo vas prestrašili. Veste, svet je poln barab in kradljivcev! ANTON NOVAK Kdo pa so tile? GOSPOD PEPI Ja, ja... Ko ni bilo oken in vrat so kar prihajali in odnašali pohištvo... Pa sem se organiziral. Organizacija je vse! Na železnici smo to včasih dobro vedeli. Nobenih zamud! Kaj se pa zamudimo! ANTON NOVAK (glasno) Gospod Pepi, kdo so ti ljudje? GOSPOD PEPI A, to? To so moji prijatelji, upokojeni železničarji. Smo utrdili krepko fronto. Veste, če mi ukradejo moje lokomotive, bo to čista katastrofa. Kdo bo potem še vedel, da je nekoč obstajal svet po katerem so vozili hlaponi... ANTON NOVAK Pepi, s kakšnim dovoljenjem imate tukaj neznane ljudi? GOSPOD PEPI (spet ne sliši) Ja, prav imate, vsi smo železničarji. Vsi sami upokojenci. ANTON NOVAK (razločno) Ne to! Zakaj so ti ljudje tu? GOSPOD PEPI A, to! Oni tu stanujejo. Začasno, seveda. ANTON NOVAK S kakšno pravico? Na tuji lastnini? GOSPOD PEPI Poklical sem jih zato, da zaščitim svojo lastnino. Saj veste, lokomotive. Ne bi rad, da bi mi ukradli lokomotive, tako kot so vse ostalo. ANTON NOVAK Kaaaaj? APOLONIJA NOVAK Ante? Kaj se je zgodilo? A so nam res pokradli •ves barok? ANTON NOVAK Ne... Počakajte... Pepi! GOSPOD PEPI ( Prav imate, to sem jaz! ANTON NOVAK (glasno) Kaj so ukradli? GOSPOD PEP1 Vse. Omare, preproge, slike, celo intarzijski parket so ven pulili... Vse. Sem kar gledal. Nisem mogel verjeti. V mojih časih niso tako kradli. O, ne! Najprej je bilo vse cesarjevo, potem je bilo vse državno, potem je bilo vse naše... In nikoli niso tako kradli. Zdaj pa poberejo vse, kar ni zaklenjeno. Brez ženiranja. Ja, včasih, ne rečem, se je pojavil kakšen Ožbolt, pa Rokovnjač, pa še kakšen Rihtarič in mogoče še Uzmovič, ampak jih je bilo vsaj sram, zdaj pa nič... Zagledam jaz zadnjič ena dva fanta, zelo spodobna, zelo lepo počesana, v temno modrih oblekah in kravatah, kako iz zgornjega nadstropja nosita tisto sliko... APOLONIJA NOVAK Jezusna, pa je šel moj barok! GOSPOD PEPI Nosita tako eno sliko, pa rečem: "Hopla, fanta! Pa vaju imam! Kam pa kam s tujo lastnino?" Onadva pa: "Kaj pa ti je dedek! A ne veš, kje živiš? Vse, kar ni zaklenjeno, mora obvezno dobit lastnika!" In stajo odnesla. "Počakajta, " sem rekel, "to je kraja!")oy kako sta se zasmejala, tako sta se smejala, da sta skoraj po stopnicah padla. APOLONIJA NOVAK Zmešalo se mi bo, zmešalo, zmešalo, zmešalo... GOSPOD PEPI No, in tako sem se samoorganiziral, poklical prijatelje železničarje, da smo zaščitili moje lokomotive. Veste, ne bi preživel, če bi mi jih olastninili. APOLONIJA NOVAK Vidiš, Ante! To je ta tvoja genialna ideja! ANTON NOVAK Polonca, sprijazni se, v vojnah so tudi žrtve. GOSPOD PEPI Imate čisto prav, še mrtve bi okradli! Ampak, zdaj vam ni treba skrbeti. Jaz in moji fantje čuvamo hišo. APOLONIJA NOVAK Zdaj, ko je vse prazno, prazno, prazno, prazno... GOSPOD PEPI Res je, stanje je porazno, da ne rečem izropano, ampak, situacijo držimo trdno v svojih rokah, če nismo v prvi vojni Doberdoba spustili iz rok, zdaj tudi ne bomo klonili pred tatovi... Od zdaj naprej ste lahko brez skrbi. Z obnovo oken vam ni treba čisto nič hitet. Je tako fantje? VSI ŽELEZNIČARJI V ČRTASTIH PIŽAMAH Ihkrati in zagnano! Tu dileme prav nobene ni, saj železničar za vas skrbi! GOSPOD PEPI A ste slišali? To je enotnost! Vsi skupaj imamo več kot štiristo let, pa smo še vedno složni! Nikar ne skrbite za nas. Smo si postavili šotore, veste, izkušnje iz prve vojne vedno prav pridejo. ANTON NOVAK (ieznol Prav. Bitka je izgubljena. Vojna pa še ne? Ne in ne! GOSPOD PEPI Ispet narobe sliši! Vre, že vre! Seveda vre! Spodaj v kleti mineštrca v loncu vre. Bosta Vidva tudi? Za vse bo dovolj ob skupnem kotlu, kot v dobrih starih časih! Kaj se pa zamudimo! ANTON NOVAK fzakriči! Ena nula za vas, Pepi? Jutri pripeljejo vrata in okna! Ampak, še ni konec! Vojne še ni konec! ANTE POGRABI APOLONIJO IN JO VEHEMENTNO ODVLEČE IZ HIŠE. GOSPOD PEPI Kdo bi razumel! Z mlajšimi se super štekam, s tole generacijo pa sploh ne. Fantje, gremo na mineštro! VSI ŽELEZNIČARJI V ČRTASTIH PIŽAMAH Ihkrati in zagnano! Tu dileme prav nobene ni, saj železničar za vas skrbi! Izganjanje se nadaljuje. HIŠA IMA SPET VRATA IN OKNA. SEVEDA PA JE OKRADENA. IZPRAZNJENA. NIKJER NOBENIH PREPROG, POHIŠTVA, SLIK... SAMO PRAZNE STENE. SANDI IN PEPI SEDITA POD STOPNICAMI. SANDI JE PRAVKAR ZVIL ZNAČILNO CIGARETO IN SE PRIPRAVLJA, DA BO POTEGNIL EV DOLG DIM. GOSPOD PEPI Tako kot za ljudi, velja tudi za države. Mladi ljudje počnejo vse sorte neumnosti. Po neumnem so zaletavi, hitri, nepredvidljivi... SANDI Pepi, a boš en dim? GOSPOD PEPI A, če kadim? Uh, nikoli nisem, ampak zdaj pa bom. Čisto prav imaš, kaj se pa zamudim! BOLJ NORMALEN JE. PEPI POTEGNE DIM, KOT PRAVI IN PREIZKUŠEN KADILEC. GOSPOD PEPI Inadaljuje! Mladi ljudje imajo občutek, da morajo narediti vse na novo, da se začne vse od začetka. In mlade države tudi. Kar naprej nekaj spreminjajo, obračajo, sprevračajo, postavljajo na glavo, zato da bi na koncu vse spet bilo tako, kot je bilo v stari Avstroogrski. Vidiš, zato pa imam rad stare lokomotive. Stare lokomotive so bile že kar takoj stare. Razumeš! Častitljive! Nikoli niso bile mlade. Vedno so bile stare lokomotive! Jasno, da sem, kot upokojeni železničar, do lokomotiv lojalen, da ne rečem sentimentalen, ampak ne gre samo zato... Uf, je pa tale tobak super! Ena a! DA CIGARETO SANDIJU, KI SPET POTEGNE EN DOOOOLG DIM. SANDI Super! Ena a! I GOSPOD PEPI Človek mora v življenju marsikaj poskusit. A veš, da sem prav vesel, da si mi dal ta dim... SANDI Hi, hi, hi, to je moja strategija. GOSPOD PEPI Ti dam kar prav. Res je svinjarija. Rak na grlu, pa na pljučih... Čeprav so železničarji znani po tem, da veliko konzumirajo. Hočem reči, cigaret pa alkohola in tako... Seveda pa je to novodobna predstava o železničarjih. V rajnki državi smo bili nekaj posebnega. Uniforme, pa našitki, zlati gumbi, ob nedeljah bele rokavice in medeninaste piščalke... SANDI MU SPET PONUDI CIGARETO, PEPI JO VZAME IN NAREDI (TAKO, KOT JE VIDEL SANDIJA) EN DOLG DOOOOOLG DIM. SANDI Pepi, hi, hi, hi, daj, zaupaj mi, zakaj se nočeš preselit. A veš koliko, hi, hi, hi, ljudi bi osrečil? Jola bi bila tako srečna! GOSPOD PEPI Se tudi strinjam! Rajnka država je bila korektna še pa še. Če si hotel stanovanje, si ga slej ko prej tudi dobil. SANDI IN PEPI Sl IZMENJAVATA CIGARETO. SANDI JE VEDNO BOLJ ZADET, PEPI PA NIKAKOR. NASPROTNO, VEDNO SANDI Hi, hi, hi... Sploh me ne slišiš, hi, hi, hi... GOSPOD PEPI Me veseli, da ti tudi tako misliš. SANDI Veš, Pepi... Kaj sem že hotel rečt... Hi, hi, hi... Rečt pečt tečt... Hi, hi, hi... GOSPOD PEPI Tale tobak! Super! Ena a, kot sem že rekel. SANDI Zadeva je čist simpl, hi, hi, hi... Če hočmo bit srečni, mislim, Jaz in Jola in stara dva', potem, hi, hi, hi, nas ti, Pepi, strašno motiš. Daj, povej, kaj hočeš v zameno... Hi, hi, hi... Sem pa pozabil, kakšno zameno... Joj, Ante bo čist flošizil, ko bo slišal, da sem pozabil po kaj sem prišel... Hi, hi, hi... GOSPOD PEPI Prav imaš, to sem jaz. SANDI Potem si ti Pepi absolutno napoti, hi, hi, hi. Zato te je treba izganjat z dimom, kot kakšnega polha iz luknje... PEPI IN SANDI SI PODAJATA CIGARETO. GOSPOD PEPI Se strinjam. In zato si mi tudi všeč. Zato se tudi tako dobro štekam z mlajšo generacijo. Vi ste popolnoma neobremenjeni. Jaz, priznam, sem ljubitelj lokomotiv in Avstroogrske, zato sem malce konzervativen. Hočem imeti red. Red kot na voznem redu. Ja, zdaj pa je čas, da grem v prvo nadstropje in potem dol v klet, k svojim lokomotivam. PEPI VSTANE IN SE ODPRAVI. GOSPOD PEPI Saj lahko tole cigaretko pokadim do kraja, kaj? SANDI Hi, hi, hi... Cigaretko petko betko.... Hi hi hi... GOSPOD PEPI Super sva se Stekala! Daj, Sandi, pa še pridi kdaj na obisk. PEPI ZADOVOLJNO ODIDE. VRATA SE ODPREJO. ANTE, KI JE VSE DO SEDAJ ČEPEL ZA VRATI, VSTOPI. ANTON NOVAK Kako je šlo? SANDI Hi, hi, hi, hi... Polh bo še kar naprej v hišici? ANTON NOVAK Saj sem vedel. Ti in tvoja strategija zahajanja! SANDI Hi, hi, hi... V hišico nikogar ne spusti... Polh polhasti notri ždi. ANTON NOVAK Nič ne pomaga. Morali se ga bomo lotiti s specialnimi sredstvi. Dokončna rešitev VELIK HRUP. ZAGLEDAMO ANTONA NOVAKA, KAKO SE. VZPENJA IZ KLETI IN V NAROČJU NOSI (TAKO, DA MU POKRIVA OBRAZ) MODELE LOKOMOTIV. MODELI SO PREKRASNI, LIČNO IZDELANI, PRAVI BISERI ROČNE IZDELAVE... ANTON MEČE MODELE LOKOMOTIV NA KUP... APOLONIJA NOVAK PA LOKOMOTIVE VEHEMENTNO RAZBIJA S TEŽKO MACOLO... IZ KLETI PRIHAJA JOLA. TUDI ONA IMA V NAROČJU MODELE LOKOMOTIV. POSTOPEK SE PONOVI... OB STRANI STOJI SANDI IN NASLONJEN NA MACOLO KADI (KAJ BI DRUGEGA). OČITNO Sl JE VZEL MALO ODMORA... IZ SOBE PRIHITI V SVOJI VEČNI ČRTASTI PIŽAMI PEPI. RAZBURJEN JE... GOSPOD PEPI Kaj pa počnete! Moje lokomotive! ANTON NOVAK To kramo moramo spravit iz kleti. APOLONIJA NOVAK Zaradi deratizacije. ANTE PODRŽI MODEL LOKOMOTIVE V ROKAH, APOLONIJA PA VESELO ZAMAHNE Z MACOLO MED ANTEJEVIMI ROKAMI IN ZELO LEP HLAPON GRE NA DVOJE. GOSPOD PEPI Neee! To je hlapon Maksimiljan tretji. Zgodovino uničujete! Spomine teptate! ANTON NOVAK Danes je važna higiena, ne pa zgodovina! GOSPOD PEPI Ampak, zakaj!? ZDAJ JOLA SPUSTI NA KUP POLNO NAROČJE RAZNO RAZNIH LOKOMOTIV. JOLA Zaradi podgan. GOSPOD PEPI Kakšnih sanj? ANTON NOVAK PODGAN! GOSPOD PEPI Podgan? JOLA IZZA HRBTA POTEGNE VELIKO, DEBELO IN MASTNO, CRKNJENO PODGANO. DRŽI JO ZA REPEK IN JO ZIBA SEM IN TJA. JOLA (zelo naglas in razločnoJ Med vašo šaro so se zaredile podgane. GOSPOD PEPI Ne, to ni mogoče! ANTON NOVAK Oja, pa je. In zato moramo klet sprazniti in počistiti. GOSPOD PEPI Ampak, moje lokomotive... Zakaj jih uničujete? APOLONIJA NOVAK Imamo črno na belem... APOLONIJA POTEGNE IZ ŽEPA DOKUMENT... APOLONIJA NOVAK (bere) Citiram uradni odlok o uspešni deratizaciji... "Vsled higienskega minimuma je treba nujno počistiti stanovanjske objekte, nadležne glodalce pa iztrebiti z vsemi sredstvi... Predvsem priporočamo, da vsiljivim in nevarnim prebivalcem naših domovanj, onemogočimo bivanje... To lahko naredimo na več načinov. Najbolj zanesljiv in uspešen je ta, da uničimo njihov življenjski prostor, da počistimo njihova bivališča, Iger se najraje zadržujejo... ” Konec citata. ANTON NOVAK No, in ker smo ugotovili, da se v kleti podgane zadržujejo najraje v tejle nekoristni šari, jo bomo pač uničili... GOSPOD PEPI (zelo nebogljeno! Ampak, lokomotive so moje... Petdeset let sem delal... ANTON NOVAK Polonca, daj, bodi dobra, zamahni z macolco... APOLONIJA NOVAK Z največjim veseljem! ANTE DRŽI MODEL, APOLONIJA PA ZAMAHNE MED ANTEJEVIMI ROKAMI IN SPET SE PREKRASEN MODEL RAZČESNE NA DVOJE. GOSPOD PEPI Počakajte, počakajte... ANTON NOVAK Nič ne slišim. Polonca, a ti kaj slišiš? GOSPOD PEPI Jaz bom počistil... Jaz... APOLONIJA NOVAK A veš, da čisto nič ne slišim. ANTE VZAME S KUPA NOV MODEL IN GA PODRŽI PRED APOLONIJO, KI ZAMAHNE IN SPET OSTANETA V ANTEJEVIH ROKAH DVA KOSA... GOSPOD PEPI tskorai iokaJ To je moje.... To niso smeti... ANTON NOVAK (se dela, da neslišil Ne, ne, me čisto nič ne boli, nikar ne skrbite ... GOSPOD PEPI To je vendar zgodovina... JOLA Joj, bomo imeli dela! V kleti je še pa še zgodovine! GOSPOD PEPI Nehajte, nehajte! Kaj bi radi od mene? Kaj? APOLONIJA NOVAK Ante, se mi zdi, da sem nekaj slišala. ANTON NOVAK Madona, tudi meni seje nenadoma povrnil sluh! PRENEHAJO Z UNIČEVANJEM. GOSPOD PEPI Kaj bi radi od mene? ANTON NOVAK (zelo glasno! Da se preselite v kakšen prijazen dom. APOLONIJA NOVAK (histerično maha z macolo okolij In to takoj, sicer bom znorela, znorela, znorela... GOSPOD PEPI Ampak, jaz imam vendar odločbo... ANTON NOVAK Mi tudi. Deratizacijsko. ANTE ZAGRABI NOV MODEL IN APLONIJA GA V NJEGOVIH ROKAH V HIPU RAZČESNE... GOSPOD PEPI Počakajte! Počakajte! Grem. Grem. APOLONIJA NOVAK Res? GOSPOD PEPI Res. Sam bom poskrbel za moje lokomotive... ANTON NOVAK Saj sem vedel, da ste pameten železničar. Vedel sem, da se boste tako odločili, zato sem že kar naročil fante, da bojo naložili vaše stvari... Kamion zunaj že čaka... GOSPOD PEPI Ampak.... Vse življenje sem bil podnajemnik. Kam naj grem? APOLONIJA NOVAK Tudi za to smo poskrbeli. Najeli smo vam sobico. V enih ličnih barakicah... Kar spakirajte se... PEPI PRIKIMA IN SE UMIKA PROTI STOPNICAM, KI VODIJO V ZGORNJE NADSTROPJE. GOSPOD PEPI Prav... Grem... Samo oblečem se... Takoj bom, takoj bom... ANTON NOVAK (narejeno prilaznoj Le kar, le kar... In kar čas si vzemite! Če smo čakali petdeset let, lahko pa še nekaj kratkih minut! GOSPOD PEPI IZGINE V ZGORNJEM NADSTROPJU. Pa ravno zdaj, ko smo denacionalizirani! SANDI Kaj pa, če ne delamo prav? ANTON S KUPA POBERE MODEL LOKOMOTIVE. ANTON NOVAK Kaj ne delamo prav, kaj ne delamo prav\ Zdaj mi bo pa že vsak vegetarijanec pamet solil. SANDI (sila resno! Kot vegetarijanec sem prepričan, da je v zelenjavi in sočivju čisto dovolj soli. JOLA Sandi, lepo tc prosim, tih bot! SANDI (ubogljive) Prav. ANTON NOVAK. Dovolj imam sočutja'. Kdo pa je bil z mano sočuten, kdo, te vprašam, pametnjakovič?! APOLONIJA DVIGNE MACOLO VISOKO NAD SVOJO GLAVO IN Z DIVJIM IZRAZOM V OČEH POGLEDA MODEL LOKOMOTIVE V ANTONOVIH ROKAH. APOLONIJA NOVAK Še tega bom... Saj se ne morem premagat... ANTON RAZLAGA SANDIJU IN JOLI, NE DA BI VEDEL, DA APOLONIJA Z MACOLO CILJANA MODEL V NJEGOVIH ROKAH... , ANTON NOVAK O, ne! Svojih pet minut ne bom zamudil, vse življenje sem kimal in se strinjal, zato mi zdaj nihče ne bo pokvaril veselja... SANDI Jaz samo mislim, da smo pravzaprav vsi podnajemniki... Hočem reči, da smo v svojem telesu vsi samo podnajemniki APOLONIJA ZAMAHNE S SLASTJO... APOLONIJA NOVAK Razsuvanje zgodovine je močnejše od mene! V ISTEM TRENUTKU SE ANTON NESREČNO OBRNE... ANTON NOVAK Ti travar, pa kar nehaj s to svojo transplantacijo! JOLA * Transcendenco, očka, transcendenco! APOLONIJA ZAMIŽI IN ZAMAHNE... SEVEDA NAMESTO PO MODELU LOKOMOTIVE UDARI ANTONA TOČNO V SREDO TEMENA... ANTON NOVAK tkot da se ni nič zgodilo) Ti boš mene, ti, vegetarijanec vegetativni, učil, kaj je to transplantacija... ANTON NENADOMA OBMOLKNE.... UDAREC JE Z RAHLO ZAMUDO LE PRIŠEL DO NJEGA... ANTON ZAŠK1LI IN PADE PO TLEH. APOLONIJA ODPRE OČI. APOLONIJA NOVAK fponosno! Ta pa je bila ena votla lokomotiva! Prav čutim, kako sem jo na sredo zadela! SANDI IN JOLA SE SKLONITA NAD ANTONA. SANDI Na, pa je v transcendenci! JOLA (zgroženo! Mamica, očka si ubila. APOLONIJI PADE MACOLCA IZ ROK. TUDI ONA SE NAGNE NAD SVOJEGA NEZAVESTNEGA MOŽA... APOLONIJA NOVAK Pa ravno zdaj, ko smo denacionalizirani! KONEC PRVEGA DEJANJA DRUGO DEJANJE Spomini na prihodnosti ISTO PRIZORIŠČE KOT V PRVEM DEJANJU. NOTRANJOST VILE. VELIKA SOBANA S STOPNIŠČEM, KI VODI V ZGORNJE NADSTROPJE... OB STRANEH VRATA, KI SE ODPIRAJO V DRUGE PROSTORE... VENDAR: ZDAJ JE VSE BLEŠČEČE, VRATA IMAJO DRUGAČNE OBLIKE, TUDI OKNA SO DRUGAČNA, ČEPRAV NA ISTIH MESTIH, KOT VPRVEM DEJANJU... VSEPOVSOD JE STEKLO, SREBRNA KOVINA, PO STENAH PA JAKO MODERNISTIČNI UMETNIŠKI IZDELKI, KI SE GIBLJEJO IN BRBOTAJO... PROSTOR JE OSVETLJEN S HLADNO SVETLOBO RAZLIČNIH BARV... VSEPOVSOD STOJIJO MIZICE NA ELEGANTNIH SREBRNIH NOGAH, NA MIZAH SO RAČUNALNIŠKI EKRANI, NA KATERIH SE NEPRESTANO SPREMINJAJO ŠTEVILKE (VSE SKUPAJ IZGLEDA KOT KAKŠNA FUTURISTIČNA BORZNA HIŠA). PRI ENEM OD EKRANOV STOJI APOLONIJA NOVAK. OBLEČENA JE V VIJOLIČNO OBLEKO ZELO FUTURISTIČNEGA KROJA, LASE IMA SIVE, Z VIJOLIČNIM PRAMENOM, KI JI PADA PREKO ČELA, IN TUDI SICER ZGLEDA BIZARNO... TUDI VSI NASTOPAJOČI, KIJIH POZNAMO IZ PRVEGA DEJANJA, BODO OBLEČENI V RAZLIČNE ENOBARVNE OBLEKE ZELO FUTURISTIČNIH KROJEV. IN VSI SO MALO BOLJ SIVI V FRIZURE, ČEPRAV SO ŠE VEDNO ISTI LJUDJE. APOLONIJA NOVAK SE POGOVARJA Z EKRANOM, NA EKRANU PA SE, KOT ODGOVOR, SPREMINJAJO ŠTEVILKE. APOLONIJA NOVAK Koliko kotira? Sedeminštirideset odstotkov več? Super. Polovico od tega prodaj... Drugo polovico pa bomo zadržali še tri leta, potem pa bomo prodali še to... Do takrat bo odstotek še dvakrat večji... Aha, še to, pošlji mail na notranjo upravo... Naj pošljejo antiteroristične oddelke in spraznijo poslopja od številke oseminšestdeset do sto štiriinštirideset... Približno deset tisoč podnajemnikov je tam... Brezkompromisno naj jih deložirajo. V ponedeljek naj pridejo rušit. V sredo pa lahko že začnemo z novo gradnjo. Uh, koliko dela! In za vse sem sama! tse snet obme k ekranu) Koliko dolžnikov imamo? (boli natančno pogleda na ekran) U, jebemoboga! Vedno več jih je! In dolžni so za eno leto... Več kot polovica! Sranje! Prekleta človeška hvaležnost! Vse jim daš, zgradiš topli dom, potem pa ne plačajo... In koliko jih je Več kot polovica od polovice. 7343! Katastrofa! In kako naj izterjam? Če nimajo, še država ne vzame! Oja, pa bo, vse bom dobila nazaj, vse, kar so mi dolžni! VSTOPI ANTON NOVAK. GLAVO IMA POVITO, OBLEČEN PA JE V DOLGO SPALNO SRAJCO. DELUJE KOT ČLOVEK, KI SE JE RAVNOKAR PREBUDIL Z DOLGEGA, DOLGEGA SNA.... APOLONIJA GA ZAČUDENO POGLEDA, POTEM PA VESELO VRISNE. APOLONIJA NOVAK Moj Ante, joj, moj Ante! ANTON NOVAK Kaj se dereš! Au! Glava me boli! APOLONIJA STEČE DO VRAT V OZADJU, JIH ODPRE IN KLIČE. APOLONIJA NOVAK Jola, Jola, takoj pridi sem! Očka seje prebudil! IZ SOBE PRIDE JOLA, TAKOJ ZA NJO PA MAJORDOM ŠP1LETIČ. TUDI JOLA JE OBLEČENA ZELO FUTURISTIČNO, PRAV TAKO TUDI MAJORDOM ŠPILETIČ, KI PA IMA NA GLAVI ŠE VEDNO ZNAČILNO BELO KAPICO. JOLA Kaj...? Joj, očka! PLANE K OČKU IN GA KOT OBNORELA POLJUBLJA IN OBJEMA. ANTON NOVAK Au! Glava, kaj seje zgodilo z mojo glavo? APOLONIJA NOVAK Ah, Ante, nič omembe vrednega! ANTON NOVAK In zakaj ste vsi tako čudno oblečeni? Polonca, kako si se postarala. Pa ti Jola tudi! JOLA Očka moj! Vsi smo se postarali. MAJORDOM ŠPILETIČ Absol(j)utno smo se postarali. Kaj se ne bi, očka, ko pa ste tako dolgo spali. ANTON NOVAK Kaj pa ta Sadiku Jakubi dela tu? MAJORDOM ŠPILETIČ Oprostite očka, nisem Sadiku Jakubi, saj se gotovo spomnite, Jakubi sem bil včasih, zdaj sem že dolgo Majordom Špiletič. Še vedno pa sem grosist. Znan kot nakupovalno grosistični center Špiletič. Seveda pa sem za domače še vedno Sadiku... r | ANTON NOVAK In zakaj me kličete očka? Jaz nisem noben očka, razumeš ti mene. JOLA Očka, z Majordomom sva poročena. ANTON NOVAK In kje si pustila tistega zadimljenega vegetarijanca? JOLA Ah, pobegnil je na drugo stran. ANTON NOVAK Kam? JOLA Ne bi zdaj o tem, preveč je koplicirano. ANTE NOVAK In ti si se spečala s tem nakupovalnim grosistom. Pa to ni res. Človek samo malo zapre oči, pa je že vse narobe. ANTE SE OGLEDUJE PO PROSTORU. ANTON NOVAK Kaj ste naredili s hišd? Kot da smo v galeriji modeme umetnosti. APOLONIJA NOVAK fnrevidnot Ante, veš, zelo, zelo dolgo si bil odsoten... JOLA (zelo previdno-! Zelo, zelo dolgo si spal. ANTON NOVAK Spomnim se, da sem držal v roki neko reč... Neko igračo.... Lokomotivo... pred mano je stal tisti tvoj .vegetarijanec zakajeni in me zadimljeno gledal, potem.... JOLA Si dobil pa po glavi. ANTON NOVAK Že vem, tisti podnajemnik meje... Zahrbtno me je, ker smo ga postavili na cesto... APOLONIJA NOVAK Jaz sem te. ANTON NOVAK Ti!? Polonca! Ampak zakajll \ APOLONIJA NOVAK Ah, sem že pozabila. Tako dolgo je že od tega... Mislim, da sem se zmotila ali pa kaj podobnega. Glavno je, da si se zbudil! MAJORDOM ŠPILETIČ Oče moj, po sedemnajstih letih spanja izgledate abol(j)utno spočiti. ANTON NOVAK Sem vam že rekel, da me ne kličete oče. Nisem vaš oče, razumeš? JOLA (ukazovalno! Sadiku, reči, da razumeš! MAJORDOM ŠPILETIČ (ubogljivo! Razumem. ANTON NOVAK In sploh stojte mimo, kadar govorite z mano... (utihne, mu ie nenadoma jasno! Kaj ste,rekli...? Sedemnajst let? Da sem spal sedemnajst let? APOLONIJA NOVAK Zdravniki so rekli, da sem kar dobro udarila. ANTON NOVAK (ne more verjeti! Sedemnajst let!! MAJORDOM ŠPILETIČ Ja, in v sedemnajstih letih se zgodi marsikaj. JOLA Očka, ne boš verjel. Minilo je kot blisk. ANTON NOVAK A si v tem času vsaj diplomirala? MAJORDOM ŠPILETIČ Manjkata ji samo še dva izpita. ANTON NOVAK Kaj se pa vi kar naprej oglašate? APOLONIJA NOVAK Ante, pomiri se... Zdravniki so rekli... ANTON NOVAK Da si kar dobro udarila. Ja, si že povedala. APOLONIJA NOVAK Rekli pa so še, da boš najbrž šokiran, ko sc boš prebudil. ANTON NOVAK Saj tudi sem. JOLA In da boš čutil v glavi določeno praznino. ANTON NOVAK Praznino čutim, ko vas poslušam in ko vas gledam takole našemljene. JOLA V sedemnajstih letih se je spremenila tudi moda. Pišemo se leto dva tisoč sedemnajst. In nič ni več tako, kot je bilo nekdaj. ANTON NOVAK Ta stavek sem pa že nekoč slišal APOLONIJA NOVAK Ante, lahko si srečen. Prespal si vse tegobe iz prehoda v podnajemniško obdobje... ANTON NOVAK Kaj pa je zdaj to, podnajemniško obdobje?! JOLA Očka, med tvojo odsotnostjo je človeška družba izdatno napredovala... ANTON NOVAK Kako?! A se tej vaši maškaradi reče napredovanje? JOLA Napredovala v družbenem smislu... MAJORDOM ŠPILETIČ Saj veste: sužnjelastništvo, fevdalizem, kapitalizem, socializem... JOLA (ga dopolnil ... pa potem spet kapitalizem... APOLONIJA NOVAK In končno: podnajemnikizem! ANTON NOVAK Kaaaj?! APOLONIJA NOVAK Ante, medtem ko si bil na nek način odsoten, je človeška družba vstopila v najbolj zrelo in s tem tudi najbolj razvito fazo družbenega razvoja: podnajemnikizem! JOLA Ki izhaja iz zdravih, družbeno stimulativnih podnajemniških odnosov. ANTE NOVAK SE NEMOČEN SESEDE V STOL. ANTON NOVAK Blede se mi! APOLONIJA NOVAK To bo od udarca. Moraš priznati, da sem kar dobro udarila. MAJORDOM ŠPILETIČ Očka, boš videl, ko boš prišel k sebi, boš še pa še navdušen. Podnajemnikizem je absol(j)utno nekaj novega, absol(j)utno! ANTON NOVAK Ne kliči me več očka, in stoj mimo, če govoriš z menoj, razumeš ti mene? MAJORDOM ŠPILETIČ Hotel sem samo povedati... JOLA Sadiku, lepo te prosim, tih bot! MAJORDOM ŠPILETIČ Prav. APOLONIJA NOVAK Ante, glavno je, da si spet v stari formi. Počasi ti bomo vse razložili... ANTON NOVAK (io nrekine^ Samo trenutek... Rekli ste, da se pišemo leto dva tisoč sedemnajst... JOLA Točno tako. ANTON NOVAK Če se res pišemo dva tisoč sedemnajst, potem si ti, Jola, stara petdeset let, Apolonija, ti pa sedemdeset... APOLONIJA NOVAK Drži. ANTON NOVAK Ampak... ne razumem... Izgledala veliko manj... APOLONIJA NOVAK Seveda... Medtem-ko si spal, je človeštvo prodrlo v gensko skrivnost življenja... JOLA Seveda se počasneje staramo samo stanodajalci, podnajemniki umirajo še po starem sistemu... MAJORDOM ŠPILETIČ In množijo se tudi še po starem sistemu, kar pa je za kapital zelo ugodno... APOLONIJA NOVAK Več kot jih je, večje je povpraševanje po podnajemniških stanovanjih in večje so cene... Skratka, Ante moj, vse je idealno urejeno... ANTON NOVAK (utrujeno zavzdihnel Pa saj to ne more biti res! APOLONIJA NOVAK Ko je Karel Marx iznašel komunizem, so tudi vsi govorili: Pa saj ne more biti res! No, vidiš, pa je kar nekaj časa bilo še kako zelo res! Niti v nedeljo ni miru VRATA SE ODPREJO. V PROSTOR PRIDIVJA MODNA KREATORKA IN PODJETNICA VIŽINTINOVA. TUDI ONA JE OBLEČENA ZELO FUTURISTIČNO. JE KOT NEKAKŠNA KIPARSKA KOMPOZICIJA. IZ NJENEGA OBLAČILA VSEPOVSOD ŠTRLIJO OKRASNE ANTENE, KI KOT NEKAKŠNI NEVARNI MIGAJOČI MOBILI OPLETAJO OB VSAKEM NJENEM KORAKU... VIŽ1NTINOVA JE PRECEJ RAZBURJENA, MOGOČE TUDI PRESTRAŠENA... VIŽ1NTINOVA Neverjetno! Strašno! Neopisljivo! Niti v nedeljo ni miru! VIŽINTINOVA ODVIHRA DO APOLONIJE, JO OBJAME IN POLJUBI. VIŽINTINOVA Loni, ne moreš si misliti, kaj so mi naredili! In to v nedeljo! APOLONIJA NOVAK Ljubica moja, nikar se ne razburjaj tako zelo. To ni stimulativno za tvojo kreatorsko kreativnost. VIŽINTINOVA Razbili so mi triindvajset trgovin!'Vse moje obleke so zmetali na kup in jih zažgali. Ipri voščiiivol Seveda niso vedeli, da so moje obleke narejene iz azbestnih mas in zato ne gorijo... Potem pa so se iz same togote na mojo kolecijo Oktober dva tisoč sedemnajst zanalašč ponečedili... Si mislite, na mojih oblekah sami podnajemniški iztrebki. Loni, ti rečem, grozno, grozno, do kam seže podnajemniški primitivizem! Niti v nedeljo ni miru! VIŽINTINOVA OBJAME APOLONIJO IN TUDI APOLONIJA OBJAME VIŽINTINOV©. ANTON NOVAK (skoraj zase) Zakaj imam takšen čuden občutek, kot da motim...? APOLONIJA NOVAK Ljubica, poglej, Ante seje prebudil! ANTON NOVAK (zase! Nisem prepričan, da sem zares buden. VIŽINTINOVA ZANOSNO RAZŠIRI ROKE V SMERI PRESTRAŠENEGA ANTONA (ANTENE IZ NJENEGA KOSTIMA NEVARNO ZABINGLJAJO OKOLI)... VIŽINTINOVA Fantastično! Super! Genialno! Neopisljivo! Končno ste si opomogli. (Apoloniji! Loni, kar spomni se, vedno sem te bodrila: Počakajmo še kakšno leto, mogoče ho pa le prišel k sebi. Ti pa si bila vedno tako pesimistična: Saj nima smisla, čimprej ga pokopljimo na vrtu, si mi odgovarjala. No, vidiš, kako sem imela prav, da ti nisem dovolila... ANTON NOVAK (grenko! Najlepša hvala, Polonca... JOLA Bilo bi res škoda, da bi za očka uporabili vrtno zemljišče, saj veš, da smo lansko leto tam zgradili podnajemniško naselje... Blazno se nam je splačalo... ANTON NOVAK (ironično! Jola, Apolonija, do solz sta me ganili... APOLONIJA NOVAK Ante, ne smeš gledati na stvari tako sentimentalno. Sentiment je pase čustvo. ANTON NOVAK Oprosti, mislim, da imam vsaj to pravico, da sem po sedemnajstih letih odsotnosti malce sentimentalen... VIŽINTINOVA PRIŠEPNE APOLONIJI. VIŽINTINOVA Si mu že povedala? APOLONIJA NOVAK (šepetal Šele zbudil seje. ANTON NOVAK Kaj zdaj to pomeni! A mogoče še česa ne vem? MAJORDOM ŠPILETIČ O, še marsičesa, še marsičesa! APOLONIJA NOVAK (se pripravila, da mu ho povedala novico) Dragi Ante... Veš... Nekaj ti moram povedati... Saj ne vem, kako naj začnem... ANTON NOVAK Kar čutim, da ne bo nič dobrega. JOLA Očka, ne se sekirat, zdaj je vse zelo drugače... APOLONIJA NOVAK Kako naj povem... Dolgo te ni bilo... Sedemnajst let...(menca in mencal In tako... in tako... No, tako... Tako... Tako težko mi gre iz ust... ANTON NOVAK (ironično! Kar izpljuni, Polonca, kar izpljuni! VIŽINTINOVA Pusti, Loni, bom jaz. (odločno! Ante, poslušaj, tako gre ta reč, jaz in Loni sva zdaj partnerici. Razumeš? JO ANTON NOVAK Res? Apolonija, a se zdaj tudi ti ukvarjaš z modnim kreatorstvom? APOLONIJA NOVAK Pravzaprav, ja... VIŽINTINOVA Seveda, partnerici sva poslovno... Vendar sva partnerici tudi privatno... ANTON NOVAK Imata skupno podjetje? VIŽINTINOVA (stvarno, brez zadržkovi Loni bo dobila otroka. ANTON NOVAK (ogorčeno! Apolonija!! APOLONIJA NOVAK Nikar ne bodi tako ogorčen! Čakala sem te in čakala, leta pa so minevala in to moja najbolj fertilna leta... ANTON NOVAK Kakšna leta? VIŽINTINOVA Fertilna. Plodna. Sposobna oploditve. Slovar slovenskega knjižnega jezika, izdan še v prejšnjem tisočletju obširno piše o tem. APOLONIJA NOVAK Ja, bila sem fertilna še pa še, ti si pa kar spal. VIŽINTINOVA Tudi še pa še! ANTON NOVAK In tako si ti je zazdelo, da me moraš prevarati! Polonca! Samo sedemnajst let me ni in že povsem mimo vprašam, Polonca!? S kom?? VIŽINTINOVA (mimo! Z mano! ANTON NOVAK Kaaaj?! Ne razumem, čisto nič več ne razumem... VIŽINTINOVA Posvojili bova otroka. Enega malega podnajemnika. Njegove starše smo že vrgli na cesto... APOLONIJA NOVAK Ante, moral sc boš sprijazniti... Minili so časi zatiranja žensk, zdaj smo končno emancipirane, tako v intelektualnem kot v seksualnem pogledu. JOLA V vseh pogledih. ANTON NOVAK Jola, ti pa kar tiho. V seksualnem pogledu si bila izdatno emancipirana že v prejšnjefn tisočletju! MAJORDOM TOLAŽILNO POTREPLJA ANTONA PO RAMENU... MAJORDOM ŠPILETIČ Ante, moški smo zanemarljivi, kar pa ima tudi določene prednosti. Zdaj spoznavamo pletenje, kvačkanje, goblenje... Vse izrazito ženske hobije, za katere smo bili nekoč tako zelo prikrajšani. Sitno je samo takrat, kadar nas zapustijo in ostanemo sami z otroki. Vsak tretji moški je namreč samohranilec. ANTON NOVAK Ne razumem, nič ne razumem... ANTE PATETIČNO DVIGNE ROKE PROTI STROPU... ANTON NOVAK O, bog, daj mi znamenje, da bom vedel, če je vse to res.... SKOZI ZAPRTO OKNO TREŠČI NA SREDO SALONA GRANITNA KOCKA... OKNO SE RAZLETI NA DROBNE KOŠČKE... ANTON NOVAK (obupano! Resje. ZDAJ SE ZASLIŠI GROZEN ROPOT... KOT BI NEKDO ZUNAJ HIŠE NEKAJ RAZBIL... SLIŠIMO TUDI KRIČANJE... JOLA Pa ne, da so že tu! APOLONIJA NOVAK Jola, takoj pokliči posebne enote! VIŽINTINOVA Kakšen primitivizem! VIŽINTINOVA STEČE DO RAZBITEGA OKNA IN POGLEDA SKOZENJ... VIŽINTINOVA Barabe podnajemniške so zažgale mojega Rolls-Royca iz'leta tisoč devetsto dvanajst! MAJORDOM ŠPILETIČ Ne se sekirat Vlasta, naredili ti bomo novega, še bolj starega! ZASLIŠI SE HRUM MOTORJEV... DO OKNA ZDAJ STEČETA ŠE JOLA IN APOLONIJA. APOLONIJA NOVAK (navdušeno! Aha! Naši so že tu! ZASLIŠIJO SE POLICIJSKE SIRENE IN žvižganje Piščalk. .. pa xyoi kričanje LJUDI... JO LA (fanatično! Naprej, naši! Bravo naši!! Bravooooo!!! APOLONIJA NOVAK (navdušeno! Kako jih butajo! Kako jih mendrajo! Poglej, poglej! Trije naši na enega njihovega! (kriči in navija skozi razbito okno! Tako je prav, tako! Daj ga na gobec, daj ga!! VIŽINTINOVA (kriči skozi okno! Kaj se šparaš?! Saj ni tvoja noga! Čez zapelji, ja! Kar čez! HRUP POČASI POTIHNE. HRUM MOTORJEV ODPELJE MIMO. VSE TRI ŽENSKE NAVIJAČICE SE VRNEJO K ŠP1LET1ČU IN ZAČUDENEMU ANTONU. VIŽINTINOVA Si videla, pet jih je stalo tam, pet!, on pa ni zapeljal čez! APOLONIJA NOVAK Ne razumem, zakaj imajo naši tanke, če jih pa ne znajo uporabljati! JOLA Bedak je, kdor je s podnajemniki obziren. APOLONIJA NOVAK Nekateri nam dolgujejo za celo leto! Pa jih ni nič sram! Še več, upirajo se, kar upirajo se! VIŽINTINOVA O, ja! Rolls-Royca jim bom tudi zaračunala! Najemnino bom povečala za trideset odstotkov. Ha, v pol leta si bom kupila dvanajst srebrnih Yaguarjev iz leta tisoč devetsto dvajset. Sem jih že gledala, samo vedela nisem, kakšen razlog naj si izmislim za povišanje najemnine. APOLONIJA NOVAK Ja, najtežje sije izmislit razlog za povišanje... MAJORDOM ŠPILETIČ Pa saj nam že od leta tisoč devetsto devetdeset ni treba več navajat nobenih razlogov... VIŽINTINOVA Seveda ne, ampak pri sebi pa je le treba imeti urejene reči. Končno je človek moralno bitje. Za vsako kazen je treba imeti vzrok! ANTON NOVAK A je najemnina kazen? VIŽINTINOVA Najemnina ne. Povišanje pa. APOLONIJA NOVAK Ante, zelo dolgo si spal, zato ti še marsikaj ni jasno. Svetništvo in svetost VHODNA VRATA SE ODPREJO. V PROSTOR PRITEČETA PETER IN PAVEL, OBA V OBLEKAH, KI OD ZELO DALEČ SPOMINJAJO NA ZNAČILNA DUHOVNIŠKA OBLAČILA, SICER PA SO ZELO PISANIH BARV, NAJBOLJ PREVLADUJE ROZA BARVA IN VZOREC NEŽNIH LILIJ... SEVEDA SE TAKOJ VIDI, DA SO JU ZUNAJ NAPADLI IN OBMETAVALI Z VSAKRŠNO SVINJARIJO... PREDVSEM PO PAVLOVI OBLEKI VISI VSE POLNO ODPADKO.V (GNILE ZELENJAVE, PARADIŽNIKI IPD.). PETER ČISTI SVINJARIJO S PAVLA... PETER Pavlek, je vse v redu s tabo? PAVEL Petko, kam smo prišli, niti duhovnikov ne spoštujejo več! PETER SI S SVOJE PLEŠE ODSTRANI POMARANČNO LUPINO... APOLONIJA NOVAK (iako spoštljivo! Gospod sveti Pavel, kaj se je zgodilo.? So vas napadli? PETER Malo je manjkalo, pa bi bil Pavlek žrtev spolne zlorabe... PAVEL Meni se pa ni zdelo tako hudo. Res pa je, da so bili mladeniči precej nepredvidljivi... PETER (rahlo ljubosumno! Kar stal si tam in jih čakal, še sreča, da sem te potegnil v hišo. PAVEL Sprva niso izgledali nevarni. PETER Samo peno so imeli na ustih in hlače spuščene do kolen. PAVEL Hlače na kolenih, to ni tako hudo. To čisto v redu zgleda. Čakal sem jih pa samo zato, ker meje zanimalo, do kam bi zares šli s svojimi nespodobnimi obljubami. Saj veš, da sem znanstvenik in da zaradi znanstvenih izkušenj rad eksperimentiram z ljudmi. Sploh pa je današnji svet poln praznih obljub. Same obljube, same obljube, nikoli nobene uresničitve! Kot teologa me to zelo moti. APOLONIJA NOVAK (ogorčena) Saj ne morem verjeti do kam seže človeška nehvaležnost! Če samo pomislim, koliko dobrega ste naredili za mladino. Kolikim požrtvovalnim homonitarnim akcijam ste bili, če se poetično izrazim, roditelj in oče! VIŽINTINOVA (io diskretno popravi) Humanitarnim, Loni, humanitarnim akcijam se reče. APOLONIJA NOVAK Jasno, da humanitarnim, kakšnim pa! A je kdo razumel drugače? PAVEL Sploh ne, gospa Apolonija, sploh ne. APOLONIJA NOVAK (nadaljuje zagnano) Torej, spoštovani gospod sveti Pavel, vaši domovi za zelo, zelo mlade dečke so bili znani po vsem sVetu, ni čudno, da ste svetnik. PAVEL (kar malo razočarano) Ne, gospa, žal ste se zmotili, nisem svetnik, svetnik je Peter, jaz sem še vedno samo Pavel. Upam, da borrdjrred božičem dobil ta naziv. Svetniki imajo namreč za božič popust na oddelkih z usnjeno galanterijo. ANTON NOVAK Kako, mislil sem, da si za svetnika lahko razglašen šele po smrti, pa še to, če si naredil kakšen ducat čudežev. JOLA Ne ozirajte se na tatkota, sedemnajst let je bil odsoten, pa ne ve, da se je tudi cerkev liberalizirala. PAVEL (pojasni) Oh, že nekaj časa smo LKS ali Liberalni katoliki Slovenije. Kar je povsem samoumevno, saj smo tudi najbogatejši. PE1ER Kar se pa svetništva tiče, status svetnika si lahko pridobiš že za časa življenja. Jaz sem svetnik od takrat, ko sem v šole spet uvedel domovinsko in versko vzgojo, kar je eno in isto. Nihče iz naših krogov mi ni verjel, da se mi bo posrečilo. Ko smo bili pri papežu na avdienci, mi je sveti oče rekel, citiram: "Jaz sicer v čudeže ne verjamem, ampak, če vam to rata, vam svetost ne uide. " PAVEL Kasneje je svetništvo postala stalna nagrajevalna praksa, sploh pa p* ukinitvi Prešernovih nagrad, za Prešerna seje namreč izkazalo, daje bil ortodoksen komunist; no, tako da zdaj po svetu hodi kar precej svetnikov. Se pa kar splača imeti status svetnika, pri plači se ti pozna in pri'penziji tudi. Nekateri se grebejo samo zaradi tega. PETER Ne bodi ljubosumen, Pavlek. Naredil sem čudež in Šolski sistem spet spravil na pravo pot. Svetništvo sem si zaslužil! PAVEL Nič ne rečem... Ampak, dejstvo je, da pošteno in nesebično delo z dečki danes ni nič vredno. Kakšno je stanje MAJORDOM ŠPILETIČ Oprostita, mene pa absol(j)utno zanima, kakšno je stanje zunaj...? PETER Podnajemniki napredujejo na vseh nivojih. PAVEL Ah, samo grozijo, samo grozijo! VIŽINTINOVA Meni so razbili skoraj vse trgovine z alte modo in uničili Rolls.Royca. PETER Tista ožgana reč zunaj je vaš Rollči? VIŽINTINOVA A ni grozno? PETER Meni Rolls Royci niso všeč niti takrat, kadar niso zažgani. Sem bolj Ferrarijski tip. APOLONIJA NOVAK Kar se tiče podnajemnikov, se pa jaz ne bi preveč sekirala. JOLA (zaskrbljeno) Pravijo, da so zasedli že vsa pomembna železniška križišča. APOLONIJA NOVAK Kmalu bo zima. Še prosili nas bojo, če se lahko vrnejo v podnajemniška stanovanja. VIŽINTINOVA Če takoj nehajo z razbijanjem, jim bom mogoče spet priklopila elektriko. PAVEL Jaz bi to storil samo zaradi otrok. Nič kaj prijetno ni, kadar se te dotikajo premražene otroške ročice. ANTON NOVAK (skoraj privoščljivo) Torej, v vašem svetu le ni vse tako lepo, ha! APOLONIJA NOVAK (stcofio^ Ante, pojdi spat, to ni zate! ANTON NOVAK Spal sem sedemnajst let! APOLONIJA NOVAK Očitno še premalo! In prebudil si se tudi v napačnem času. Še pred kratkim je bilo vse v najlepšem redu. Vsak sistem ima svojo lepotno napakico. In podnajemniški ima pač podnajemnike. VIŽINT1NOVA Ukiniti bi jih bilo treba! Tako jaz mislim! MAJORDOM ŠP1LETIČ Kdo bi nam pa potem najemnino plačeval. VIŽINTINOVA To imate pa tudi prav. JOLA Jaz pa mislim: Za razkošje je treba požreti tudi kakšno sranje. Če citiram Gustava Hegla. Volilni sistem OD ZUNAJ SE ZASLIŠI KRIČANJE MNOŽICE, HRUM OKLEPNIKOV, LOMLJENJE STEKLA IN PODOBNI ZVOKI, KI PAČ SPREMLJAJO VSAKO REVOLUCIJO... EKSPLOZIJA VRŽE OKNA IZ OKVIRJEV. RAČUNALNIŠKI EKRANI POBEZLJAJO IN UGASNEJO. SKOZI VRATA PLANE POSLANEC POZNIČ. PRESTRAŠEN JE... ZAPRE VRATA ZA SABO IN PLANE NA SREDO SOBE... POSLANEC POZNIČ So že tu! So že pred vrati! v ANTON NOVAK Kdo? POSLANEC POZNIČ Kontinuiteta iz prejšnjega tisočletja! JOLA (pojasni začudenemu tatkotul Po domače: podnajemniki. POSLANEC POZNIČ V naši stranki smo desetletja opozarjali! Rovarili! Metali polena pod noge! Pisali proklamacije, agitacije, interpelacije, Palacije, falange, fakultete... In nihče nam ni verjel! Zdaj pa imate! PETER, PAVEL (unisono! Midva sva bila vedno na vaši strani! POSLANEC POZNIČ (dramatično! In zdaj vam sporočam žalostno vest... MAJORDOM ŠPILETIČ (se prestraši! Jezusna, moj nakupovalni center! VIŽINTINOVA (se prestraši! Moja alte moda! APOLONIJA NOVAK (se prestrašil Moja stanovanja! JOLA (se prestrašil Moje društvo književnikov! POSLANEC POZNIČ (dramatično še pa šel Zasedli so Avroro! ANTON NOVAK Koga? JOLA (pojasnil Jahto našega predsednika. POSLANEC POZNIČ In streljali na Zimski dvorec! ANTON NOVAK (vedno boli presenečeni Kam? JOLA Na protokolarni objekt. MAJORDOM ŠPILETIČ (zasanjano! Tam smo imeli tako dobre novoletne žurke! POSLANEC POZNIČ In zdaj je vsega konec! Vsak hip bodo tu! Blokirali so ulice, ceste, križišča. Od vsepovsod prihajajo! Iz vsega sveta! in to organizirano! Z vlaki! VIŽINTINOVA Ne razumem, zakaj se upirajo? Kaj nismo vedno bili dobri z njimi! ANTON NOVAK Mogoče pa niso zadovoljni? APOLONIJA NOVAK Ante, pojma nimaš! Pojdi spat! Te prosim! ANTON NOVAK Ne upirajo se brez razloga! PAVEL Vere nimajo! To je razlog! PETER Vere in denarja! ANTON NOVAK Kaj pa volitve? JOLA Joj, tatko, ti si pa res zastarel! ANTON NOVAK Včasih smo šli na volitve! In šele potem na ulice! POSLANEC POZNIČ Mi smo pa včasih šli najprej na ulice, pa smo volitve vseeno izgubili. Tako da niti eno niti drugo nima smisla. ANTON NOVAK Z volitvami se da spremeniti... Ante, sem ti rekla, da pojdi spat! POSLANEC POZNIČ Seveda se da spremeniti'. In ravno zato smo spremenili volilni sistem! ANTON NOVAK Počakajte, počakajte! Hočete reči, da ni več volitev. POSLANEC POZNIČ Se veda so.... JOLA Ampak drugačne... PETER Bolj napredne... PAVEL Bolj pravične... JOLA Prav vsak lahko brez volitev pride v parlament! V1ŽINTINOVA i Vsak, ki ima dovolj veliko številko. ANTON NOVAK Veliko številko'? Česa? APOLONIJA NOVAK Prav gotovo ne čevljev! Dovolj veliko številko na bančnem računu! (obupano zavzdihne! Jezus Kristus... PETER. PAVEL (hitro-! Na veke amen! APOLONIJA NOVAK (nadaljuje) ...kakšen trap! POSLANEC POZNIČ Prvih devetdeset, ki imajo največ na banki, vsaka štiri leta zasede svoja mesta v parlamentu. MAJORDOM ŠPILETIČ Lahko se pa seveda temu prostovoljno odrečeš. Jaz sem se. Sem pa absol(j)utno rajši grosist, kot pa poslanec. SANDI Ničesar ne razumem. APOLONIJA NOVAK Ante, sem ti že rekla: pojdi spat! Revolucija eksekucija VHODNA VRATA SE RAZLETIJO. DIM SE POKADI... KRIČANJE, EKSPLOZIJE IN VSE KAR SPADA K DOBREMU REVOLUCIONARNEMU VZDUŠJU... VSI PRISOTNI SI POIŠČEJO ZAVETJE: POD RAČUNALNIKI, POD STOPNICAMI, POD MIZAMI... ČEZ NEKAJ ČASA, KO SE DIM IN HRUP POLEŽETA, ZAGLEDAMO, TAM, KJER SO BILA PREJ VRATA IN JE ZDAJ VELIKA LUKNJA, SKUPINO LJUDI... KO PA SE DIM POPOLNOMA PORAZGUBI, ZAGLEDAMO GOSPODA PEPIJA V NJEGOVI ZNAČILNI ČRTASTI PIŽAMI, KI JE ZDAJ PODOBNA NEKAKŠNI UNIFORMI. PEPI IMA NA GLAVI NAPOLEONSKI KLOBUK, V NAROČJU PA MODEL LOKOMOTIVE MAKSIMILJANU. POLEG GOSPODA PEPIJA STOJI NIHČE DRUG KOT SANDI, KI PA JE OBLEČEN TOČNO TAKO, KOT V PRVEM DEJANJU. OKOLI NJIJU STOJI SKUPINA LJUDI, KI SO TUDI OBLEČENI V PROGASTE PIŽAME, NA OBRAZIH IMAJO PLINSKE MASKE (MOGOČE ŠE IZ PRVE VOJNE?), V ROKAH PA STARINSKE PUŠKE IN NA PALICAH ZASTAVE, KI SO PRAV IZ ISTEGA PROGASTEGA MATERIALA, KOT NJIHOVA OBLAČILA. ČEZ ČAS. SANDI (zmagoslavno) No, pa smo se vrnili! GOSPOD PEPI Resje, nekaj bi spili! Dolga pot je za nami! Kajne, kamaradi! OSEBE S PLINSKIMI MASKAMI NA OBRAZU PRIKIMAJO. SANDI (zanosno, kot prekaljen revolucionar) To je naša zadnja postaja! Ves svet je naš! Bili smo nič in zdaj smo vse! Zdaj sledi vsesplošna in pravična nacionalizacija! GOSPOD PEPI Ja, ja, uspela je operacija. Vam dam kar prav, vam dam kar prav... JOLA SE PLAHO POKUKA IZPOD MIZE. JOLA Sandi!! Vrnil si sc! APOLONIJA NOVAK In podnajemnik se je tudi vrnil. SANDI GRE POČASI OD ENEGA DO DRUGEGA SKRIVA ČA... SANDI (z ironijo zmagovalca) O! Koga vidim! Kdo se pa tako ponižno plazi v lastnih razvalinah! JOLA (priliznienol Mi smo, Sandi, tvoja družina! TUDI OSTALI SE PREVIDNO DVIGNEJO IZPOD MIZE. APOLONIJA NOVAK Sandiček moj! Od vseh Johnih ljubimcev si mi bil vedno najbolj všeč! Pa saj veš to! GOSPOD PEPI (zelo prijaznoj Dober dan voščim. APOLONIJA NOVAK tpriliznienoJ In gospod Pepi, saj se me še spomnite, kaj! Moje ime je Apolonija Palir, poročena Novak. GOSPOD PEPI Se zelo, zelo strinjam! Kavalir pa res ne more biti vsak\ JI Z GALANTNOSTJO AVSTROOGRSKEGA ŽELEZNIČARJA POLJUBI ROKO. JOLA (prišepnet Mami... Gospod Pepi je gluh. GOSPOD PEPI Seveda sem. Suh sem zato, ker še vedno vsak dan telovadim. GOSPOD PEPI NAREDI NEKAJ POČEPOV. ŠPILETIČ, POZNIČ, VIŽINTINOVA, PETER IN PAVEL SE POČASI, SKORAJ NEOPAZNO POMIKAJO PROTI IZHODU... MAJORDOM ŠPILETIČ Vidim, da ste si vsi zelo domači... POSLANEC POZNIČ ... tudi jaz ne bi rad motil... VIŽINTINOVA Družina, ki se tako dolgo ni videla, si ima najbrž veliko za povedati... PETER, PAVEL ...zato bi kar odšli... TAJNIK SANDI SKOČI DO VRAT IN JIM ZASTAVI POT... VOJŠČAKI V ČRTASTI 11 PIŽAMAH ZAPREJO VSE IZHODE... SANDI O, to pa ne! POSLANEC POZNIČ Meni se mudi! Pozen bom. Imam sejo parlamenta. SANDI Prepozno, gospod Poznič! Parlament smo pravkar nacionalizirali! POSLANEC POZNIČ A res? Nič hudega, potem bom pa raje obiskal bolno mater! SANDI (odločnoJ Nikamor ne greste! MAJORDOM ŠPILETIČ Zelenjava mi bo zgnila! PETER, PAVEL Mašo bova zamudila. SANDI (zakriči! Zdaj bomo poračunali!! VIŽINTINOVA Ah, kar pustite! Rolls-Royce mi tako ni bil nikoli všeč. SANDI Izstavili vam bomo račun! APOLONIJA NOVAK A nam? JOLA (priliznjeno! Sandi! Kako sem te pogrešala! SANDI SE OBRNE K PEPIJU, KI SE MEDTEM UKVARJA S SVOJO LOKOMOTIVO. SANDI Šef, kaj naj naredimo z njimi? Kakšno kazen predlagate? APOLONIJA NOVAK (zavrešči! Zakaj pa kazen? GOSPOD PEPI Prav imate, gospa, zakaj bi šli narazen, zdaj, ko smo se komaj našli... GOSPOD PEPI JI SPET GALANTNO IN PRIJAZNO POLJUBI ROKO. SANDI Predlagam smrt s streljanjem. APOLONIJA POTEGNE ROKO IZ PEPIJEV1H ROK, IN SE UMAKNE ZA ANTONOV HRBET. APOLONIJA NOVAK Kaj!? Ante, brani me! ANTE SE TUDI UMIKA... ANTON NOVAK Apolonija, a veš, da si imela prav: kar spat bom šel. SANDI Torej: smrt z streljanjem! Je tako, gospod Pepi? GOSPOD PEPI (navdušeno! Seveda, Pepi, to sem jaz! APOLONIJA NOVAK Ampak, saj vas ne sliši, gluh je! GOSPOD PEP1 To pa zato, ker redno telovadim! PEP1 NAREDI NEKAJ POČEPOV, POTEM DVIGNE SRAJCO IN SE POTIPA PO BOKIH. GOSPOD PEPI Kar poglejte, gospa, nikjer nobene maščobe, sama mišica! SANDI (nadaljuje s svojo revolucionarno misiio! Koga bomo prvega? JOLA SE POSTAVI OB SANDIJA IN GA PRIME POD ROKO. JOLA Sandi, takšen si mi všeč! Pokončen! Odločen! VIŽINTINOVA Nikar se mu ne prilizuj! JOLA Vedno sem cenila tvoja prepričanja! Tudi jaz sem bila stoodstotna vegetarijanka! In še zdaj sem! SANDI Vegetarijanci so pase. Samo meso nekaj šteje. In pa kri! JOLA Se absolutno strinjam. Kar potipaj me, Sandi! (si njegove roke položi na svoie prsi! Mesa še pa še! In to kakšno meso! Čvrsto! Zdravo!! ANTON NOVAK (zase! Vedel sem, da so najhujši spreobrnjeni vegetarijanci! SANDI S kom naj začnemo? PETER, PAVEL (složno pokažeta na ženski zbor) Dame imajo prednost. SANDI SE OBRNE K PEPIJU. SANDI Šef, kdo naj bo prvi? GOSPOD PEPI (navdušeno kima! Se strinjam, na koncu nas bodo vse požrli črvi. SANDI Prav. Začeli bomo na koncu. SANDI POKAŽE NA ŠPILETIČA, KI SE SKRIVA NA KONCU PROSTORA, V KOTU. SANDI Smrt z ustrelitvijo! In to kar takoj! Na vrtu! JOLA Sandi, vrt smo pozidali in stanovanja oddali. SANDI Potem pa v sosednji sobi. FIGURE V ČRTASTIH UNIFORMAH POGRABIJO ŠPILETIČA. MAJORDOM ŠPILETIČ Zakaj pa mene! Ko je pa še toliko drugih! PETER, PAVEL Ne poslušajte ga, ne poslušajte ga! VIŽINTINOVA (zatoži! Kar njega dajte, kar njega!! Vedno je imel najslabšo robo! V njegovem nakupovalno grosističnem centru so goljufali! In njegova zelenjava je bila vedno gnila! JOLA Tako je! Zasluži si! Od zdaj naprej je pomembno samo meso! APOLONIJA NOVAK (pritrdi! In kri! ANTON NOVAK (ogorčeno! Polonca! APOLONIJA NOVAK (zatoži! In sploh ni Mojordom Špiletič, ampak Sadiku Jakubi! VIŽINTINOVA Ja, Sadiku Jakubi! Vedno seje pretvarjal, daje nekdo drug. On je kriv za vse! Prišlek! Potaknjenec! Pokvaril nas je! MOŽAKARJI V ČRTASTIH PIŽAMAH VLEČEJO ŠPILETIČA V SOSEDNJO SOBO... MAJORDOM ŠPILETIČ Jaz sem abol(j)utno nedolžen, abol(j)utno ... Zakaj vedno najebem samo jaz, Sadiku Jakubi... ANTE OBUPANO SEDE V KOT IN SE NEKAJKRAT UDARI POLICU... ANTON NOVAK Se mi zdi, da sanjam... Sanjam... VRATA SOBE SE ZAPREJO ZA “EKSEKUCIJSKIM” VODOM. SANDI Zdaj pa naslednji! GOSPOD PEPI Se strinjam, poslednji bodo prvi in prvi bodo poslednji! PETER, PAVEL Večje neumnosti še nisva slišala! VIŽINTINOVA Nadaljujte pri moških, kar pri moških nadaljujte! IZ SOSEDNJE SOBE SE ZASLIŠI PRECEJ KAOTIČNO STRELJANJE. SANDI Naslednji! ANTON NOVAK Ne, ne sanjam! Res ne sanjam. APOLONIJA NOVAK SE ZAČNE HINAVSKO PRIBLIŽEVATI SANDIJU... APOLONIJA NOVAK A se ne bi dogovorili... Mislim... Nekako zmenili... Ženske smo potrebne za resignacijo... VIŽINTINOVA Za regeneracijo se reče, za regeneracijo'. Za fizično obnovo slovenstva... PETER Ha! Je pa že več vredna duhovna regeneracija. PAVEL Telo ni nič in duh je vse! ANTON NOVAK Kdo to govori! VRATA SE ODPREJO. IZ SOBE VES BLED PRITEČE MAJORDOM (SAD1KU) IN SE SMEJE KOT POBLAZNEL ... MAJORDOM ŠPILETIČ Ha, ha, ha! Zgrešili so! Zgrešili! GOSPOD PEP1 Se strinjam, ga bomo pa kar pomilostili. SANDI Prav, šef, kogar se zgreši, se pomilosti. 1 MAJORDOM PADE NA KOLENA IN PEPIJU POLJUBLJA ROKE. MAJORDOM ŠPILETIČ Od zdaj naprej bo pri meni za vas vedno absol(j)utno zastonj zelenjava, vedno absol(j)utno... Do smrti vam bom hvaležen! GOSPOD PEPI Je že v redu, saj nisem tako betežen... SANDI Naslednji! APOLONIJA NOVAK Kako naslednji!? SANDI Pomilostimo samo tistega, katerega zgrešimo! Naslednji! JOLA Bravo, Sandi, tako sc govori! VIŽINTINOVA Naj bo naslednji tisti, kije prišel zadnji! PETER IN PAVEL SLOŽNO POKAŽETA NA POSLANCA POZNIČA, KI JE VSE DO SEDAJ TIHO ČEPEL POD MIZO IN SE DELAL, DA GANI... PETER, PAVEL Poslanec Poznič! APOLONIJA NOVAK Točno! Vi ste vedno pozni! POSLANEC POZNIČ Sem pozen, nisem pa zadnji! Zadnji je gospod Anton! ANTON NOVAK Kaj? Jaz nimam nič pri tem! Jaz sem se komaj zbudil! VIŽINTINOVA Potem pa tako ne bo nobene škode, če spet nazaj zaspite! JOLA Tatko moj, mogoče te bodo pa zgrešili. PETER, PAVEL Tako je! Nikoli ne smemo izgubiti upanja! ZDAJ APOLONIJA ZA ANTONOVIM HRBTOM IZ NEKEGA KOTA POTEGNE MACOLO... TO JE PRAV ISTA MACOLA, S KATERO JE PRED D/f VMM/ LETI RAZBIJALA PEP1JEVE MODELE LOKOMOTIV. APOLONIJA NOVAK Ne, brez boja se pa ne bomo predali! MOŽAKARJI V ČRTASTIH PIŽAMAH SE POČASI PRIBLIŽUJEJO ANTONU IN APOLONIJI... ANTON NOVAK Počakajte, počakajte... Vse to je smešno... Končno smo vsi samo ljudje... SANDI O, ne! Nismo vsi samo ljudje! Nekateri so lastniki, drugi pa podnajemniki! ANTON NOVAK Že, že... Vendar, v filozofskem smislu... V smislu transcendence... SANDI (ga prekine! Lahko kar nehate! Vse življenje sem bil miroljuben vegetarijanec, zato mi zdaj nihče ne bo pokvaril veselja... fukažij) Takoj ga ustrelite! APOLONIJA ZA ANTONOVIM HRBTOM v DVIGNE MACOLO... PROGASTI VOJAKI SE JIMA PRIBLIŽUJEJO... ANTON NOVAK (prepričevalno) Počakajte, počakajte! Jaz samo mislim, da smo pravzaprav vsi podnajemniki... Na tem svetu... Hočem reči... V svojih telesih smo vsi samo podnajemniki... APOLONIJA ZAMIŽI IN ZAMAHNE S SLASTJO... IN SEVEDA NAMESTO, DA BI UDARILA V SMERI VOJAKOV, NESREČNO ZADENE ANTEJA TOČNO V SREDO TEMENA, DA ZELO VOTLO POČI... ANTON NOVAK (kot da se ni nič zgodilo) Zato nima prav nobenega smisla, da bi se sovražili med sabo... Poglej te... ANTON NENADOMA OBMOLKNE.... UDAREC JE Z RAHLO ZAMUDO LE PRIŠEL DO NJEGA... ANTON ZAŠKILI IN PADE PO TLEH. ZATEMNITEV. V temi SANDI Na, pa je v transcendenci! JOLA (zgroženo) Mamica, očka si ubila! APOLONIJA NOVAK Pa ravno zdaj, ko smo denacionalizirani! V TEMI SLIŠIMO PLOSKE UDARCE, OČITNO APOLONIJA UDARJA NEZAVESTNEGA ANTEJA PO LICIH IN MILO STOKA. APOLONIJA NOVAK Ante! Joj, Ante moj! Kaj sem storila! Zbudi se! Saj veš, da te nikoli ne tepem zanalašč! Streznitev in prebuditev PROSTOR SE POČASI OSVETLI. SREDI PROSTORA ZAGLEDAMO SANDIJA, JOLO IN APOLONIJO, KAKO SE SKLANJAJO NAD NEZAVESTNIM OČETOM ANTONOM... PO PROSTORU LEŽIJO POLOMLJENI MODELI LOKOMOTIV... VSI SO SPET OBIČAJNO OBLEČENI... TUDI PRIZORIŠČE JE SPET TAKŠNO, KOT JE BILO V PRVEM DEJANJU... OBIČAJNA NOTRANJOST OBIČAJNE DENACIONALIZIRANE VILE... NIKJERNI NOBENIH SLEDI PRIHODNOSTI, TUDI PEP1JA NI IN REVOLUCIONARNIH VOJŠČAKOV TUDI NE... SANDI JE SPET POHLEVEN VEGETARIJANEC, JOLA FALIRANA KOMPARATIVISTKA Z LITERARNIMI AMBICIJAMI, APOLONIJA PA MALCE RAZRVANA DENACIONALIZIRANKA.... VSE JE BIL SAMO SEN... APOLONIJA NOVAK Ante! Joj, moj Ante! Prebudi se, prebudi se! JOLA Tatko, ne zdaj vsega zasrat! SANDI Ante, če ste umrli, potem je to zelo slabo... JOLA (ga prekine) Sandi, lepo te prosim, tih bot! SANDI (ubogljivo) Prav. ANTE SE PREBUJA. SPREGOVORI POČASI, PREVIDNO... ANTON NOVAK So me zgrešili? APOLONIJA NOVAK Nisem zgrešila. Zadela sem te točno v sredo... Oprosti mi... ANTE SI TIPA GLAVO... ANTON NOVAK Ustrelili so me v glavo. JOLA Ne, tatko, ni bila puška, macolca je bila... ANTE SE DVIGNE... OBSEDI SREDI PROSTORA IN POČASI PRIHAJA K SEBI... ANTON NOVAK In to vse zaradi požrešnosti... Več, več, več! Zdaj pa imamo! "Sami smo si krivi! APOLONIJA NOVAK Ante, kaj govoriš? ANTE SE POČASI OBRNE K APOLONIJI... GLEDA IN GOVORI Z NJO, KOT DA GOVORI Z DUHOM... ANTON NOVAK Polonca, a so tebe tudi eksekutirali, mislim, po hitrem postopku ...? JOLA (šepne) Mami, zelo močno si ga udarila. APOLONIJA NOVAK Najbrž imam res močno roko... V gimnaziji sem metala kladivo... SANDI Ante, a boste en dim? To v vsaki situaciji blazno pomaga... ANTE SE ZABULJI V SANDIJA. POTEM SE POČASI DVIGNE... SANDI Pravim, če boste en dim... ANTE NENADOMA PLANE NA SANDIJA, GA ZAGRABI ZA VRAT IN GA ZAČNE DAVIT... ANTON NOVAK Morilec! Mesojedec! Ti si mene... Nedolžnega... SANDI Na pomoč, na pomoč! JOLA Tatko, pusti ga! Pustiiii! ANTON NOVAK Ustreliti nas je dal! Baraba revolucionarna! Saj ne rečem, da so si nekateri zaslužili! Ampak jaz, jaz sem samo spal! Jaz nimam nič pri tem! APOLONIJA NOVAK Ante! Pusti ga! Pusti! JOLA IN APOLONIJA NEKAKO ODTRGATA RAZJARJENEGA ANTEJA OD SANDIJEVEGA VRATU. ANTON NOVAK Najprej je bil vegetarijanec, potem se je pa spreobrnil! Mesojedec krvoločni! SANDI Jaz? Že deset let nisem jedel mesa! ANTON NOVAK Spreobrnjeni mirovniki so najhujši! APOLONIJA NOVAK Ante! Lepo te prosim, pridi k sebi! ANTE SE ZDAJ STRMO ZAZRE TUDI V APOLONIJO. ANTON NOVAK In ti! Izdajalka! Sram te je lahko! Da me greš in prevaraš s tisto modno pošastjo! APOLONIJA NOVAK Ante! ANTON NOVAK In potem še zanosiš... Mislim, posvojiš! JOLA Tatko! ANTON NOVAK Ti pa kar tiho! Grosistka! JOLA Prosim? ANTON NOVAK In diplomirala tudi nisi. JOLA Še nisem. Ampak bom. SANDI Do diplome ji manjka samo šest izpitov. ANTON NOVAK Kaj se pa ti kar naprej oglašaš! In mimo stoj, če govoriš z menoj, razumeš ti mene? JOLA Sandi, reci, da razumeš, lepo te prosim! SANDI Razumem. ANTE SE ZDAJ MALCE POMIRI... ZAČNE SE OGLEDOVATI PO PROSTORU... ANTON NOVAK Kje so pa ostali? APOLONIJA NOVAK Kateri ostali? ANTON NOVAK In zakaj je zdaj vse tako drugače? JOLA Kako drugače? ANTE STEČE DO VRAT, KI VODIJO IZ HIŠE, JIH ODPRE IN POGLEDA VEN... POTEM SE POČASI VRNE V PROSTOR... OSTALI TRIJE GA ZAČUDENO GLEDAJO... ANTE POBERE MODEL LOKOMOTIVE IN GA DRŽI V ROKI... POČASI MU JE VSE JASNO... ANTON NOVAK To so Pepijevi modeli... APOLONIJA NOVAK Ja, pravkar sva jih dajala na pol... No, dokler nisem zgrešila in te nisem... Saj, veš, po pomoti... po glavi... SANDI Seje pa zelo votlo slišalo. JOLA Sandi... SANDI Sem že tiho, sem že tiho! Sprava, poravnava IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA PRIHAJA PEPI. V ROKAH IMA KOVČEK, ČEZ ČRTASTO PIŽAMO PA IMA OBLEČEN PLAŠČ... ODHAJA... GOSPOD PEPI Tako, zdaj grem. Pa nisem čisto nič žalosten... Prav nič... Tudi, koje šla rajnka Avstroogrska k hudiču nisem bil žalosten... Pa koje šla prva država rakom žvižgat, se tudi nisem sekiral... Še manj, koje šla druga... Glavno je, da imam svojo zgodovino... Svoj spomin... Svoje lokomotive... Kajti, če ne bi bilo hlaponov, ne bi bilo električnih vlakov, aneda? Dokler bomo vedeli, da so nekoč vozili hlaponi po teh krajih, potem je vse v redu, potem nam ne bo težko, ko bo prišla prihodnost... Tako, zdaj pa grem, kaj se pa zamudim... ANTE STOPI DO PEPIJA IN GA ZAGRABI ZA ROKAV. ANTON NOVAK Pepi, počakajte še malo! GOSPOD PEPI Ja, ja, vse kar sem imel, sem pobral, nič ni ostalo. ANTON NOVAK Rekel sem: (razločno in naglasi počakajte še malo. GOSPOD PEPI Seveda, ko me ne bo, se sploh ne bo poznalo... ANTON NOVAK (na ves glas in razločno! Pepi! Ni-ka-mor ne greste!! Tu boste ostali! Razumete? GOSPOD PEPI Tu? ANTON NOVAK Ja. Tu. Vi in vaše lokomotive! APOLONIJA NOVAK Ante, zmenili smo se... JOLA (nadaljuje mamino misell ... da bomo vse skupaj dali v najem in lepo živeli od najemnine... ANTON NOVAK Ja, saj vem! Potem bomo zgradili pa še eno hišo in še eno in še eno in še eno... Pozidali bomo vrt in se razširili na ulico... • APOLONIJA NOVAK To se ne sliši tako slabo. SANDI Jaz bi imel pripombo glede pozidave vrta... ANTE SE RAZBURI... VES JE VROČIČEN... ANTON NOVAK Imeli bomo sto in sto in tisoč in tisoč podnajemnikov, plačevali nam bodo in mi bomo navijali cene in oni bodo plačevali in plačevali in na koncu samo še plačevali... In veste, kam to pelje? V to, da nas bodo lepega dne po hitrem postopku postrelili v sosednji sobi.... JOLA (šepnei Mamica, zelo močno si ga udarila... ANTON NOVAK A res še zmeraj ne razumete!? APOLONIJA NOVAK Ante, ne vem, zakaj bi bilo slabo, če človek oddaja v najem... ANTON NOVAK fio prekineJ Slabo je, če oddajaš nekaj, kar ni bilo nikoli tvoje! APOLONIJA NOVAK Noja, o tem bi se dalo razpravljat... ANTON NOVAK Povem vam, bil sem tam in sem videl... Videl sem, s kakšno lahkoto se vegetarijanec spremeni v mesojedca... SANDI Nemogoče. ANTON NOVAK Kako hitro ljubiteljica literature postane grosistka s špecerijo... JOLA Ni šans! ANTON NOVAK In kako se čisto v redu ženska spremeni v histerično baburo, kateri je pohlep sfrtajčkal možgane, da ne ve več, kaj govori... APOLONIJA NOVAK (zdai tudi Apolonija ponorii) Čisto znosen upokojeni oficir pa v patetičnega moralista!! Ljubček moj, zdaj te imam pa zadosti, ne mislim se spremenit v reinkarnacijo Gandhija... Hočem živeti, razumeš? Živeti! ANTON NOVAK Tudi jaz hočem živeti, ampak ne na račun drugih! (iskreno! Rad bi popravljal stara kolesa... SANDI Jaz pa sadil travo... ... in ostal takšen kot sem bil! VSI GA GLEDAJO. ZDAJ ŽE MNOGO BOLJ RESNO, KOT MALOPREJ. PEPI PA SE JE UTRUJEN SESEDEL NA SVOJ v ¥ t , ' V \ t \