Bogomil
Dragi Marijini otroci!
Skoro vsak mesec ima svoj Marijin praznik. Meseca marca praznujemo spomin tistega presrečnega dne, ko je oznanil nebeški poslauec Gabrijel Devici v Na-zaretu, da bo postala  Jezusova mati.
In angel je prišel k Mariji ter je rekel: »Zdrava milosti polna, Gospod je s teboj. blagoslovljena si med ženami!«
Angel je prišel osebno v eloveški podobi iz nebes na zemljo in prva njegova beseda je bil pozdrav. Prav kakor da je hotel nas zemljane spomniti na. to dostikrat zanemarjeno  obliko  vljudnosti.
Dober Marijin otrok bo tudi rad pozdravljal. Vsako jutro bo pozdravil Ijubega Boga v nebesih in njegovo dobro mater Marijo. In zvečer spet ne bo pozabil po-zdraviti Boga in Marijo.
Pozdravljal bo rad tudi svoje starše. »Dobro jutro, mama! Dobro jutro. ata!« Koliko lepše, prijazmejše in dostojnejše se to sliši kakor pa drzno vpraševanje: »Kje je pa moj zajtrek? Kje je pa kava?« In preden boš šel k počitku, bo tudi pozdravil starše: »Lahko noč!«
Praviš, da te je sram? Ne go\ori tako! Vljudnosti se nikomur ni treba sramovati. Nadangel Gabriel je ostal nadangel tudi potem, ko je Marijo pozdravil. Prav nič ni zgubil na svoji časti. In tudi ti ne boš nič zgubil na svoji časti, če boš doma starše lepo po-zdravljal.
Tudi svojim nčiteljem in vzgojiteljem boš prijazno voščil:   »Dobro jutro!«  ali:  »Dober dan!«   ali:   »Dober
večer!« kakor je pae dnevnemu času primerno. Klubuk boš lepo privzdignil: odkril se boš. Prav tako boš storil pred drugimi ljudmi, če to zahteva vJjudnost. Svojemu domačemu duševnemu pastirju in verouči-telju, pa tudi drugim duhovnikom in redovnikom boš pa prijazno  rekel:   »Hvaljen   Jezus!«
Praviš, da si že mnoge tako in podobno pozdravil, pa so šli mimo tebe in ti niso nič odzdravili. Zato da ne boš več pozdravljal.
Nikar tako! Gotovo je bilo tisto ravnanje od ljudi brezobzirno. Morebiti bo kdo tistih celo tolc bral in se bo poboljšal. Če pa ne, naj te pa tako ravnanje vseeno ne odvrne, da ne bi bil ti vljuden in dostojen.
Še na en pozclrav te moram prijazno opomniti. Kako pa pozdravljaš svojega Gospoda, Jezusa Kri-stusa, ko prideš v cerkev in ko odhajaš iz cerkve? Ali • se prikloniš dostojno z desnim kolenom do tal? Na-vadno se otroci ne znajo dostojno prikloniti. Tako se vedejo, kakor bi imeli lesena kolena. Marijini otroci ne smejo biti med takimi nerodneži;
Ko pa greš mimo pokopališča. ne pozabi biti vlju-den tudi do onih, ki spijo v grobeh. Saj veš, kako: »Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru!  Amen.«
Vidiš, to so naši najnavadnejši pozdravi. Ti se jih boš lepo privadil (privadila) in boš povsod s svojo pri-jaznostjo drugim v lep zgled. Ljubezniv pozdrav je pol hrane, pravi pregovor.