LETO XXI. — številka 25 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. *• redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO KRANJ — sobota, 30. 3.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in si.. ob sredah io sobotah) LJUDSTVA ZA GORENJSKO nL°Sme lepo spomladansko vreme je kot nalašč za kmete, ki so pohiteli predvsem s saje z»°dnjih sort krompirja. Posnetek je naš fotoreporter napravil pred dnevi na njivah korie 2adruge Naklo. Vendar tudi na njivah privatnih kmetov letos skoraj nI več videti •ka Z VS€ bolJ *ln zamenjujejo traktorji, ki z modernimi priključki za najrazličnejša polj-°Pravila vse bolj lajšajo včasih sila naporno delo na polju — Foto F. Perdan Reo rganizacija v podjetju Aerodrom Ljubljana na n Aerodrom Ljubljana Brniku sestal delavski 0 Podjetja ln razpravljal materlalno-ekonomskem Položaju Predle- - "»zpravo Je bil Osno","-" PodJetJa za letos- sebnl°8; ki ga Je zdelala poreč k0misija. Ta je nam-raznrP? da,Jši trimesečni Pravili ln analWranju pri-ortta!!f Podlog za delno re-in nt acijo- sistematizacijo , "kinltev nekaterih delov-* mest. nekat°k teh raPrav so bilc da JC[e naPovedi in kazalci, društva (12) in krajevne skupnosti (1 predlog). V prihodnje pa bodo komisije lahko predlagale posameznike za naslednja, najbolj pogosta, odlikovanja: red zasluge za narod s srebrnimi žarki, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, red dela z zla' tim vencem/red republike Z bronastim vencem, red zasluge za narod s srebrno zvezdo, red dela s srebrnim vencem, medalja zasluge za narod in medalja dela. A. t- Ob 26-letnici smrti Staneta Žagarja 27. marca je minilo 26 let, odkar je v boju z Nemci padel narodni heroj Stane Žagar, že pred I. svetovno vojno in med obema vojnama se je boril za pravice slovenskega naroda. Kot učitelj je svojim učencem vcepil napredne ideje in mnogi so mu sledili, ko je julija 1941. leta odšel v partizane. Skupaj z Gregorčičem in Kebetom je vodil vstajo na Gorenjskem. 27. marca 1942 so Nemci po zaslugi domačega izdajalca obkolili četo, v kateri je bil Stane, v Rovtah pri Planici. Po junaškem boju je v pre- bijanju obroča skupaj * 14 partizani padel. Ob tej obletnici je bila 0» Dobravi pri Kropi spominska svečanost, življenjsko pot Staneta Žagarja je opisal Dušan Polšak, upravitelj osemletk* Iz Lipnice. V programu so sodelovali pevski zbori hi reci-tatorji osemletke Stane Žagar iz Lipnice ln Kranja f rod pripadnikov JLA odreda Stane Žagar Iz Kranja. "° svečanosti se se udeležen^ poklonili padlim borcem °a grobišču. V. »• Skupščina občine Kranj RAZGLAŠA prosti delovni mesti 1. SNAŽILKE — s polno zaposlitvijo za nedoločen čas 2. KONJACA — z manj kot polovico delovnega časa za nedoločen čas POGOJI: Pod 1. - nekvalificirana delavka s stanovanjem v Kranju Pod 2. — da ima delovne izkušnje mesarske stroke — da stanuje v bližini konjača na Kokrici — da ima lastno prevozno sredstvo (osebni avtomobil) Rok za priglasitev Je 7 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkovane z 0,50 din, z življenjepisom in dokazilom o delovnih izkušnjah na naslov: Skupščina občine Kranj. ZA PRIDNE PLETILJE! Nove modne barve dralo-na, volne za pletenje v WOLLBAR — Klagenfurt — Celovec pri kapucinski cerkvi VSAK DAN PRIKAZ PLETILNIHST ROJČV Hotaveljski marmor vedno bolj iskan Podjetje Marmor v Hotav. 'iah, ki trenutno zaposluje *7 delavcev, je v zadnjih letih vložilo precej svojih sredstev za nakup strojne opreme in izgradnjo novega predelovalnega obrata. Da Jc bila njihova usmeritev Pravilna, nam pove že to, da 80 letos prvič lahko tudi v rimskem času, ko ne morejo v tolikšni meri opravljati del V kamnolomu, zaposlili vse :»«:::::::::::;:::sk:::::::"5"":::"!!S!"::::!Ss:s!555K" •i ljudi. Uvedli so tri izmene in v sezoni pripravili dovolj blokov marmorja, tako da so delavci imeli v zimskih mesecih dovolj materiala za predelavo. V kamnolomu pridobivajo v glavnem dve barvi marmorja — zelenkasto sivo in rdeče rjavo. Lani so iz kamnoloma »nažajgali« 2100 kubikov uporabnega marmorja, letos pa predvideva- KDOR GRADI I IVI A SKRBI TEH SKRBI PA BO MANJ, ČE SI OGLEDATE RAZSTAVO gradbenega flflAT E RI A L A Ki bo v festivalni dvorani "a BLEDU od 20.111. do 5. IV. 1968 Vsak dan-tudi ob nedeljah od 10. do 18. ure l. murHa e s c E m* mm mm • n mm ,:!!!«-:;s::.................. ■■■■■■■■■•■■■•■■■■•■I jo, da bodo pridobili kar 2300 kubikov. Da lahko predelajo uporabni material, ki ga letno pridobijo, morata teči polnojarmenika (gatra) ob delavnikih noč in dan, večkrat pa tudi ob nedeljah. Tako so v predelovalnem obratu lani izdelali 9200 m2 plošč različnih dimenzij. Izdelki iz marmorja so zelo raznovrstni in se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo. Tako imajo sedaj v Marmorju V Hotavljah toliko naročil za domači trg, da morajo odklanjati naročila iz inozemstva. Največ izdelujejo marmornate plošče za oblogo stavb, marmornate okenske police, plošče za stopnice in tlake. Največji naročniki so gradbena podjetja, pa tudi zasebnih naročil je precej. Medtem ko na domače tržišče prodajajo predvsem obdelane plošče, izvažajo pretežno marmornate bloke. Zaloge marmorja so zelo velike. Tudi če bi sedanjo proizvodnjo povečali za desetkrat, bi bilo materiala dovolj kar za 270 let. Ce bo kolektiv torej tudi v naprej tako prizadeven in če bo sledil zahtevam trga, potem bo brez dvoma dosegel še večje uspehe. S. Zupan 170 potnih listov in vizumov Minuli četrtek je na področju kranjske občine začel veljati spremenjeni odlok o občinskih upravnih taksah, ki sta ga oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela na zadnji seji. Kot smo že poročali, se je zaradi decembrskega povečanja taks za izdajo in podaljšanje veljavnosti potnih listov občutno zmanjšal izletniški turizem občanov kranjske občine in s tem tudi dohodi, k občine. Prav zato so se v kranjski občini odločili, da odlok o občinskih upravnih taksah spremenijo in takse znižajo. Podatki prvih dveh dni, odkar velja spremenjeni odlok, kažejo, da so bila predvidevanja pravilna. V četrtek in včeraj (petek — do 10. ure) je na oddelku za notranje zadeve vložilo prošnje za potne liste oziroma vizume okrog 170 občanov kranjske občine 1o pa je ravno polo\ iea prošenj, kolikor so jih občani vložili v januarju in februarju letos. A. 2. KRANJ Predno se odločite za nakup konfekcijskih oblačil, si oglejte specializirano prodajalno KONFEKCIJA Kranj, Titov trg 7 Bogata zaloga oblačil za ženske, moške in mladino od 10 let naprej od mnogih jugoslovanskih proizvajalcev nudi možnost izbire po vašem okusu. Vsa potrebna krojaška popravila opravljamo v trgovini. Možnost nakupa na 3—4-mesečno odplačevanje brez obresti in porokov. 10 0 o popust pri prodaji za tuje valute. Oblačila po znižanih cenah prodajamo v prodajalni KONFEKCIJA na klancu, Vodopivčeva 7 Podjetje Marmor iz Hotavelj je lani zgradilo nov predelovalni obrat, v katerem so letos pozimi delali tudi v treh izmenah. Foto: F. Perdan Gradnja vodovoda v Stari Fužini Na zadnji seji sta oba zbora radovljiške občinske skupščine sklenila, da se pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani najame kredit za gradnjo vodovoda v Stari fužini. Kot je predvideno, bodo novi vodovod začeli graditi že letos, tako da bi prihodnje leto iz novega zajetja v Vojah že pritekla voda. Predračun predvideva, da b.) za vodovod potrebnih okroij 246 milijonov starih dinarjev. Dve tretjini (160 milijonov) je sedaj zagotovila občinska skupščina 8 posojilom, za drugo tretjino pa Je predvideno, da bo prispeval denar ljubljanski hotel Lev. Večina hiš v Stari Fužini sicer že ima vodovod, vendar pa je preskrba neurejena, ker nI ustreznih zajetij. Tako v maifjših vaških vodovodih v sušnih obdobjih vetlno zmanjka vode. To pa je posebno v zidnjem čisu začelo povzročati težave razvoju ftuinna na tem področ- ju. Da se turisti zanimajo za ta del, pa nam pove podatek, da imajo v Stari Fužini o'-.rog 500 ležišč v zasebnih turističnih sobah in da so imeli lastniki lani več kot 120 tisoč dinarjev dohodka od prenočnln. Novi vodovod bo torej bistveno prispeval k razvoju turizma na tem področju. To pa še posebno, ker so že dosedanje meritve pokazale, da bi bilo vode dovolj tudi za širše področje. A. Z. Družbenoekonomski razvoj škofjeloške občine v letu 1968 Zvečanje proizvodnje in narodnega dohodka Prejšnji teden so odborniki občinske skupščine v škofji Loki sprejeli plan družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1968. Prvič sedaj ta plan temelji na pričakovanjih, gibanju, povpraševanju in potrošnji na domačem in tujem tržišču in ne na proizvodnih zmogljivostih, kot je bil to običaj v preteklih letih. Tako predvidevanje je v sedanjih in čedalje bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja edino pravilno, saj danes tržišče narekuje obseg proizvodnje. V takih razmerah bo nadaljnja rast proizvodnje in njej ustreznih finančnih rezultatov v posameznih delovnih organizacijah v veliki meri odvisna od njihovih sposobnosti, da prodajo svoje blago na domačem in tujem tržišču, čeprav je sedaj trg najvažnejši, pa večina delovnih organizacij v škofjeloški občini še vedno planira obseg proizvodnje in drugih kazalcev le na osnovi proizvodnih zmogljivosti. Tako planiranje pa vnaša v družbeni plan precej nejasnosti« Glede na razpoložljive poslovne sklade, delovno silo, predvidenonacionalizacijo a)z-la, s sprostitvijo novih zrno. gljivosti ter z večjo produktivnostjo dela in še z boljšo obdelavo domačega in tujega trga plan predvideva, da bo gospodarstvo občine v letu 1968 zvečalo fizični obseg proizvodnje za 15,7%, družbeni bratoprodukt za 13,9% in narodni dohodek za 17,6%. Največji porast družbenega bru-toprodukta se predvideva v industriji, doseči pa ga bo mogoče le z večjo prodajo blaga kot v preteklem letu. Skoraj za enako stopnjo kot družbeni brutoprodukt bo porasel tudi narodni dohodek, ki je" najboljši kazalec za razvitost občine. Le-ta naj bi v letu 1968 dosegel 694 dolarjev na prebivalca, kar je 15,6 odstotka več kot lani. Celotno gospodarstvo bi po predvidevanjih v tem letu investiralo 3 milijarde 427 milijonov starih dinarjev, kar je za 23,1 odstotka več kot lani. Sredstva bodo namenili predvsem za dokončanje že začetih gradenj, predvsem ,pa za rekonstrukcije, ki naj bi modernizirale proizvodnjo in tako izboljšale proizvodne in finančne rezultate. Čeprav so pogoji za izvoz predvsem na zahodna tržišča še težji kot lani, plan predvideva precejšnjo povečanje izvoza in sicer kar za 34,1 odstotka. Takšno povečanje bo šlo predvsem na račun izvoza elektro industrije, to je tovarn Iskra in Elra. Tako naj bi tovarna Iskra izvozila za 22% več kot lani, LTH za 252%, Gorenjska predilnica za 13,1% in kmuijsko gospodarstvo za 23% več kot lani. Kažejo pa se tudi možnos. ti za večji izvoz v lesni industriji, ki se bo moral preusmeriti na prodajo finalnih izdelkov na zahodna tržišča. Predvideno povečanje proizvodnje v letu 1968 bo ustvarilo nekoliko večje možnosti za zaposlovanje delavcev kot v preteklem letu. Večina novih zaposlitev bo odpadla na inJ jstrijo, promet in trgovino. Skupaj naj bi se število zaposlenih povečalo za 2,7%, to je od 6734, kolikor jc biio zaposlenih v letu 1967, na 6920 v letu 19j8. RAZVOJ NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB ' >■ Življenjski standard občanov pa ni odvisen samo od rasti osebne potrošnje, temveč tudi od razvoja tistih dejavnosti, ki posredno vplivajo na življenjsko raven občanov, kot so to stanovanjska in komunalna dejavnost, zdravstvo, 'šolstvo, socialno in otroško varstvo ter kultura. Zato so tudi te panoge pomembna postavka v planu občine. Pri šolstvu so problemi že dolgo znani. Brez gradnje novih šol in rekonstrukcije starih šol ni mogoče zagotoviti sodobnega pouka. Zato bo odločitev volivcev na referendumu bistveno vplivala na možnosti razvoja šolstva. V letu 1968 bo skupščina od dvojila približno lil milijonov starih din za potrebe so-calnega varstva, pretežno v kurativne namene. V teh sredstvih je zajeto tudi varstvo borcev NOV, kolikor ga zagotavlja občina iz..svojega proračuna. Posebno pozor, nost bado v tem letu posvetili vprašanju mladoletnega prestopništva. Zato bodo imenovali poseben strokovni odbor, ki se bo ukvarjal s to problematiko. Težišče socialno varstvene dejavnosti pa bo predvsem v izboljšanju strokovnega dela centralne socialne službe, pomoči družbenopolitičnih organizacij pri reševanju socialne problematike in v iskanju vseh preventivnih oblik dela, ki se lahko izvedejo v sami občini. Na področju zdravstva predvidevajo fluorografsko akcijo, za katero bodo namenili milijon starih dinarjev. Največji izdatki proračuna zdravstvenega varstva pri občini pa se bodo nanašali na plačilo zdravljenja nepremož-nih kmetov ter socialno šibkih, na izdatke za zdravstveno preventivo in na prispevek za gradnjo bolnišnice v Ljubljani. V organizirano otroško varstvo je sedaj v občani zajetih le 3,3"',, otrok do 15. leta starosti Sedanje zmogljivosti so že premajhne, zato bo potrebno otroškemu varslvu v tem letu posvetiti posebno skrb. Na Trati bo potrebno razširiti vzgojno vars!veno ustanovo, razen tega pa je potrebno preučiti potrebe po otroškem varstvu v obeh dolinah. Na področju kulture naj bi poživili in utrdili delo za novo ustanovljene zveze kultur-no-prosvetnih organizacij, ki naj bi usmerjala amatersko dejavnost. Prav tako nameravajo pomagati Groharjevi koloniji, ki pritegne širok krog sodelavcev. Ker je telesna kultura vedno bolj pomembna, nameravajo letos pospešiti sistematično telesno vzgojo in šport v vseh šolskih in predšolskih ustanovah, še bolj razviti telesno kulturo v društvih na terenu in v športnih društvih po šolah. Glede na spremenjene pogoje v gospodarjenju nameravajo v tem letu posvetiti posebno pozornost strokovnim kadrom, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Obveljati mora načelo, da naj bodo kadri zaposleni po svoji strokovnosti, delovna mesta pa naj bodo zasedena z ljudmi, ki imajo za to ustrezno izobrazbo in sposobnost. Za uspešno delo pa niso pomembni samo vodilni kadri, temveč vsak delavec. Zato nameravajo še naprej razvijati izobraževanje odraslih, prav tako pa omogočiti že zaposleni mladini, da si pridobi večje kvalifikacije. •Sprejet plan razvoja škofjeloške občine za leto 1968 je precej smelo začrtan. Ker pa so njegovi avtorji vzeli za osnovo dakaj stvanne ocene, lahko pričakujemo, da ob koncu leta ne bo prevelikih razlik med doseženimi in planiranimi rezultati. S. Zupan Konec skrbi z Grajzerjevo šolo v Tržiču? Osnovna zerja na Z žiču je tak saj njena z o tem, da iola heroja Graj-.lem rovtu v Tr-3 rekoč še nova, manjost ne priča je bila zgrajena pred štirimi leti. Čeprav je bila šola zgrajena šele pred nekaj leti, pa imajo z njo v Tržiču velike probleme in razprave 6 njej se vlečejo vse od njene otvoritve. Kaj je pri osnovni šoli heroja Graj-zerja pravzaprav narobe? Naj naštejemo očitne pomanjkljivosti: streha pušča, nedokončan oziroma neuporaben zimski bazen v sami šoli, neurejena kanalizacija nad šolo in ne nazadnje tudi pot do same šole. . . O tem, da streha na Graj-zerjovi šoli pušča in da je zimski bazen neuporaben — smo v našem listu že pisali v eni izmed lanskih številk. Prejšnji teden pa je o šoli heroja Grajzerja razpravljala tudi tržiška občinska skupščina. Tako smo lahko slišali, da je občinska skupščina Tržič namenila iz svojega proračuna 60.000 N dinarjev za sanacijo šole. Vendar bo po grobih ocenah tega denarja za dokončno ureditev Grajzerjeve šole premalo, saj bi za to, da se razprave o neurejenosti šole ne bi vlekle še naprej oziroma, da bi šolo dokončno uredili, potrebovali 25.600.000 S din. Tako bodo poleg šestih milijonov iz občinskega proračuna za ureditev sole namenili še sredstva iz amortizacije šolskih zgradb (na seji občinske skupščine 60 se zedinili. da naj Sre f* amortizacija le od Grajzerjeve šole, ne pa tud čeve šole in osnovne Krizah), teh naj bi bilo 12 «*; lijonov S din, polog tega bi zbrali še 7 milijonov S z družbenega invesi od Brači-šole V pa di- nar, Ci i£ V 3 SK.LE.UH. Sefku smo omenili, da jo precejšen kamen spotike V Tržiču tudi pot do Grajzerjeve šolo na Zalem rovtu. 0 tem vprašanj« jc tržiška občinska skupščina razpravljf: fa že na nekaterih prejšnjih sejah in takrat sklenila, da .... kra- me- kuj>- ugotovi&i Nada* i mora pot do šele urediti jevna skupnost Tržič sto. Vendar je krajevna nost na svoji seji ugc da za to nima denarja. Ije «o še na seji 'kraj skupnosti menili, da bilo umestno sedanjo p°l P0' pravljati in vzdrževati, Ja za vsako pot, če naj " Zjfl res dobra, potrebovali denaria. leea T>a kot v denarja, lega pa v Tržiču ni prew Ob vsem tem je zitivno dejstvo v tem, tržiška otčin-ata skup* končno le nakazala P° ^ ureditev osnovne šolo i* Grajzerja na Zalem r°vl^r, s tem bo, upajmo, kone<^a*ti; bi šolnikov in ftrok. »jj, če ob močnejšem deževju vrat, r komu teče voda za vi tovo ni prijetno. V. G" Za zdravje ni škoda denarja Tako pravijo v tovarni Sava v Kranju, ko na različnih sestankih razpravljajo o rekreaciji članov tega delovnega BUTAN — PROPAN PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. Komisija za razpis mesta direktorja pri Specialni bolnici za očes. tuberkulozo — Jezersko, razpisuje delov, mesto direktorja v dopolnilnem delov, razm., z manj kot polovičnim delov, časom Pogoji: —- Višja strok, izobrazba in najmanj 5 let prakse na področju upravljanja zdravstvenih zavodov. — Srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na področju upravljanja zdravstvenih zavodov. Interesenti morajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev poslati na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Spec. bolnici za očesno tuberkulozo — Jezersko. (60 kolektiva. po 603.000 N dinarjev , ^ lijonov!) samo za rekrea Z različnimi "«°dn0.st"[|^la v Gorenji vasi, zato je tudi prva na listi gradnje no-vih šol, če bo referendum o "Samoprispevku uspel. Te dni Srno šolo obiskali in se podarjali z upraviteljem Vinkom Jelovčanom. »AH nam lahko pojasnite, v kakšnih razmerah sc šolajo ut'Ocj v Gorenji vasi?« »Našo osemletko trenutno obiskuje 375 otrok, na voljo pa imamo le 7 učnih prostorov pa še ti niso v eni zgradbi. Pet učilnic je v stari šoL ski stavbi, dve pa v zadružnem domu. Tam imamo tudi pionirsko knjižnico in delavnico za tehnični pouk. Pouk imamo v dveh izmenah, čeprav se veliko učencev vozi in bi bil zanje pouk primeren le v dopoldanskem času. To pa še ni najhujši problem. Mnogo težje je to, da so šolski prostori zastareli, dv0n na so,,a' v kaierl ima sedaj pouk mala šola, je brez bo nla neP:imcrna za učilnico Pa vendar, že prihodnje leto mor*l biti v njej redni pouk. — Foto: F. fmŠmM saj je bila šola zgrajena leta 1880 in zato danes ni več primerna za sodoben pouk. Prostor, ki ga uporabljamo za tehnični pouk, ne ustreza, saj ima le eno okno. S prostorom smo tako na tesnem, da niti novih učil ne moremo kupiti, ker jih nimamo kje hraniti. Tako imamo sedaj pretežni del učil v zbornici, ki meri le 10 m1, torej v prostoru, ki jc namenjen 15 učiteljem in še strokovni knjižnici. Doslej smo imeli sicer učila shranjena v podstrešnem prostoru, vendar smo ga sedaj preuredili za pouk male šole. Ta prostor pa bomo za malo šolo lahko uporabljali le še letos, ker bo v jeseni toliko novih učencev, da bomo tudi ta prostor morali nameniti za redno šolo. Sicer pa je najbolje, če si naše prostore sami ogledate.« In res. Ko smo si šolo ogledali ln prostore primerjali 7. nekaterimi v novejših šolah, kar nismo mogli verjeti, da je danes še mogoč pouk v takih razmerah. Otroci ni. majo primernih garderobnih omaric, da bi odložili obutev, torbe in druge šolske potrebščine. V celi šoli imajo samo tri umivalnike s tekočo vodo, šolsko kuhinjo pa so uredili v prostorih, ki so bili namenjeni za stanovanje učiteljem. Seveda nimajo posebnega prostora za malice in otroci jedo kar v šolskih klopeh. Tudi za podstrešno sobo, v kateri Je se-d:ij mala šola, ne bi mogli reči, da Je učilnica. Sc in še hi lahko naštevali slabe pogoje, v katerih se šolajo otroci v Gorenji vasi. Upajmo, da ne bo več dolgo tako! »Zanima nas, ali Imate morda že kakšno zamisel o novi šoli?« GORENJCI ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ Vam priporoča, da takoj sklenete zavarovanje stanovanjskih premičnin, pralnih strojev in televizorjev. Naše geslo je HITRA LIKVIDACIJA ŠKODE Zahtevajte obisk našega zastopnika ali pa pokličite telefonsko številko 22 853 in dobili boste potrebne informacije. Dežurna služba od 6.30 do 18. ure, ob sobotah do 14.30. Zaščitite Vaše premoženje in sklenite življenjsko in nezgodno zavarovanje pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ »Projekta za šolo še nimamo. Izračunali pa smo, da bi glede na naše razmere potrebovali 14 učilnic za teoretični pouk v višjih razredih (od 5. do 8. razreda) in 4 učilnice za učence od 1. do 4. razreda. Več učilnic za višje razrede potrebujemo zaradi tega, ker je predvideno, da bi se v našo šolo vozili tudi otroci iz Poljan in Lučin. Zato bi moral biti pouk v teh razredih dopoldne, prav tako pa tudi v enem od nižjih razredov. Vedeti namreč morate, da se v našo šolo že sedaj vozi 66 % otrok in da bo potem ta odstotek še večji — 80%. Da bi otroci pravočasno prišli domov, smo mora Ji pozimi, pri popoldanskem pouku skrajšati učne ure od 45 na 40 minut. Razen teh prostorov pa bi šola potrebovala še telovadnico, delavnico za tehnični pouk in kuhinjo za gospodinjski pouk. Starši pa sedaj ob razpravah o gradnji nove šo!c predlagajo tudi to, da bi na šoli imeli poseben prostor, kjer bi otroci iz oddaljenejših krajev lahko v primeru visokega snega tudi prespali in dobili hrano. To za nas ni povsem novo, saj že sedaj (popoldanske prireditve, tekmovanja itd.) dajemo učencem kosilo. »Gradnja nove šole je za vas zelo pomembna. Ali nam lahko poveste, kako se bo vaša šola vključila v prizadevanja, da bi referendum uspel?« »Te dni smo dobili diapozitive o preddvorski šoli. Pokazali jih bomo vsem učencem na naši in podružničnih šolah, saj bodo tako otroci la*.e dobili predstavo o novi šoli. V ponedeljek bomo začeli z roditeljskimi s.stanki, na katerih bomo staršem pojasnili pomen nove šole in jim tudi pokazali novo pred-( dvorsko šolo. Tudi prvi športni dan bomo izkoristili za to, da bomo učitelji in učenci v skupinah obiskati skoraj vse starše. Zadnji petek in soboto pred referendumom bodo učenci napisali posebna vab.la staršem, s prošnjo naj glasujejo za samoprispevek.« Ogledali smo si torej ?'.olo v Gorenji vasi, kjer naj bi — seveda če bo uspel referendum o samoprispevku — začeli graditi novo šolo ž« drugo leto. Prihodnjič bomo pogledali, kako je na drugih šolah. S. Zupan Vinko i-1.....m, upravitelj osnovne šole v Gorenji vasi pravi: »Nujno potrebujemo novo šolo, saj imamo v sedanji stavbi le 5 učilnic, 2 pa v združenem domu. /e sedaj se vozi 66 odstotkov učencev in tem bi morali omogočiti pouk v dopoldanskem času. Pozimi smo nam. reč skrajšali pouk, da so učenci prišli pravočasno domov.« GLAS # 6. STRAN SOBOTA — 30. marca 1965 Kaj menijo o gradnji hotela v Bohinju Bohinjci?[Nov vodovod na Pšenični polici V četrtek, 28. aprila, smo v naše uredništvo dobili pismo, ki nam ga je poslalo Turistično društvo Bohinj. Skupaj z dopisom, v katerem nas obveščajo, da so družbenopolitične organizacije Bohinja 23. marca na zahtevo občanov sklicale zborovanje, na katerem so razpravljali o gradnji novega hotela v Bohinju, so nam poslali tudi poročilo z zborovanja in resolucijo, ki so jo sprejeli. Hkrati nam sporočajo, da so jih na zborovanju pooblastili in zadolžili, da nas seznanijo o namenu zborovanja in stališči Bohinjcev ter nas zaprosili, da vse skupaj preučimo in poskrbimo, da bo javnost o tem pravilno obveščena. Ker je slovenska javnost do sedaj lahko prebrala oziroma slišala najrazličnejše pripombe nekaterih (strinjamo se z Bohinjci, da so bile med njimi tudi žaljive), menimo, da je prav, da bralce seznanimo tudi o tem, kaj menijo o gradnji hotela in razvoju turizma v Bohinju Bohinjci sami. Hkrati pa objavljamo tudi resolucijo, ki so jo sprejeli na zborovanju. Prepričani smo namreč, da je prav, da med tistimi, ki so bili poklicani, da povedo svoje mnenje in med tistimi, ki so se oglašali (vendar z ne preveč strokovne plati), da slišimo tudi Bohinjce, ki so najbrž najbolj zainteresirani, da se vprašanje o gradnji hotela čimbolj pravilno reši. Takole pravijo Bohinjci: »Menimo, da smo Bohinjci, ki živimo na tem opevanem koščku slovenske zemlje, od katerega upravičeno moramo Imeti tudi svoje koristi, najbolj poklicani, da govorimo ln odločamo o svoji prihodnosti. V ostri in nenačelni polemiki nekaterih ljudi, ki so se oklicali za slovensko javnost, v zvezi z gradnjo hotela ob Bohinjskem jezeru, smo bili Bohinjci, se pravi ljudje, ki živimo tukaj, popolnoma pozabljeni. Obšli so nas v svoji zaverovanosti v romantiko, ki jo ustvarja Bohinj in njegova panorama. Vik in krik, ki je nastal zadnje čase zato, ker sc je eden od redkih investitorjev izven Bohinja odločil za veliko investicijo v Bohinju, je ostro posegel v naše življenje. Mi vsi bi lahko imeli mnogo večje koristi od turizma, če bi bile vse možnosti popolnoma Izkoriščene ... Bohinjci smo si že dolga leta prizadevali, da bi naše naravne lepote Čimbolj izkoristili. Pri tem pa smo zaradi svoje gospodarske Šibkosti morali iskati pomoči drugod. To pa je bila, kot je znano, v zgodovini vedno minimalna. Zato so tudi možnosti turističnega napredka še vedno neizkoriščene. Izkoriščanje teh možnosti pa pomeni za Bohinjce večji kos kruha. Pomeni zaposlitev za mlade ljudi, ki danes čakajo na zaposlitev, pomeni zaposlitev doma, pomeni iz- boljšanje življenjskih pogojev ljudi...« Potem pa Bohinjci v poročilu nadaljujejo, da njihova prizadevanja za razvoj turizma niso nova. Tako je komisija za ureditev turističnih krajev Slovenije že 15. julija 1959 (pri takratnem sekretariatu za blagovni promet LRS) sprejela program za razvoj Bohinja. V tem programu je določila (v 6. točki), da se je treba lotiti novih načrtov in elaboratov za postavitev novega hotela A. kategorije na Vrtovinu. Dve leti kasneje je odredba republiškega sekretarja za urbanizem o zavarovanju zemljišč ob Bohinjskem jezeru izločila iz zavarovanja zemljišča, ki so v naselju Ribčev laz potrebna za Čolnarno, kavarno, hotel na Vrtovinu itd. Tako se je potem začela tudi izdelava urbanističnega programa (najprej ožjega območja ob Bohinjskem jezeru) celotnega Bohinja. Ta program je sedaj tik pred potrditvijo. Leta 1966 je republički sekretar za urbanizem ponovno izdal odredbo. Tokrat o zavarovanju določenih zemljišč na območju občine Radovljica in Jesenice. Na osnovi te odredbe je republiški sekretar za urbanizem 18. aprila 19G7 izdal odločbo, v kateri piše: »iz zavarovanja se izloči zemljišče Vrtovin v Bohinju za gradnjo hotela A. kategorije za hotel Lev iz Ljubljane. To odločbo je menda prejel tudi zavod za urbanizem Bled, ki pa sedaj skoraj po enem letu nasprotuje omenjeni lokaciji za hotel. Takšen je bil torej dosedanji potek glede lokacije. Medtem pa se je našel investitor. Lokacija za gradnjo hotela je bila izbrana komisijsko. V tej komisiji (14. marca 1967) je bil republiški urbanistični inšpektor, ljubljanski urbanistični zavod, zavod za urbanizem Bled, Elektro Kranj in še nekateri drugi strokovnjaki ter predstavniki radovljiške občine. Vse to torej kaže, da je bilo delo omenjenih organov usmerjeno v razvoj Bohinja. Zato namen hotela Lev, da zgradi hotel na Vrtovinu, ne pomeni nič novega. Kvečjemu predstavlja resno pobudo, da se uresničijo že izdelani, vendar pa trenutno še ne sprejeti načrti. Vse to navajajo Bohinjci v poročilu. »Ljudje, kl tendenciozno, zlonamerno in eelo žaljivo očitajo, da bi z gradnjo uničili naravo, bi lahko vedeli, da smo Bohinjci vedno znali skrbeti za lepote, ki jih imamo, sicer bi bila obala jezera že zdavnaj zazidana z zasebnimi počitniškimi hišami, pa tudi voda bi bila že zdavnaj uporabljena za energetske namene ..pravijo Bohinjci med drugim v poročilu. Minuli torek pa smo na zadnji seji radovljiške občinske skupščine zvedeli, da se je položaj okrog gradnje ho- tela precej razjasnil in kaže, da je polemika končana. V ponedeljek je namreč v Bohinju zopet prišlo do širšega posveta, ki so se ga udeležili predstavniki strokovno odgovornih republiških organov in ustanov ter predstavniki radovljiške občinske skupščine in nekaterih ustanov v občini. Na tem posvetu je bilo dogovorjeno, da je treba sedanji projekt za hotel, ki naj bi stal na Vrtovinu, spremeniti, oziroma ostane lahko projekt nespremenjen in je v tem primeru treba najti drugo lokacijo. Čeprav torej kaže, da je razprava končana, pa vseeno objavljamo resolucijo, ki so jo Bohinjci sprejeli na zborovanju v soboto, 23. marca. Občani Bohinja so na zborovanju dne 23. marca 1938 v hotelu Jezero Bohinj sprejeli naslednjo resolucijo: na- U v. Ta teden je na Pšenični Polici pri Cerkljah zelo živahno. Prav sedaj namreč grade nov vodovod. Stari vodovod je imel zelo slabo zajetje, tako da je vode primanjkovalo, pa še slaba je bila. 2e nekaj časa so si prebivalci Police prizadevali, da bi vas dobila vodo iz ostalega vodovodnega omrežja. Krajevna skupnost Cerklje je za letošnje leto vključila gradnjo vodovoda v obširen program tekmovanja ob Letu krajevnih skupnosti. Veliko razumevanje za to gradnjo je pokazalo tudi podjetje Vodovod Kranj in občinska skupščina Kranj. V treh dneh so prebivalci s prostovoljnim delom izkopali 231 metrov jarka za glavni vodovod in opravili še druga dela. Glavni vod bo priključen vodovodnemu omrežju Poženik^ —Zgornji Brniki—Letališče. V vasi bodo postavili tudi dva hidranta. V primeru požara bodo uporabili vodni rezervoar z 20.000 litri vode, ki so ga do sedaj uporabljali, kadar je P"* manj kovalo vode v ceveh starega vodovoda. — ao V nekaj stavkih KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka in kulturno zgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstav; Ijena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava planinske fotografije. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10 do 12 in od 17 do 19 ure. V tem času je možen tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in tamkajšnje občasne razstave sodobnega slovaškega slikarstva v obliki barvnih reprodukcij. STRUŽEVO - V Struževem pri Kranju so te dni asfaltirali prve metre ceste skoz! naselje. Delo je prevzelo Cestno pod' jetje Kranj. Del sredstev za asfaltiranje so prispevali prebivalci kot samoprispevek. — L. M. bife. Prebivalci r,o takfen lokal pogrešali, saj ni v bližnji okol?ci od Goric do Bele nobenega gostinskega lokala. Menlj0 pa, da bo blft tudi nova pridobitev za turizem. — R- C' JESENICE — Na seji predstavnikov Turističnega društva ifl občinske konferenc? SZDL na Jesenicah so menili, da bi Jesenice morale skrbeti predvsem za prehodni turizem. Poskrbeti bi bilo treba za polep.šanjc kraja, za prenočitve, dobro i«1 ne predrago prehrano, za zabavne prireditve in dobro založeno trgovsko mrežo. O tem bodo razpravljali tudi na občnern zboru turističnega društva, na katerega bodo povabili rudi predstavnike trgovcev n gostincev, planince in mladino. Razpisna komisija za delovno mesto ravnatelja pri Loškem muzeju razpisuje delovno mesto ravnatelja kandidat izpolnjevati 1. Ostro obsojamo neobjektivno tendenciozno, žaljivo in negativno kritiko nekaterih posameznikov v zvezi meravano gradnjo hotela na ™ Vrtovinu. £ 2. Naše enotno stališče je, S TRSTENIK — Trgovsko podjetje Živila Iz Kranja je pred meda je gradnja hotela A. kat. J sečem dni uredilo ob svojem trgovskem lokalu na Trs tem (| na Vrtovinu iz urbanističnih, turističnih in drugih gospodarskih razlogov upravičena. Lokacija za tak hotel je bila določena že v programu turističnega razvoja pred devetimi leti. Tudi v najnovejšem urbanističnem načrtu je ista lokacija predvidena za hotel A. kategorije. 3. Menimo, da postavitev hotela na Vrtovinu, posebno še če bo njegova arhitektura usklajena z naravo, ne bo kvarila lepot tega predela, temveč bi ga dopolnila in popestrila. Tudi oddaljenost od obale jezera je primerna. 4. Bohinjci smo že v preteklosti znali in uspeli ohranjevati naravne lepote jezera, okolice in drugih predelov. Zato smo lahko edini porok za ohranitev in obenem pametno izkoriščanje narave. 5. Kolektivu gostinskega podjetja Lev v Ljubljani dajemo za pogumno odločitev za gradnjo hotela v Bohinju moralno podporo. Menimo, da bo nov hotel velika korist za nadaljnjo rast turističnega gospodarstva pri nas. Neposredno smo zainteresira- i ni za to gradnjo, saj bo ob- j jekt povečal narodni dohodek J kraja, ter zaposlil nezaposJc- i no mlado delovno silo. ] 6. Bohinjci si pridržujemo i vso moralno in politično pra- ( vico, da sami odločamo o na- j daljnji usodi in razvoju bo- i hinjskega turizma. Odrekamo ( to pravico vsem posamezni- | kom, ki o tem razpravljajo i več ali manj iz svojih oseb- i nih koristi. [ 7. Od pristojnih organov i zahtevamo, da končno izdajo \ lokacijsko dovoljenje za grad- [ njo hotela na Vrtovinu. s Poleg splošnih pogojev mora še naslednje posebne pogoje: — diploma Filozofske fakultete II. stopnje na enem izmed naslednjih oddelkov: umetnostna zgodovina, zgodovina ali etnologija — strokovni izpit za kvalifikacijo kustosa — vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v muzejski ali sorodni delovni organizaciji Prijave z vsemi ustreznimi dokumenti sprejema komisija do vključno 20. aprila 1968. STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Tedenski pregled Sarajevo, 23. marca — Ob dograditvi hidrocentrale Trebišnjica, ki je v ponedeljek začela obratovati, je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval najzaslužnejše graditelje tega hidroenergetskega sistema. Ljubljana, 23. marca. — Član sveta federacije Edvard Kardelj se jc v gospodarski zbornici Slovenije pogovarjal s predstavniki gospodarstva o gospodarskem sodelovanju s Kenijo, Sudanom, Tanzanijo, Ugando in Zambijo. Tovariš Kardelj je slovenske gospodarstvenike seznanil o nekaterih konkretnih možnostih, ki sc odpirajo na tem konvertibilnem tržišču. Beograd, 23. marca. — Generalni direktor jugoslovanske investicijske bmke je na tiskovni konferenci sporočil, da je bil konec minulega tedna v VVashingtonu podpisan sporazum o posojilu za zgraditev železniške Proge Beograd—Bar. Mednarodna banka je odobrila 50 milijonov dolarjev posojila. Posojilo je bilo odobreno za 25 let, z začetkom odplačevanja šele 1974. leta. Ugodna je tudi obrestna mera (6,25%). Naša država jc dobila doslej od mednarodne banke 331 milijonov dolarjev kredita. Ljubljana, 24. marca. — Radioindustrija Zagreb in Združeno podjetje Iskra sta se dogovorila, da bo v kratkem prišlo do integracije obeh podjetij. V obeh kolektivih bodo že aprila izvedli referendum. Postopek za integracijo so nedvomno pospešili pogovori o povezavi Rudi Cajavca iz Banja Luke inEI Niš. Ljubljana, 25. marca. — Komisija republiške skupščine za družbeno nadzorstvo je na današnji seji razpravljala o problematiki igralnic v Sloveniji. Sprejela je sklep, naj republiški sekretariat za finance opozori zavod za pospeševanje turizma v Piranu in na Bledu, da v določenem roku uskladita poslovanje igralnic z veljavnimi predpisi. Ce tega ne bosta storila, bosta morali igralnici prenehati delati. ZagreK 25. marca. — V Zagrebu se je začelo tridnevno posvetovanje o različnih aspektih in problemih samoupravljanja Posvetovanja se je udeležilo okrog L50 znanstvenih delavcev, ki se ukvarjajo s to problematiko. Na posvetovanju so pogrešali predstavnike sindikatov. ZK, SZDL in republiških skupščin, ki se ga kljub povabilom niso udeležili. Murlbor, 25. marca. — Oba zbora občinske skupščine Maribor sta /. relativno večino sprejela odredbo, po kateri bodo začeli organi skupščine delati s 1. majem Po novem delovnem času. Ljubljana, 26. marca. — Republiški izvršni svet je na svoji seji med drugim razpravljal o problematiki republiškega cestnega sklada in o gradnji cest. Iz poročila republiškega cestnega sklada je namreč moč razbrati, da je stanje cest v naši republiki kritično. Zato bi bilo treba preučiti možnost, da se po upravni Poti uredi omejevanje osnega pritiska na cestah tudi v normalnih razmerah in ne le ob neugodnih vremenskih pogojih. Beograd, 26. marca. — Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je sklenilo, da bodo petindvaj-sctletnico bitke na Sutjeski proslavili širom po državi. Osrednja proslava bo na Tjentištu, 4. julija. Takrat sc nodo zbrali predstavniki brigad — udeležencev bitke, voditelji družbenopolitičnih organizacij in delegacije republik. Kragujevac, 26. marca. — V tovarni avtomobilov Crvena zastava so začeli prodajati avtomobile tudi za devize. Kupci lahko vplačajo devize, ki jih imajo na svojih deviznih računih, za avtomobile iz inozemstva. Rok za dostavo bodo določili glede na vrstni red vpla-Vozila zastava 850 in 1100 R bodo prodajali tudi za dinarje. Beograd, 26. marca. — Od 21. marca so za nedoločen čas obnovljeni predpisi, po katerih so do konca lanskega leta domače proizvodne organizacije lahko Prodajale določene proizvode domačim kupcem za devize z deviznega računa ali s plačilom iz inozemstva. Taka prodaja za devize je dopustna za osebne avtomobile, kmetijske stroje, hladilnike, televizorje, magnetofone itd. sPlit, 27. marca. — Letalska družba Luxair bo letos Poleti vzdrževala redno tedensko zračno zvezo med Splitom in Luksemburgom Letalo te družbe bo odletelo vsako nedeljo iz Luksemburga. Beograd, 28. marca. — Državni sekretariat za narodno obrambo pripraviia analizo vojaškega šolstva, z namenom da bi sprejeli ukrepe, s katerimi bi ga jnoljšali. Gcneralpolkovnik Rajko Tanaskovič je ob koncu dvodnevnega posvetovanja vojaških andragogov m pedagogov v Beogradu opozoril, da bi morale vojaške šole postati sestavni del jugoslovanskega šolstva in mcni|. naj bi vojaške akademije dobile status fakultet. Zakaj molk prizadetih? Polemika o Začasnem pravilniku o nalogah, dolžnostih in odnosih učencev, je polagoma zašla s prvotno začrtane poti predvsem po zaslugi člankov tov. Lorenčiča. Strinjam se, da so problemi, ki jih je pisec navedel v drugem članku, resnični, samo ti problemi, ki tarejo poklicne šole, so tudi problemi vseh drugih srednjih šol, fakultet in celo znanstvenih institutov. Ne vidim nobene povezanosti med tem stanjem in začasnim pravilnikom, ki ga tov. Lorenčič s tem opravičuje. Osnovna napaka, ki jo mladi očitajo pravilniku, je njegova nedemokratičnost in nesamoupravuost, zato naj kratko opišem sedanje stanje samouprave učencev na šolah in kakšnega si želimo. 2e dalj časa ugotavljamo, da je stanje samoupravljanja učencev na srednjih tehniških in poklicnih šolah v Kranju zelo slabo. Vzroki so znani. Na eni strani je to dijaški oportunizem, ki izhaja iz, vsaj po sedajem stanju na šolah, razumljivega strahu pred posledicami. Na drugi pa so vzroki v tem, da večina učiteljev ne priznava samoupravi učencev pozitivnega pedagoškega učinka, niti ne razume njegovega družbenopolitičnega cilja. V nekaterih primerih celo skušajo samoupravo zlorabiti kot pomožni disciplinski organ šole. Znano je, da so učenci zelo malo ali pa sploh niso seznanjeni s šolskimi problemi in statuti šol. Znano je tudi, da ponekod učenci nimajo vpliva niti na določanje programa mladinskih ur. Toliko na kratko o sedanjem stanju samoupravljanja učencev na srednjih tehniških in poklicnih šolah v Kranju. Kakašno samoupravo si mladi želijo? Učenci hočejo postati predvsem subjekt, ne pa ostati objekt učnovzgojnega procesa na šolah. Ta njihova zahteva izhaja predvsem iz njihovega neposrednega interesa za dobro delo šole, ker so od tega odvisne njihove nadaljnje perspektive in njihov položaj v družbi. Uresničevanje teh zahtev pomeni, da bodo učenci, prek svojih predstavnikov v vseh samoupravnih organih šole res lahko aktivno sodelovali v upravljanju. Učenci se ne zadovoljujejo samo s pravico, da lahko (če lahko) razpravljajo o vseh vprašanjih življenja in dela šole in da dajejo predloge samoupravnem organom. Ce bo ostalo samo pri teh pravicah, bodo skupnosti učencev samo razpravljale ki čakale, da bodo drugi reševali probleme. Treba je omogočiti skupnostim učencev, da lahko zahtevajo sestanek ustreznega organa v šoli ob kateremkoli perečem problemu in da so je ta organ tudi dolžan sestati. Učencem je ftraha wnrwrwv-i.n' n Krtova svo- bodno delo pri vseh interesnih aktivnostih brez vmešavanja šole, če tega sami ne želijo. Pravilnik, ki so ga sestavili ravnatelji srednjih tehniških in poklicnih šol Gorenjske, vseh teh navedenih problemov samouprave in želja učencev ni upošteval. Ob natančnem preučevanju tega akta sem zasledil le zelo malo členov, ki bi govorili o pravicah učencev, temveč je poudarek na dolžnostih, ki so skoraj vse podkrepljene s sankcijami. Tako pravilnik izzveni kot kazenski zakonik za obvladovanje učencev in pripomoček učiteljem, ki hočejo mladino vzgajati z najmanjšim trudom, brez upoštevanja dognanj moderne pedagogike. Ne čudi me protest mladih, od katerih pravilnik zahteva uslužnost do učiteljev, da bodo kasneje lahko bolje služili svoji domovini. Čudi me vztrajno zagovarjanje teh načel tov. Lorenčiča in molk vseh drugih prizadetih ravnateljev ter učiteljev šol in predvsem družbenopolitičnih organizacij, ki bi morale prve povedati svoja stališča ob takih in podobnih ekscesih. Naj odgovorim še na nekaj problematičnih trditev ki vprašanj v obeh člankih tov. Lorončiča; Avtor navaja, da je bilo izhodiščno gradivo pri sestavi pravilnika naslednje: Pravilnik, ki ga je sprejel Svet za prosveto in kulturo SRS obstoječi pravilniki treh kranjskih šol in Zakon o srednjem šolstvu. Pisec članka sam priznava, da je pravilnik, ki ga je sprejel Svet za prosveto in kulturo, zastarel in slab, prav tako pravi, da so pravilniki kranjskih šol nepopolni in so že povzročali težave na šolah. Lahko si torej mislimo, kakšen pravilnik je nastal kot sinteza teh gradiv! Pri branju začasnega pravilnika dobi človek nehote vtis, da je bil Zakon o srednjem šolstvu uporaben kot gradivo samo takrat, ko so sestavljava prepisovali člene o kaz. novanju za posamezne prekrške. Prilagojen sodobnim vparašanjem življenja je le v členih, ki obravnavajo dolge lase in hipijsko oblačenje mladine. V prvem delu članka sem opozoril, zakaj sedanja samouprava učencev ni tudi dejanska samouprava. Tov. Lorenčič pa nam zatrjuje, da ne more šolam in učencem nihče vsiliti akta, s katerim se ne strinjajo, kajti v svetu šol so tudi predstavniki učencev. Vprašujem se, kaj lahko pomeni en glas ali največ dva pri sprejemanju nekega akta! V nadaljevanju članek navaja, da so v naši družbi očit. ne gmotne razlike in avtor sc sprašuje «... in šole naj bi dovoljevale učencem nošenje nakita, dragih oblek in podobno* in »Kakšne so mož- nosti za šolanje otrok našega preprostega delavca — prole-tarca?« Socialnih razlik se vsi zavedamo, saj smo se odločili za princip nagrajevanja po delu in so njegova logična posledica. Najbrž se vsi strinjamo, da ta princip ne bi smol biti vzrok za nastajanje socialnih problemov in da ti ne bi smeli vplivati na šolanje in nadaljni razvoj mladine. Teh razlik ne bomo odpravili tako, da učenci srednjih šol ne bodo smeli nositi nakita in lepih oblek v šoli, kajti ta stališča so presenetljivo podobna kitajskim dogmam in pomenijo uravnilovko. S tem krivice ne bodo odpravljene, niti omiljene, ampak potencirane s hinavskim prikrivanjem resnice. Stanje je treba priznati, treba je povedati tudi njegovo družbeno ekonomsko ozadje, obenem pa storiti vse, da bi se vsaj do neke mere izenačil izhodiščni položaj učeče se mladine. Za to si mladinska organizacija že leta prizadeva. S to svojo zahtevo je Zveza mladine že večkrat seznanila javnost in storila tudi politične korake, da bi omilila to krivico. Delni uspeh je že viden. Stipendije se dajejo predvsem po sposobnostih prosilcev, socialno ogroženi učenci in študentje dobivajo tudi občasno ali stalno socialno pomoč, študentje kredite Ltd. Vemo, da smo šo daleč od rešitve problema, vendar nas boli, ko vidimo, da nam posamezniki očitajo popolno pasivnost in nam no priznavajo našega truda, namesto, da bi nam pomagali. »Mladina ima rada konkretne in jasno postavljene zahteve in to jo dviga,« piše v članku tov. Lorenčič. Strinjal bi se s to mislijo, če bi avtor besedo »zahteve« zamenjal z »delovne naloge« in pristavil še »pravice«. Upam, da so vsi zagovori začasnega pravilnika in dvorezne politike zavoda le labodji spev neke preživele polit iike in da bo vsa ta polemika koristila učiteljem ia učencem pri njihovem medsebojnem razumevanju in usklajevanju pravilnika SRS z razvojem samoupravnega sistema na vseh področjih naše družbene ureditve. Boris Macarol Novo — Novo — Novo — No elegantni spomladanski, poletni uvoženi kamgarni za kostime in obleke iz čiste volne Meter od 238 do 298 S Največja izbira v vodeči trgovski hiši s suknom SKRUBE Villach — Beljak hn Rathaus 70 let kranjskega pihalnega orkestra Ob tem jubileju bo v soboto, 30. marca, ob 20.15 v kinu Center pod vodstvom dirigenta Tomaža ing. Završnika slavnostni koncert Začetki kranjskega pihalnega orkestra segajo v loto 1898. Takrat je bil na pobudo gostilničarja Puščavnika in knji-gotržca Karola Florjana ustanovljena prva godba na pihala. 28 godbenikov, kolikor jih je bilo ob ustanovitvi, je začelo vaditi v prostorih takratne sirotišnice v Pungratu. Njihovo prostovoljno delo je kmalu obrodilo sadove; vrstili so se nastopi v Kranju, na Bledu, v Bohinju, večkrat so nastopali v Tržiču, Radovljici in Ljubljani. Godba sc je vzdrževala iz podeljenih podpor, iz članarine podpornih Članov, največ pa so prispevali člani sami. Kapelniki so bili Skriva nek, Kom, oče bi sin VVlasak, ki jih je bilo treba plačati. Ob 10-obletnici je godba zaradi finančnih težav razpadla v zadovoljstvo mestnemu županstvu, ki je bilo pozneje tudi proti njeni ponovni ustanovitvi. Ko je leta 1909 praznovala prostovoljna požarna bramba iz Kranja svojo 30-letnico, je prišla igrat godba iz Domžal. To je bilo vrlim Kranjčanom preveč in še istega leta je bila spet oživljena kranjska godba na pihala, in sicer kot godba požarne hrambe, pozneje Prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva. Da je sploh mogla obstojati, so gasilci vsako leto priredili tombolo, katere čisti dohodek je bil namenjen godbi. Poleg rednih promenadnih koncertov je godba igrala na gasilskih, sokolskih in narodnih prireditvah, čitalniškemu orkestru pa je pomagala s pihali. Njena posebnost so bile velike svetilke, ki so osvetljevale note pri nočnih prireditvah in majhen konjiček, ki je vozil velik boben. Takratni običaj je bil tudi nošenje godbene palice (tambor mandžor). Sledila je prva svetovna vojna in večina godbenikov je odšla v vojsko. Po vojni je godba ponovno oživela in imela več nastopov. Pri polaganju temeljnega kamna za narodni dom (sedanji delavski dom) je bilo še vse v redu, kmalu nato pa je začela godba stajnirati. Gospodarska kriza je močno pritisnila in končno je prišel v Kranj še dekan Skrbeč, ki je Z denarjem Hranilnice in po. eojilnice ustanovil svojo godbo. Kupil je nove instrumente in kroje. Igranja pri zabavah ni dovoljeval. Kljub Ugodnim materialnim pogojem, so to godbo leta 1932 $trli šenčurski dogodki. Leta 1933 so se zbrali godbeniki vseh dotedanjih godb in sklenili ustanoviti samos. tojno, neodvisno in nepolitično godbo, ki bi lahko nastopala povsod tr.m, kjer bodo zaprosili za njeno sodelova- nje. Socialni sestav godbenikov je bil obrtno delavski. Nadeli so si ime Kranjsko godbeno društvo. Za njeno ustanovitev so dali ponudbo godbeniki sami, med njimi Stane Uranič, Franc Puhar, Štefan Šinkovec in Franc Markič, ki še danes sodelujejo v godbi. Velike zasluge za nadaljnji razvoj je treba pripisati Gašperju Puharju, ki je predsedoval godbi celih 27 let in do druge svetovne vojne dal tudi prostor za godbene vaje. Ves čas vojne je v kleti celo skrival instrumente, po katerih so Nemci večkrat povpraševali. Po osvoboditvi so se godbeniki ponovno zbrali. Med njimi ni bilo več sedmih tovarišev, ki so padli v partizanih. Mesto dirigenta je prevzel Zdenko Moti, ki je godbo vse do leta 1961 uspešno vodil in to brezplačno (vsi prejšnji in kasnejši dirigenti so bili plačani). Za vzgojo mlajšega kadra je Zdenko Moti žrtvoval ves svoj prosti čas. Za svoj trud leta je 1955 prejel Prešernovo nagrado. V tem času je godba priredila več uspelih samostojnih koncertov, nastopala na raznih festivalih, igrala pri več kot sto prekopih padlih partizanov, sodelovala pri neštetih odkritjih spomenikov in obeležij padlim, igrala ob državnih in drugih praznikih I itd. Zadnji veliki uspeh v tej zlati dobi delovanja godbe je le-ta dosegla na tekmovanju v Novi Gorici junija 1961, nakar je zašla v resno krizo. Sprožil jo je odhod dolgoletnega in prizadevnega dirigenta Zdenka Motla. Vzrok njegovega odstopa je bila preobremenjenost na delovnem mestu in razna nerazumevanja. Ta kriza je bila odpravljena 1. maja 1962, ko se je godba na pobudo Franca Puhar-ja zbrala in v Kranju izvedla tradicionalno budnico. To je v Kranjčanih zopet vzbudilo zanimanje in potrebo po pihalni godbi. Tako so se zbrali vsi godbeniku, ki so imeli željo in interes za igranje ter preimenovali godbo v Pihalni orkester občine Kranj. Poskrbeli so, da je orkester pričel z rednim delom, čeprav brez dirigenta. Na razpis na prazno mesto diri-| genta se je javil in b:l sprejet Bogomil Klobučar, predsednik godbe pa je estal Franc Puhar. Tako se je leta 1963 ponovno pr'čelo redno delo orkestra. Materialni pogoji za delovanje so se silno izboljšali; vaje in nastopi so od tedaj naprej plačani. Rezultati te »polprofcsionalne« usmeritve cc'. e:tra so se kmalu pokazali. Število raznih nastopov se je večalo iz leta v Iclo in 1966. leta doseglo rekordno število, in sicer kar 74. Vzporedno z razmahom dejavnosti se je razvijalo tudi družabno življenje, prav tako pa orkester vzdržuje prijateljske odnose s šestimi slovenskimi godbami in z godbo iz Železne Kaple. Lani je zamenjal dotedanjega in zaslužnega predsednika Franca Puharja nov predsednik Tomaž inž. Završnik. Decembra je orkester nenadoma in samovoljno zapustil njegov dirigent Bogomil Klobučar. Da ne bi pihalni orkester razpadel, je mesto dirigenta prevzel Toma inž. Završnik. Pod njegovo taktirko orkester, zavedajoč se svojega kulturnega poslanstva, uspešno dela nemoteno naprej. D. Stanjko Martin Krpan v Virmašah Dramska sekcija KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu — Vir-mašah je preteklo soboto in nedeljo (23. in 24. marca) — uprizorila dramsko pripovedko v petih dejanjih Martin Krpan, ki jo je dramatiziral Fran Govekar. V tem kratkom zapisu se ne bi hotel kritično dotikati dramatske vrednosti dela samega, ki je dovolj popačena teko po snovni kakor tudi po idejni plati in odmaknjena od čudovite Levstikove povesti Martin Krpan, ker je s .tem že pred mnogim; leti temeljito obračunal pisatelj Ivan Cankar v svoji knjigi Krpanova kobila. Bolj vredno se mi zdi opozoriti na zgledno dejavnost omenjene dramske sekcije, ki jo vodi prizadevni in nadvse požrtvovalni režiser Vinko Rozmane. Ce omenim, da v tej ljudski igri nastopa 23 igralcev z vlogami in kot statisti .še dvorne sluge, pazi, vojaki, financarji, Arabci zamorci, evnuhi, odaliske Preteklo soboto v Kropi Večer koroških Slovencev Preteklo soboto so prijatelji lepe slovenske besede v Kropi imeli priložnost poslušati in videti v polno zasedeni mali pevski dvorani lep večer, ki so jim ga pripravili kulturni delavci Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Po uvodnih besedah g. Janka Tolmaierja, ki je orisal življenje in delo koroške pesnice Milke Hartmanove, je bil ves večer lep prispevek k vse bližjim in tesnejšim stikom Kroparjev in Korošcev, ki se z nekajletnimi prijateljskimi stiki in izmenjavo kulturnih dobrin že zelo lepo razvijajo. Stiki so letos še posebno živi, saj slovensko kulturno delo na Koroškem praznuje 80 - letnico dejavnosti oz. 60 - letnico organiziranega kulturno-umetniškega delovanja. V osrednjem delu večera je gdč. Hartmanova, avtorica nekaj sto pesmi (sama jih je tudi komponirala), znana daleč prek meja svoje domovine kot vneta zagovornica slovenstva, organizatorica številnih tečajev in društev, izzvala s svojimi pesmimi med poslušalci — Kroparji burne aplavze in priznanja. Potem je dr. Gorazd Vošpernik, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, orisal realno stanje tamkajšnjega slovenskega šolstva. Kljub številnim oviram hi kljub pomanjkanju šolskega kadra (na slovenski gimnaziji je 22 profesorjev) slavi slovenska gimnazija v Celovcu že 10 - letnico obstoja. V 8 šolskih stopnjah ima zdaj 15 razredov, vendar je pouk v vseh popoldanski. Kljub neprestanim nevšečnostim (po odloku o dvojezičnosti jih je od 9000 dijakov ostalo le še nekaj več kot 2000) pa so optimistične obljube o osamosvojitvi in gradnji nove slovenske gimnazije, ki zdaj gostuje v prostorih nemške realke. Borijo se, da bi obdržali enako raven in število dijakov oz. da bi se njih število povečalo. Dijaki so v glavnem 1z delavsko-kmečuih družin, prihajajo pa največ iz Ziljske doline, Roža in Pod-june. Na koncu je g. Nužej Tol-ma'cr z besedo in z lepimi barvnimi diapozitivi prikazal največje kulturne može in najlepše kulturne spomenike Koroške. F. Murko in meščani ča zgoraj kar znatno pove-. omenjeno število nastopajočih, je gotovo občudovanja vredna že zunanja* organizacijska plat te uprizoritve Martina Krpana. Za objektivnega gledalca, ki je spremljal to uprizoritev na odru KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu — Virmašah, je bila vsa stvar prav poučen primer, da še zdaleč ni nastopil čas, ko bi morali ljudski odri na našem podeželju prejenjati z delom, češ da se v času, ko odigravata v gledališki dejavnosti važno funkcijo film in televizija, ni vredno ubadati še s študijem odrskih uprzoritev. Virmaški primer je živ dekaz, da je podeželsko ljudstvo lačno ljudskih iger in da hvaležno spremlja dogajanja na domačih odrih, kajti živa beseda je še vedno bolj privlačna kot še tako poveiičahi filmi« razni filmski spektakli itd. Pri vseh virmaških uprizoritvah je bila dvorana nabito polna, vse stopnice razprodane, kar dokazuje in potrjuje* da je zgornja trditev pravina. Vlogo Martina Krpana j« odlično odigral režiser Vinko Rozmane. V splošnem je * aspekta vrednotenja uprizoj ritve te ljudske igre treb^ pripomniti, da so se vsi SOJ, delujoči potrudili podati dobro igro. Dikcija je ponekod šepala, vendar so pohvale vredni: Milan Zaje v vlogi cesarja Janeza, Metka Logon-, der kot cesarica, Nada Zakot-nik kot princesa Jerica Roman Zaletel kot Brdavs. in Tudi scena je bila dobra; odr- s:kj rekviziti smiselno uporabljeni, najlepše pa so učinkovali kostumi, ki si jih Je igralska družina izposodila iz ljubljanske Opere. Nemogoče je v tem zapisU omenjati vsa imena sodelujočih, velja pa naj ugotovi* tev, da je vsakdo prispeval vse svojo znanje in sposobnosti za dostojno uprizoritev Prav pa bi bilo. če bi igra pri bodočih igrah, ki jih nameravajo še na študirati, P1*1" tegnilj k scdslovanju poleg režiserja še lektorja. Drams'ri sekrMi KUD Ivan Cankar Sel'md Se mnogo le" pih usprhov s tem delom, sa-bodo i-'ra'ci, kot smo obveščeni, gostovali z Martinom Krpanom še m Vrhniki Pa v icl ni ■ nekaterih krajih PoljansK« Selške doline. „-Zupan*5 i* Lojze V gledališču Tone Čufar peta premiera IIIHI"1 V soboto, 30. marca zvečer bo v gledališču Tone Cufar na Jesenicah peta premiera v letošnji sezoni, in sicer opereta nemškega skladatelja R. Be-natzkvja PRI BELEM KONJIČKU. Opereto, ki s svojo veseio vsebino ter lahkotnimi in poskočnimi melodijami zabava Se nekaj desetletij po vsej Evropi razvedrila in zabavne rto.sbe starejšega datuma željno publiko, jc gleda- lišče naštudiralo skupaj z jeseniško glasbeno šolo. Pri opereti sodeluje orkester glasbene šole, ki mu dirigira Rado Klco, mešani pevski zbor, ki ga vodi Milko Skoberne in plesna skupina, ki je naštu-dirala plese v koreografiji Slavka Eržena. Opereto je re-žiral Srečko Tič, ki je pripravil tudi sceno. V glavnih vlogah bodo peli znani jeseniški pevci Marica Balohova, Darin- ... it1 ka Korošceva, Tonček Dolar, v *?- drU-drugih vlogah pa P°}r*„ tudi gih nastopajo tudi 8^*udj igralci Franci P°gačnlK'feldel' 'r Korepf Mandič, Frenk in Tilka CimŽarjeva. titorja sta bila Silva w pg »jan Svetlin-** p jeva in Boji konjih. med gledališkimi u'ubile^, Jesenicah veliko zanimanj SOBOTA — 30. marca 1968 Prihodnji teden v kinu Po premieri filma Most na reki Kvaj v Ljubljani prihaja zdaj ta film v Kranj. Videli ga bomo v prihodnjem tednu. Film je režiral David Lcan, režiser, ki se je v Ameriki uveljavil predvsem s tako imenovanimi »velikimi« filmi. Poleg tega je posnel še celo vrsto drugih filmov, med nji-■M tudi Lavvrenca Arabskega. Most na reki Kvaj je bil pos-leta 1957. Producent Sam Spiegel je zbral v igralsko ekipo sama znana imena. Ta. ■ v filmu nastopajo: Wdli-*rn Holden, Alcc Guinness Jack Havvkins, Sessue Hava Ann Sears, Geoffrey Horne in James Donald. Po lastnem romanu z istim naškom je napisal scenarij pierre Boulle.. Fotografijo je Prevzel Jack Hildyard, glas-je napisal Malcolm Har-P°ld. scenograf filma pa je P Donald Ashton. Film je «°bil 27 mednarodnih nagrad • sedem Oscarjev, kar je brez dvoma rekord, ki bi mu ^žko našli primero. Posnet v barvah, ker je film po> dolžini daljši kot običajno, JI traja tri ure, bo med Predvajanjem filma desetmi-nutni odmor. A-'frcda Hitchkoka ni po-^hno posebej predstavljati. Gledalcem so prav gotovo še v spominu njegovi lilmi, ki so **• pri nas še pred nedavnim Prikazovali. Hitchkok je av-■*i ki predstavlja s svojimi rdmi povsem samostojno *v,'st filma. Thrillcr jc ne-kak^na kombinacija krimi-nalke, filmske drame in fil-m°v. v katerih je v prvem Planu nasilje. Njegovi junaki •0 običajno psihično obreme-JJe,ni- polni nekakšnega stra-Ju ir> Okoli njih spleta Hitch-kc* vrsto zapetljajev, ki nas pripeljejo do presenetljivega ^ na učinek preračunanega *°nca. Film Marni, ki ga bojo lahko videli v prihodnjih drieh v kranjskih kinemato-^af>h, nosi podnaslov psihološka drama. V glavni vlogi * tem filmu nastopa Tippi Hlr|dren, poleg njega pa je 8'avni junak iz filmov o Ja-jjj»u Bundu, Sean Connerv. Fllrn je v barvah. John Ford je tokrat realizi-nekoliko drugačen film, k°t običajno. Presneli Dono-je naslov filmu, ki ga je ta cfciser zvečine posnel na Ha. VaKh. Glavno vlogo igra nje-*av stari sodelavce še izpred v°jnih let, igralec John Way-2 y filmu je baje zbranih koli njega precej lepih de-7let. Pa tudi on ni veliko Qrugačen kot običajno. Prete-se, čeprav vedno ne pov-Sern- zares, doživlja neprijet-^0sti, ki pa ga nazadnje le ^Peljejo do srečnega konca. * Piun je v barvah. OGLASI GLAS * 9. STRAN rS'^de. «.«- k*, in av,— FIAT - TOMOS - BMW - KTM - VI.SPA Fahrzeughaus — P. KROPFITSCH Klagcnfurt.HIsGelstplati ?5S? ,a vsa n-Coroa ^ - Razpisna komisija pri obrtnem podjetju PREDILNICA BEGUNJE razpisuje prosto delovno mesto djrekt()rja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: — srednja strokovna izobrazba tekstilne stroke z najmanj pet letno prakso v stroki ali — srednja strokovna izobrazba strojne stroke z najmanj sedem letno prakso v tekstilni stroki Prednost imajo kandidati iz predilske ali tkalske stroke. Stanovanja ni na razpolago. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovani u. Vloge je poslati na naslov razpisne komisije pri obrtnem podjetju Predilnica Begunje do vključno 15. 4. 1968. veliki spomladanski REGRES I AVTO PROMET 1 i GORENJSKA 1 ( KRANJ] 1 VAS VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE I j NA ENO IN DVODNEVNE IZLETE 1 1 ENODNEVNI: 1. maj KRANJ—TRBIŽ Odhod ob 7. uri, povratek I ob 15. uri, cena 20,00 N din | 2. maj KRANJ-CELOVEC Odhod ob 7. uri, povratek § ob 14. uri, cena 18,00 N din | 3. maj na spomladanski SEJEM V 1 GR\DEC Odhod ob 6. uri, povratek ob = 18. uri, cena 58,00 N din I (z vstopnico!) Prijave do | 27. aprila! 1 I DVODNEVNI: 1. in 2. maj KRANJ-BENETKE Cena 148,00 N din, prijave = do 1. aprila 1. in 2. maj KRANJ—BUDIMPEŠTA Cena 225,00 N din, prijave š do 6 aprila I I ■ Prijave in informacije v poslovalnici Turist = Kranj, JLA 1, tel. 21-563 iMiimmiiiiitiiimiMiimmiHmmiumiiim ■t. ?A februarja do znodnje Regres velja od 26^1^0.^ ^ B spomladi. W«^LK nižjo ceno. „gotovi naslednje ugodno ^.^ radi osušitve. Rudn|k lignita Velcnle UPRAVNI ODBOR Hotela GRAD PGDVIN Podvln, pošla Radovljica I v PROSTA DELOVNA MESTA: !Ql3,S3 L Vodjo kuhinje (šef kuhinje ** za novo restavracijo) 2. Obralno cvidentičarko 3. Natakar — Scrvii ka 4. Sobarica 5. čistilka — pomivalka 6. Hotelskega vratarja (nočna služba) POGOJI: pod 1. VK kuhar ali KV kuhar z 8-Ietno prakso, pod 2. srednja strok, izobrazba in praksa na podobnih delovnih mestih, pod 3. VK ah KV natakar — servirka s prakso in znanjem dveh tujih jezikov, pod 4. 5-let'v> prakso na delovnih mestih sobarice in znanje ncn.-škega jezika, pod 5. NK delavka, pod 6. KV hotelski vratar z znanjem tujega jezika ali PK z večletno prakso na podobnih delovnih mestih. Delovna mesta pod L, 2., 3. in 4 so stalna, druga pa sezonska. Nastop službe 15. maja 1968 ali po dogovoru. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Ob XV. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma Pastorek doJgometražnega filma Pred dnevi se je v Beogradu končal XV. festival jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma. Na festivalu je sodelovalo šestdeset kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Med nagrajenci so vsi trije slovenski režiserji, ki so sodelovali v uradni konkurenci. Največ uspeha je imel mladi Karpo Ačimovič. Njegova filma Piknik in Sonce, vsesplošno sonce, sta prejela srebrno medaljo v konkurenci igranega kratkega filma. V kategoriji namenskega filma je prejel srebrno medaljo Mako Sajko za film Samomorilci. Producentsko nagrado pa je dobil tudi film Jožeta Pogačnika Jutrišnje Delo. V kategoriji dokumentarnega filma je žirija podelila dve zlati medalji filmoma Nostalgija vampirja Krste Skanate in Dialog tovarišev z vojaške fotografije Stjepana Zaninoviča. Nedeljko Dragic, ki je posnel animirani film Mogoče Diogen, je v tej zvrsti prejel zlato medaljo. Stjepan Zaninovič pa je s festivala odnesel nagrado za najboljši scenarij. Poleg naštetih je bila na festivalu podeljena še cela vrsta nagrad, ki pa so specializirane za posamezna področja. Tako se je torej iztekel XV. festival jugoslovanskega kratkega filma. Poročila s festivala zagotavljajo, da je jugoslovanski kratki film stopil korak, morda celo dva, naprej, tako da se zdi, da ne moremo biti v skrbeh za jugoslovanski film nasploh v prihodnjih letih. Spomnimo se imen, ki so se pojavljala med nagrajenci na preteklih festivalih! Večina teh je sčasoma prešla v drugo filmsko zvrst — k dolgo-metražnemu filmu. Uspehi, ki so jih ti avtorji imeli takrat v kratkem filmu, ko so dobivali nagrado na festivalih kratkih filmov skoraj povsod po svetu, so se nadaljevali. Tako predstavlja Dušan Ma-kavejev danes ime, mimo katerega ne moremo, ko govorimo o novem jugoslovanskem filmu. Tu je še Vladan Sljep-Čevič, pa Vatroslav Mimica, ki se je najprej uveljavil kot režiser in scenarist risanih filmov in še bi lahko našli imena, ki so tedaj obetala kvaliteten premik v jugoslovanski produktivni kinematografiji. Pozornost, ki so jo naši filmski avtorji kazali vseskozi do kratkega filma, se nam je obrestovala. V določenem pomenu se nam te obresti zdaj iztekajo. Vendar je res, da pozornost kratkemu filmu ni nič manjša, kot je bila nekdaj. Nova mlada imena, ki jih lahko vidimo med nagrajenci, obetajo, da bo jugoslovanski kratki in dokumentarni film še vedno našel mesto med tovrstnimi filmi na mednarodnih festivalih. In ne le to, sodeč po obetajočih ugotovitvah, da avtorji iščejo izrazne možnosti te zvrsti tam, kjer so končali njihovi predhodniki, lahko zapišemo, da si jugoslovanski film v celoti, tako kratkometražni kot dolgometraž-ni film, pridobil neko zaključeno kvalitetno podobo. Kratki film, pa naj gre za igrani, dokumentarni, animirani, risani ali namenski film ima določene zakonitosti, mimo katerih ne morejo ne pro-ducentje, ne ustvarjalci. Prvi seveda filmu niso posebno naklonjeni, v mislih imamo producente v zahodnih državah, predvsem zato, ker ti filmi ne zagotavljajo zadovoljivega finančnega uspeha. Filmi ne gredo tako v prodajo kot dolgometražni, pa tudi distributerji jim niso posebno naklonjeni. V državah, kjer proizvodnjo takšnih filmov podpirajo razni skladi, pa je ta film deležem veliko večje pozornosti. Avtorji se temu filmu seveda posvečajo z vso pozornostjo, saj je običajno proizvodnja dolgome-tražnih filmov omejena, tako da vsi ne morejo sodelovati V današnji številki pišemo o XV. jugoslovanskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Beogradu. Naštevamo imena nagrajencev — med njimi so se našli kar trije slovenski filmski avtorji. Spomnimo se revije jugoslovanskega dokumentarnega filma, ki jo je jeseni leta 1964 pripravil OFK, ki zdaj ne deluje več, v sodelovanju s kinematografskim podjetjem. Revija je tedaj uspela, morda bolj, kot je bilo pričakovati. Skoda je le, da kinematografsko podjetje ni s takšnimi revijami nadaljevalo. Zdaj, po končanem festivalu v Beogradu, pa bi se prav gotovo našli nagrajeni filmi. Za nas bodo še posebej zanimivi, saj so nekateri, kot smo zapisali, nastali v slovenskih filmskih ateljejih. Pravzaprav ne gre za leljo po nekakšni reviji. Ne! V mislih imamo projekcijo osmih, desetih najboljših filmov s tega festivala. Gledalce, posebno še če gre za nagrajene filme, nemara ne bo težko privabiti v kinematograf. V Ljubljani bodo takšno projekcijo pripravili. No, med Ljubljano in Kranjem pa vendarle ni takšna razdalja, da bi filmov ne mogli pripeljati tudi v kranjske kinematografe. v proizvodnja ceflovečernih-dolgometražnih filmskih projektov. Po drugi strani pa daje kratek film ustvarjalcem tudi dokaj široke možnosti filmske izpovedi, saj je po žanrih morda celo širši kot dolgometražni. Predvsem je takšen film lahko aktualen, oprt na izsek iz naše sedanjosti in prežet z osebnim odnosom avtorja. Takšen film, včasih seveda nadaljevanje ne preveč posrečene domislice, včasih resnična umetniška izpoved, pa ima skoraj vedno gledalce. In kakšne so poti, ki vodijo kratek film h gledalcu. Ce izvzamemo namenske filme (šolske, znanstvene, vojaške itd.), potem ti filmi prihajajo do gledalca po različnih poteh. Včasih se pojavi kratek film pred predvajanjem celovečernega filma. Tedaj nam ga je poslal distributer vključno s celovečernim filmom. Kratek film seveda lahko najame tudi kinematografsko podjetje, ki ga potlej prikazuje v svojih kinematografih. To se seveda ne pojavlja pogostokrat, pa tudi podjetja nimajo največjih interesov za prikazovanje takšnih filmov. Raje se odločijo za filmske novice, ki se jim zde, čeprav to ni čisto res, bolj aktualne in zanimive. Tisti pa, ki jih ti filmi posebej zanimajo, si najraje ogledajo festivale in revije kratkih in dokumentrnih filmov, kjer imajo celoten pregled nad proizvodnjo v določenem geografskem območju. Zmeda, ki vlada na tržišču, če spregovorimo z ekonomskim jezikom, je precejšnja. Običajen gledalec, ki spremlja reden filmski program, skoraj ne more videti najboljših kratkih filmov, niti jugoslovanskih ne! Tuji kratki filmi pa so našemu gledalcu skoraj nepoznani in v resnici so na rednem filmskem programu prava izjema. Zgornje opombe smo zapi. sali s posebnim namenom. Prvi je bil ta, da naše bralce na kratko obvestimo o festivalu, ki se je pravkar končal v Beogradu, drugi da opozorimo tiste, ki nam filme posredujejo na to, da bi jih nam tudi pokazali. Ne nazadnje dajejo skladi, ki razpolagajo z družbenimi sredstvi, precej denarja za proizvodnjo takšnih filmov pri nas. In če že ta denar gre v blagajne producentov, potlej je prav, da nam le-ti filme pokažejo. Gledalec, ki s tem, da si ogleduje celovečerne filme, posredno podpira proizvodnjo takšnih filmov, ima do tega pravico. Narejeni so zanj. V skladiščih filmskih hiš, če se ne prikazujejo, pomenijo le navlako in izgubo v blagajnah. S Za film Muzej zahteva je režiser Mako Sajko prejel na lanskoletnem festivalu kratkega in dokumentarnega filma eno izmed nagrad. Tako kot film Samomorilci, ki ga je posnel letos, in zanj prejel tudi nagrado, je bil aktualen in kritičen do teme, ki jo je obravnaval. (Prizor je iz filma Muzej zahteva) Nasilje riše sledove Ingmar Bergman, odlični švedski filmski, gledališki, radijski in TV režiser, avtor gledaliških dram in radijskih iger in brez dvoma ena najuglednejših osebnosti v svetu filma v zadnjih dvajsetih letih, pravi takole: »Svet ni preplavljen s sexom in pornografijo. Svet se duši v nasilju! Povsod nasilje; v filmu, gledališču, časopisih, televizijskih oddajah in še posebej v vsakodnevnem življenju. In otroci — gledajo, sprejemajo, doživljajo vse to. Odrasli ostanejo lahko neprizadeti, otroci ne! V otroku se ob ljubezenskih prizorih v filmu ne porodi želja po streljanju, slike nasilja pa se spominja morda celo življenje. O tem sem prepričan in poučen z lastnimi izkušnjami.« Potlej Bergman takole nadaljuje svoje razmišljanje o nasilju: »Ko sem bil še otrok, sem se včasih znašel pred nekaterimi intimnostmi kmetov, vaščanov. To je v meni spodbujalo radovednost in mogel bi reči, celo veselje.« »Prav dobro pa se spominjam nekega Disneyevega filma z naslovom »Igra okostnjakov«. Videl sem ga, ko sem bil star dvanajst let, pa po ogledu filma nisem spal tri noči. »Sneguljčlco in sedem škratov« sem gledal, ko sem imel dvajset let, pa se mi je zdela prav tako grozna: čarovnica, gozd ponoči, skrivnostno ogledalo ... Bilo Jc strašno. Nasilje riše neizbrisne sledove v ljudeh, težke in škodljive.« In kako konča svojo misel? Bergman ugotavlja, da bi bil bolj vesel, če bi ga obdajala pornografija kot nasilje. Lahko mu samo prikima- Nagrada Djordje Jolić di oba Pred nedavnim se je na snemanju Bulajičeve Neretve smrtno ponesrečil filmski snemalec Djordje Jolić. Filmsko proizvodno podjetje Bosna film se je odločilo da bo odslej na festivalu kratkega filma v Beogradu vsako leto podelilo nagrado Djordje Jolić, za najboljšega snemalca. Nagrada znaša 300.000 starih dinarjev. Letos je na festivalu dobil to nagrado prvič snemalec Milorad Jakšič, ki je med drugimi filmi posnel tu< filma slovenskega režiserja Jožeta Pogačnika. Na letošnjem festivalu Jc bil prikazan poslednji Joh-cev film, ki ga je posnel z režiserjem Vlatkom Filipova čem, predem je odšel v Gornji Vakuf, kjer ga je pri de* doletela nesreča. Film z naslovom Hop Jan je preJ?J nagrado za kamero. Tako )° Djordje Jolić prejel za svoje zadnje delo in za velik dosežek posmrtno priznanje. B.B. v Beogradu? Režiser Zbiralcev perja Aleksander Petrovič je baje želel za sodelovanje v svojem novem filmu pridobiti tudi znano francosko filmsko igralko Brigitte Bardot. Dolgo časa se je dogovarjal, baje je bilo narejenih že nekaj poskusnih fotografskih posnetkov B. B. v vojvodinski narodni noši, vendar se je na koncu izkazalo, da ljubka, čeprav že nekoliko v letih, Brigitte, ne bo prišla v Beograd. Vzrok je seveda ddkaj preprost. Zahtevala je previ- sok honorar. Petrovič si, . vse kaže, ne more PrlJ'° raV tako drage igralke, pa Ce~*jji so mu vrata producent . hiš zdaj marsikje na. S*^ odprta. Sicer pa je tudi n sanje, koliko lahko verjaj^ mo takšnim informacij ^ ^ ------------ — trcD" Tudi Petroviču je P°l ge je reklama, česar se, kot saru že nekajkrat izkazalo, ?a anj0, zve- še zmerom zbuja zanim In če ob njenem in^J* po-mo še za Petrovičev riin^ ^ tem je nedvomni nam dosežen. mm Te dni po svetu mm BEJRUT, 26. marca — Iz Amana poročajo, da sc izraelske enote ponovno zbirajo *zdolž črte premirja na jor-darisko-izraelski meji. Opazovalci menijo, da to utegne DlU uvod v nov izraelski na-Pad na Jordanijo. Porcčila iz Jeruzalema potrjujejo te no-vic<-\ saj izraelski voditelji Poudarjajo, da so nujne nove °Pe-iacije proti komandosom, fato sc obe. strani — tako Jordanska armada kot komandosi — pripravljajo na »ov izraelski napad. BEOGRAD. 23. marra — Na ^eJi Predsedstva zveznega od-b°ra ZZB NOV Jugoslavije *° Povedali, da bo proslava *3-'etr.icc bitke na Sutjcski Jll»ija na TJcnlištu. V komunah, podjeljih, šolab, na univerzah in v enotah JUA »O'lo organizirali prilr-.-nostne manit(Siacij0) v kalnih bodo so(J(.iovali tlI[li prcživeJi ri^c. ■Vteioi bilke. ^^ASHTNGTON, 27. marca ~~ Prihod Westmorelandove- Pomoćnika Abramsa na Posvete v VVashinglon poverijo nekateri tudi z možni-1 spremembami ameriške *°ja*kc strategije v Vietna-Sl navezujejo tudi na ameriške vlade, da ne 2 Pedala večjih vojaških ^rcpitev v Vietnam in da namesto toga oboroževala ,°Vo enote saigonskega rebrna. BEOGUAD. 27. marca -v fj° *"'as rcinice je sporočil °ndaji v r kem jeziku, da Krški nr j horoj Mano- jont ,e-Z°S' k' "a ima voja;;ka te» * cn*h t mesecev zapr- bo •--k°t ta,ta v nek<>m to~ JJTj** "a otoku Lcros, hudo *•» in da so ga prepeljali V bo»nišnico. 28. marca — i šv(dski misijonar, ki se , Pravkar vrnil iz Salisbury-• zatrjuje, da so od 6. mar- skrPa d° sedaj v Rodeziji na Af !^aJ obesili najmanj 30 bij; nov- medtem ko naj bi - PO rodezijskih poročilih -rrLr-tiii iL. ^ AfriCanov> -4£2*D- 28-marca - ga c ^nik zveznega izvršne- Ootova!a Spi,jUk je 0d" IUr,.f' n* uradni obisk v Dr,H,,J0J- kamor ga je povabil hiZ dnik turške vlade Su- **kPRfGA- 28- marca - Prvi 552ir KPC Aleksander RpX ^ J° na plenumu CK t ložil pred njo na mizo zmečkan papir. »Prepričajte se!« Mtiricl je strmela v papir pred seboj In %a na prvi pogled spoznala, tia bi utegnil Imeti Strongbridge prav, kajti v pisavi je spo-.na'a prav tiste poškodovane črke, ki jc veino naletela nanje tudi v svoji korespondenci, kar jo je včasih pošteno Jezilo. Toda če je bila prijava res tipkana na njenem stroju, kd-j drugi je mogel priti v poštev kot pisec kakor Hubbard. Kaj je storila temu možu, da se je vedel do nje tako sovražno in kaj naj bi pomenila vsa ta komedija, ki jo je igral pri i njej In z njo? Murlel je stisnila ustnice in odločno nadaljevala s pismom do konca. Potem je na ovojnico, ki jo je pred njo položil Strongbridge, napisala še naslov ln na njegovo izrc.no željo pripisala še: Lastnoročno in nujno. Gospod s Skidemorc—Casticja je sam zalepil pismo, Murlel pa je še naglo spisala sporočilo svoji spletičnl in jI naročila, naj donašalcu pisma izroči stvari, ki jih je naštela. Kake pol ure kasneje Je stopal Sirong-bridge zadovoljnega obraza po stopnicah. Vse je poteklo tako, kot si jc bil zamislil. Spret-I no preganjana divjačina je končno tikala v pasti. Zdaj je bilo treba storiti le še za 'njo, odločilno potezo in dokončno zaključili zapleteni primer belega pajka. Strongbridge je že sedel za volanom, pripravljen da se odpelje, ko je na njegov namig vratar potisnil v voz zasanjanega Slena i Moorcja kot sveženj cunj. Nato so se za od-1 hajajoč'm avtomobilom zaprla vrata Skidemorc—Castelja. I ! Bilo je okrog enajstih ponoči, ko se Je na največje presenečenje Cornerja in Phc-lipsa v mali direktorski sobi igralnice nenadoma pojavil Strongbridge, kar se doslej še ni bilo nikoli zgoallo. »Tu Imate svoje pooblastilo,« je de'al z nasmehom in pomolil Corncrju pLanjc M~s. Irvine. Pisanje je bilo brez ovojnice ln ko je Corner prebral kratko posblastlio, je zmajal ', z glavo. »Prepričan sem, da se bo kljub temu j uprl,« Je dejal mrko. I Strongbridge se Je režal na vsa usta. »To bi bilo pa res več kot čudno! Jaz pa vam rečem, da bo molčal kot grob. Potem predajte pismo pač poslovodkinji!« Corner ln Phcllps sta temu tonu Strongbridgcja napeto ; prisluhnila, njemu pa sc ni zdelo več vredno dalje govoriti o tej stvari. Rada bi bila zvedela kaj več, pa si nisem upala spraševati. Nekaj drugega pa je Cornerja še bolj skrbelo, zato Je vprašal. »Ali je »Mrs. Irvine dobro spravljena?« »Kot princesa!« je Izzivajoče odvrnil Strongbridge. »In kako dolgo naj pravzaprav vse to traja?« je hotel vedeti Corner. »To bo pa odvisno od tega, kako po P°" tekala zadeva z Rihardom Irvinom. Skrbeti boste morali zanj. Jutri vas bom popeljal k njemu. Počakajte me ob pol desetih na določenem mestu v Isllngtonu!« Tako Jc Guy Strongbridge dvignil roko k poslednji In odločilni potezi na svoji **" hovski deski. 34 Gospodična Konstancija Babbcrly je bila tistega jutra v silnih sA*kah. Mučile so i° resne skrbi, negotovost ta mo/eča ugibanja-Mr. Hubbarda, ki Je bil vzor točnosti, k' jc doslej dan za dnem vedno ločno pet miiv.it pred osmo stopil v pisarno, dane« ni bilo, čeprav sta se kazalca na wi P°" mikala že proti pol desetim. Pnc četrt «re se je gospodična Konsiancija zaradi ncna" vadne netočnosti prlzancs'jivo sm:h:jala, n*" slednje četrt ure so sc jI povesil ustni koti ln obraz ji je od skrbi in ogorčenja PorU" mcnel, zdaj pa je že celo uro kot s?lascna kokoš begala iz pisarne v prodajne prostore in nazaj. Prav ko se Je spet vrnila v pisarno, da bi si odpočila utrujene noge in ohladil« razbolelo glavo, Je Lil s privihanim noskom pogledala skozi vrata ln nato spustila v sobo gospoda Cornerja. »Ali bi lahko govoril z gospodom Hubbar-dom?« je vprašal zelo vljudno. (Nadaljevanje) Jurij Gagarin se je ponesrečil z letalom Prvi vesoljec je mrtev Kolumb vesolja, kot so mu pravili nekateri, se je 27. marca smrtno ponesrečil z nadzvočnim letalom. Vzroke nesreče Gagarina še preiskujejo. Z njim je izgubil življenje tudi poveljnik letala V. Sergejevič Serjogin. Jurij Gagarin, heroj Sovjetske zveze, poslanec Vrhovne- VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 »/• 8% Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. ga sovjeta je bil tudi komandir oddelka vesoljcev, v katerem jih je sedaj ostalo le še devet. Najprej se je izučil za livarja, kasneje pa ga je želja po znanju pripeljala še na tehnikum in na vojaško letalsko šolo. Še med šolanjem se je prijavil v vesoljsko ekipo in bil izbran za prvega vesoljca. Po napornih vajah je končno 12. aprila 1961 z vesoljsko ladjo preživel 108 minut v vesolju. Po vrnitvi so ga proglasili za heroja in povišali v podpolkovnika. Za vse ljudi, posebno še za mladino, je postal simbol vesoljca s karakteristikami, ki so diametralno nasprotne Jamesu Bondu. Bil je priljubljen ne samo doma, pač pa tudi v tujini, saj je povsod dobro znan njegov široki smehljaj. Pred kratkim je Ml povišan v polkovnika, njegova želja po znanju pa mu je nedavno tega prinesla diplomo na inženirski letalski akademiji. Večkrat je izjavil, da si še želi poleteti v vesolje. Zato se je na polet tudi pripravljal. Pri tem pa ga je doletela smrt. Državniki nekaterih dežel, med njimi Jugoslavije, so poslali sovjetski vladi sožalne brzojavke, smrt legendarnega letalca pa je odjeknila po vsem svetu. Križanka, številka 29 Miha Klinar: Mesta, ceste 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ ,3 14 a 17 19 n 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 32 33 34 35 37 38 VODORAVNO: 1. gora na Gorenjskem, turistična točka z žičnico, 7. »največji vohun stoletja«, delal za ZSSR in bil ustreljen na Japonskem 1944 (Richard), 12. močan eksploziv, 13. poželenje po čem, slast, 14. staro ime za orača, 15. pod, 16. žensko Ime, 17. rastlinska zajedavka, 18. žensko ime, 20. nemški predlog, 21. naziv za pokal, za katerega je bilo tekmovanje v smučarskih skokih v Planici, 24. avtomobilska oznaka za Koper, 26. nestrokovnjaki, 27. vojaški pratež, 30. zdravilo, 32. kratica za »per procura«, 33. glasbena oznaka za »tiho, nalahno«, 34. sol ocetne kisline, 36. holandski pomorščak, ki je odkril zahodno obalo Nove Zelandije in velik otok na jugu Avstralije (Abel, 1607—1659), 37. park, plantaža, 38. območje okoli severnega tečaja. NAVPIČNO: 1. mesto v severovzhodni Turčiji, znano po izdelovanju preprog, 2. travniška zdravilna rastlina, 3. prečna nit pri tkanju blaga, 4. tuje moško ime, 5. departma v jugovzhodni Franciji, 6. španski spolnik, 7. škrati, 8. tuj dvoglas-nik, 9. skrajni konci celine, 10. ime popularne italijanske filmske igralke, lli zemeljski plin, 13. dokaz, da ob določenem času ni bil na kraju dejanja, 15. iver, 18. država v severni Afriki s slavno preteklostjo, 19. cirkuški igralec, 22. ataka, 23. majhne utežne enote, 24. keltska rodovna zveza, 25. gora, pod katero »spi kralj Matjaž«, 28. isti, 29. babica, stara mati, 31. obžalovanje, 33. star prislov, 35. kazalni zaimek, 36. avtomobilska oznaka Turčije. [Iojtiio III. DEL tat« »V šole?« . »Da, seveda. Ali ne bi šel »Rad! A šole so drage! Ce se x* < »Imaš mamo! Imaš mene! I0W ^ cev, ki zagrinjajo Stefi in tro nj .. «1 misli veljale Lehmannu in/r K8l Ki^ užaljene žene, prezirajoče člove ^ v^'. življenja in ki ga zanjo ni in ne po vojni skušal vrniti k njej. .& mi Tako si je že neštetokrat r|g£c* % Slavko čuti drugače in da ima * ^ rti ve besede zadele v dušo. Naj raj ^ ^jjri upa. Čeprav se že mrcči i° £ ^jj( djjj rožen nadih vsej pokrajini, se Ji ^ p J lahko prikrila rdečico, ki vedn°br^» %: da bi jo opazil Slavko in ji z 0 notranjosti, v njeni vesti, kl se ^ J ognjenik in ki bruha skeleči og gp0p8f/f nista samo mož in žena, ni samo $e i razočaranj in sovraštva, marve: yfk& tem in da bi morala prav za*ae%vesK^ vse zlo, razočaranja, m0ievOJjL0g° Jh jo je zaradi moža pretrpela. ^V^n, TA kakor na svojo ogoljufano lJu^ pLn zLehmannom, ne do pisem,ki ™ofa, '.^f in pol ni prejela nobenega '\ našel kako drugo, sebi bolj PJ^ CJ[ bila sama, mu je hotela J»s**j joi če se več ne spominja pomlad«,^ ^e ^ ro je ugibal ali ga ljubi ali ne pesem. In to pesem hrani praV , pj V pesmi in pisma. Skriva jih) GLAS * 12. STRAN senjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren' ^'anšarstvo v okolici Gorij (9) Nadaljevanje in konec) Srtir zaselkom Zatrnik — esci — je mala planina, - iz Višelnice (Jan, 0 je stara hišna planina, fenova i s aja še danes. Sami pasejo hnJttt? SVoJ° živino (14), zakaj itiaiu 3 Janine je majhna, »rtj (p03^ nJ° se že razprostira a MtaJ* Reeicanov in pa biv-kvi "lr>a na Brjanci — Krišto- na -ice. Zaradi pašnih •J planini so bile v ■ svojo""1 stame razprtije. Ima- ic'novpm Stajo> ki stoji na Pogva Dk... "o rov*,, t*__* . ,______ ^.l'0-!- P° roku, ki je za vse UDsežen" rovtu. Ta rovt je precej Hi.! na njem pa pasejo sa- 24. avgust. *e sprehajamo 8e <0lilto *atrnik, s< okrog .v njem samem. Od _°Ji tod Udamovčeva do-retnar). Ta kmetija ima rV'ne k 8 d° 10 glav 8°veJe v bližnji oko-vračajo domov "•fe ieLrtZa r,aPaJanje in pitje ^Kapnico, v sušnih ob- Jih na"""*""00' v I ^inmnapaiajo živino v de i irnai 0ddalJenem potoku, 1 tolthu« *****«no vodo v obli-Una (mlake). Druga kmetija na Zatrniku je pri Anžku (Urevc). Včasih so imeli po 14 glav govedi v hlevu in po dva konja, danes pa hlev in hiša samevata, ker so si otroci poiskali boljši kos kruha v dolini. Takoj zraven Anžka je še ena, včasih mogočna kmetija — pri Martinovcu. Se danes stoji zelo dobro ohranjen, obokan (»vel-ban«) hlev, ki pa je žal prazen. Včasih — v letih 1910 do 1914 — je bilo v tem hlevu po 26 krav, 4 konji in 30 jarcev. Tudi ta hiša in hlev sta popolnoma prazna. Njive so se zarasle s travo, razori so še dobro vidni, vse je ena sama velika senožet. Ljudje tu kosijo, seveda za določeno odškodnino v dogovoru s sedanjimi lastniki. Martinovčev rovt (rot) so kupili Frčkovi (predniki lastnika sedanjega gostišča v Zatrniku) za 20 hlebov kruha — V času hudih lakot (tako mi je pripovedoval Joža Slivnik — Doruk iz Zg. Gorij). Slabo uro hoda zahodno od Zatrnika, v Limovcah, je še ena privatna planina — Dorukova iz Zg. Gorij (Slivnik). Ta prav teko pase tod samo svojo živino (16— 18 glav). Planina je v glavnem skoraj vsa ograjena, pasejo pa tudi po svojem obsežnem rovtu. Na planini ima ta kmet svojo stajo in lično kočo. Mleko sam vsak dan vozi z avtomobilom v dolino. In če stopimo od te planine malo naprej preko stare Pokljuke v Erjav vrh, srečamo tam s svojim tropom Soklčovga ata (Ažman) z Višelnice. Navadno ima le svoj trop (okrog 10 glav). Po 24. avgustu prižene malo nižje, na svoj rovt, kjer ima svojo stajo, pase pa lahko po vseh bližnjih rovtih do roženkranske nedelje. Na sami stari Pokljuki so bile včasih tri kmetije: pri Pustu — kjer se danes vidijo le še razvaline kmetije, vse je poraslo z grmičevjem in srobotom, njive in senožeti pa s travo, ki jo en- j krat letno pokosijo, zdaj ti, zdaj i oni, jeseni pa se tam pase živina. Malo vižje stoji še ohranjena Poklukarjeva kmetija, v kateri pa ni več žive duše, le pajki pre- | dejo brezskrbno svoje mreže. Ta kmetija je bila last Grimščarje-vih z Rečice (znani baron 2ve-gelj), danes pa je vse zemljišče razkosano v drobne parcele. Edi- I na kmetija je še pri Figovcu; tam še vedno pridno obdelujejo svojo zemljo. Imajo svoj trop, ki ga preko polefja pasejo v okolici svoje domačije, po gozdovih in jasah, na jesen pa po obširnih pokljuških rovtih. SPRAVILO KRME DOMOV Kako se pospravlja seno po rovtih in običaje s tem v zvezi sem v tej rubriki že opisal (glej Glas z dne 22. 6. 1966), zato tokrat na kratko le o vožnji sena z rov tov domov. Ko je seno v rovtih posušeno (ob sv. Jakobu, 25. julija), ga spravijo v svisli, ki so na rovtih. TakraJ, ni časa za takojšnje spravilo krme domov, pa tudi prostora zanjo doma ni. To seno zvozijo domov šele v pozni jeseni, ko so vsa poljska dela opravljena, ali pa šele pozimi. Za rov-te, ki so bolj na samem, poskrbijo, da seno spravijo domov že pred zapadlim snegom, zakaj pozneje je težko tja narediti pot. Včasih so vse seno (nakosili oz. nasekli so ga več kot danes, ker se rovti zaraščajo in zmanjšujejo) zvozili domov samotež, To se pravi, da so ga naložili na samo-težnice (posebne sani). Ce je bil nekdo zelo dober voznik in na- kladač, ga je hkrati naložil tudi do 200 kg. Navzdol je šlo lahko, saj so rovti vedno višje kot kmetije. Vozili pa so seno tudi z vozovi, ki so bili povsem lesenij samo kolesa so bila v tečajih' obložena s pločevino. Voz je bil lahek, zakaj pot v staro Pokljuko je bila nekoč skoraj navpična, pa tudi naložili so nanj le za dober samotežnek ali kvečjemu do dva. Ta voz jc danes redkost. Po sv. Martinu (11. november) se živina ne pase več in se tudi včasih ni. kajti ko že slana pobeli travnike, pašna krma ni vei dobra, posebno ne za krave mle-karice in za breje živali. Le jarci so se pasli do hudega mraza ali do zapadlega snega. 2ivina je ostala v hlevih. Molznice in breje krave so krmili s poljsko krmo (seno, otava), jalovce in bikce pa le z »rotno« krmo (seno iz rovtov). Drobnica (jarci) pa je pozobala vrtno listje (od jablan in hrušk) ali pa je glodala »ve-venke« (vojnike), se pravi posebne butare, narejene iz sveže nasekanih vej jesena, gabra, lipe in tudi hrasta. Jarci so »eno le redko jedli. Jože \ml" u/iA Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste ln razcestja 0 Miha Klinar: Mesta, 1 tf fe^ov0ri2vrti^ ° zar ' a 6C ne >N Prt?0, ki daje pS"J°. ki daje ■>« obr etl0' ** U fj*. 55* * njeni v>Sljiv */ da ^akon £. kar V na*Protij, ^^trkanaor! \že mesec 1 >.in °hcrni dan VHt Z e1, °na pa VNj I****'11 ^ kasati, s kate^ ii. naPisal celo «Mi ... V0egre druge ' Prav tako, kakor je nekoč skrival Franc pisma Annc Bauor, pisma, zaradi katerih je začela obsojati moža, kakor da bi bila zdaj sama kaj boljša, kaj bolj poštena in zvesta. Taki očitki ji tarejo vest in manjšajo Francovo krivdo, kakor da je njena res prav tolikšna, kakor je bila Francova. Vsaj ta trenutek ji je tako, da je pred otrokom prav toliko kriva, kakor je bil Franc kriv pred njo. In ker čuti krivdo, jo bo skušala še nocoj popraviti. Namesto nameravanega pisma bo Lehmannu pisala, naj ji odpusti, ker jo je zapeljala osamljenost, da se je navezala nanj. On ni prav nič kriv, zato naj si njene zablode ne žene k srcu in naj si ničesar ne očita. Pozabi naj jo, kakor da je nikoli v življenju ni srečal. Tudi ko bi jo zares ljubil in ko bi bila neporočena, sama, brez otroka, svobodna, bi ga ne smela ljubiti in se z njim poročiti, ker bi ga prav gotovo one-srečila. Razlika med njima je prevelika, ne samo v letih, marveč tudi po poreklu in izobrazbi. Tako mu bo pisala, si dopoveduje in kakor od daleč sliši očetov glas, ne da bi vse slišala, kar pripoveduje Slavku oče, kako je davi po maši srečal učitelja Grjupa, kako ga je Grjup ustavil in vprašal, kako se počuti po vrnitvi iz zapora ter mu zagotavljal, da tistih, ki so bili v teh časih preganjani samo zato, ker so Slovenci, domovina, ki bo kmalu svobodna in samostojna, ne bo nikoli pozabila, potem pa mu pohvalil Slavka in rekel, da bi bilo škoda, ko bi fanta ne dali v šole. In on ga bo dal, zagotavlja, saj že dela in mu dela še dolgo ne bo zmanjkalo, pa če bi imel sto rok in ne samo dve. Ljudje ga kličejo in mu v plačilo ponujajo živila, blago in denar. Teh štirinajst dni mu je vrglo toliko, kolikor bi pred vojno ne zaslužil v nekaj mesecih. Ni samo zidar, marveč je v teh štirinajstih dnevih postal neke vrste mojster, ki več pomaga z nasveti, poukom in pregledovanjem, kako zidajo drugi, ki niso bili nikoli zidarji, a so po sili razmer postali sedaj na starost. Ti »vajenci«, kakor jih v šali imenuje, so pridni »učenci«, a še bolj marljivi delavci, ki bi radi čimprej pozidali porušeno in čimprej odstranili sleherno sled, ki jo je zapustila vojna v obsošikih krajih. »Toda to še ne bo tako kmalu in dela mi ne bo zmanjkalo še nekaj let. Vsi bomo lahko delali: jaz, Anton in Jakob, čim bo vojne konec in čim se bosta vrnila. A do takrat bom delal sam in če bo šlo še tako naprej bom na stara leta postal še bogataš,« reče oče v šali in se nasmehne. »Se sem močan. Videl boš. Jutri grem v Knežo. Ce hočeš, greš lahko z mano.« »Prav rad, nono! Tudi jaz bi lahko delal in ti pomagal 6lužiti,« je Slavko vesel. »Saj bom lahko šel?« pogleda mamo in se jo dotakne, ker ga ne posluša. Stefi se zdrzne ob Slavkovem dotiku. »Saj ga boš pustila z menoj v Knežo?« vpraša oče, da bi rešil Stefi zadrege, ki jo je bil opazil na njej že prej. »Jutri?« odgovori namesto Stefi Marija. »V sredo nameravamo vendar v Sišiko k Jakobu,« pogleda Slavka in sestro, s katero sta si od dne, ko sta se prepirali zaradi očetove aretacije in ko je Stefi potem odšla h Kragulju, a so potem prišli ponjo žandarji in jo šele pozno zvečer izpustili, zopet dobri, mnogo bolj dobri, kakor sta si kdajkoli bili. Tisti večer se je — pretresena zaradi Slavkove pripovedi o njegovem in maminem trpljenju v Penzbergu — Stefanki opravičila in jo prosila, naj ji odpusti vse, kar ji je kdajkoli zalega izrekla. In ko je potem, ko je bil Slavko že v pos*rtji, tudi Stefi razkrila še Federlovo nezvestobo in povedala, da je bilo Francovo ljubimkanje z neko drugo žensko vzrok njegovih pobegov in menjavanja njegovih služb, ni več obsojala Stefi zaradi njenih stikov z berlinskim študentom Lehmannom. Nenadoma je prav tako kakor mati videla v Lehmannu novo priložnost za Stefi v veri, da je njen-pogrešani in nezvesti mož mrtev in da je Stefi pravzaprav že mlada vdova, kakor so v teh časih že mnoge, premnoge. Zato ima pravico do novega moža in ji tega niti bog ne more šteti v greh. Tega Stefanki seveda ni rekla, marveč je začela hvaliti Lehmannove vrline, ki jih pomladi ni videla, Lehmanna samega pa prav tako kakor mati začela že šteti kot bodočega sorodnika, člana njihove družine, čeprav ji je Stefi že isti večer in vselej, kadar sta se pogovarjali o mladem berlinskem študentu, zatrjevala, da to, kar čuti do Lehmanna ni ljubezen, marveč samo prijateljstvo in da več kakor to ne more biti^ saj se lahko še vedno zgodi, da se vrne njen mož, čeprav po vseh brezuspešnih iskanjih s pomočjo rdečega križa v njegovo vrnitev komajda še lahko upa. Ti pogovori sta ju še bolj zbližali. Stefi ji je odpustila vse zle besede, ker jih kot zle ni nikoli jemala in jih ni nikoli zamerila. Tako ji je rekla, zdaj pa ji šiva celo novo obleko, dar za god. ki ga bo imela v četrtek, na Veliki Šmaren, ko bosta 8 Slavkom šli obiskat Jakoba, še poprej pa bosta poromali na Brezje na njeno, Marijino željo, kar jo je presenetilo in še bolj razveselilo. »Na Brezje in k Jakobu, če nas bodo pustili, bomo šli.« »Da, seveda k stricu Jakobu,« se spomni tudi Slavko. »Toda, tudi z nonom bi šel rad jutri v Knežo in mu pomagal služiti.« »Mislim, da boš lahko šel z menoj.« pravi oče. »Pražnjo obleko boš vzel s seboj, da boš lahko v sredo počakal mamo tn teto na postaji pri Luciji.« Slavko je takoj zato, pa tudi Stefi ne ugovarja, saj M boji novih! sinovih vprašanj o Francu. Potem govore o Jakobu, dokler njihovega pogovora ne zmoti Rozika, ki se j« vrnila od Stivčeve. , »V hišo stopite! Nekaj vam moram pokazati!« pred Odkar Dieta za sladkorno bolne Knjižica Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Te dni je v založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani izšla nova knjižica Dieta za sladkorno bolne. Spisala sta jo primarij dr. Srečko Košuta in Jožica Pire. Knjiga se v precejšnji meri opira na brošuro z enakim naslovom, ki sta jo pred leti spisala pokojni prof. dr. Ljudevit Merčun in Boža Lavrič. Ta izdaja je doživela tri ponatise kar dokazuje, da bolniki s sladkorno boleznijo radi segajo po njej. Tudi nova knjiga naj bi imela enako poslanstvo, le da sta avtorja upoštevala nova spoznanja pri zdravljenju sladkorno bolnih, kot je zdravljenje s tabletami, dalje določanje insulina, odkritje kemične sestave insulina in še nekatera druga. V prvem, teoretičnem delu knjige primarij dr. Košuta na kratko in zelo razumljivo pove vse, kar je potrebno vedeti o bistvu, vzrokih in povodih, naravi, načinih in uspehih zdravljenja sladkorne bolezni. Ta spoznanja naj bi bolniku — diabetiku poma- O garderobi Beseda »garderobe« je v prvotnem pomenu ime za veliko omaro ali poseben prostor, kjer hranimo obleke. V časih razkošnega dvornega življenja so bile damske obleke narejene iz nekaj deset metrov dragocenega blaga, obešenega čez široke krinoline. To je seveda zahtevalo zelo veliko prostora za shranjevanje. Človek pa se je vedno trudil, da bi živel čim bolj praktično. Ta namen in pa Rousseaujev vzklik Nazaj k naravi je privedel tudi modo do spoznanja, da nam ne predpisuje samo krojev in barv; veliki prevrat je prav v svobodnem gibanju in dihanju telesa. Tako je preminil tudi bahati pomen besede garderoba in danes predstavlja le vsa oblačila, ki jih uporablja ena in ista oseba. Beseda garderoba pa vendar skriva v sebi majhno skrivnost: »garder« pomeni v francoskem jeziku »hraniti«! S tem hočem povedati, tla se je ta »nasvet« v vsem času razvoja mode, — vključno z modnimi revolucijami — ohranil do danes. Ali z drugimi besedami: garderobo si bogatite iz leta v leto z namenom, da vam bo koristna vse življenje. Kaj to pomeni? Vzemimo preprost primer. Želimo sezidati hišico. Kaj najprej? Izkopali bomo temelje in naredili čvrste nosilce cele stavbe; pri garderobi so temelji glavni kosi obleke: zimski in letni plašč, enako čevlji, dežnik, torbica in za vsako sezono ustrezna obleka. In kakšni so temelji? Ti niso nikdar umetnina, to je standarden način, na čemer bo stala hišica (plašč za zimo je siv ali črn, vsi najpotrebnejši elementi garderobe so skladni). Nato pričnemo graditi pritličje: potrebujemo Še ene čevlje za rezervo, še kakšno obleko — vendar vse ustaljeno, ali kakor pravijo Američani »evergreen« — vedno zeleno, tako, ki ne premine. Drugače povedano, če hočemo imeti še nadstropje, pritličje mora biti; ali: potrebujemo najprej osnovne elemente garderobe, šele potem mislimo na modo. In še nekaj: če se želimo čimprej vseliti, ne bomo gledali, kakšna je stavba zunaj, temveč znotraj! Prvi denar, ki ga lahko pogrešate, boste porabili za nakup perila — ne razkošnega, temveč kvalitetnega in čimveč. Ce smo dovolj premožni (beri: pridni) bomo zgradili še eno nadstropje — lepo dnevno sobo, balkon itd. Ko vidimo, da imamo vse, kar je nujno potrebno, si lahko privoščimo uresničitev posebnih želja: lepe kombinacije torbic, rokavic, čevljev (vendar najprej »evergreen!), standardni kostum za pomlad in jesen, še kak plašč. Saj veste, kaj je treba za lepo opremo dnevne sobe: OKUS! Barve se morajo ujemati, še za cvetlice na balkonu velja, da morajo biti prav izbrane in razvrščene. V omari imejte vedno obleke, ki jih lahko primerjate s pohištvom v dnevni sobi: to so predmeti, ki jih imamo dolgo, videz pa osvežimo s prtički, lončnicami, vazami ali knjigami. Zlato pravilo elegance je: kvaliteta, okusno dopolnjena po modi. Ce primerjate izdatek za pohištvo z izdatkom za prti-ček, s katerim ga poživite, imate lep primer, kako naj bi bilo z vašo obleko: modi se pokorite v dodatkih, ne pa v glavnih linijah! Vzemimo za primer malo črno obleko. Letos so moderni svetleči našitki, obleko obrobite in obujete svetleče čevlje, pa greste lahko na ples. Drugo leto bo moda predpisala nekaj drugega, odparali boste našitek, ki vas je stal nekaj novih dinarjev, obleko pa boste poživili morda z novo pričesko in moderno ogrlico ali pa boste malce spremenili kroj. Ker vas bo tako spremljanje mode precej manj stalo, boste toliko več lahko spravili za kožuh ali kako drugo skrito željo. Vaša garderoba bo vedno bolj bogata in vedno več možnosti vam bo dovoljevala. In ne pozabite, kaj so govorile naše babice: čez 7 tet vse prav pri de l K. Loparnik gala, da laže in bolj zavestno sodeluje pri zdravljenju, kar je zelo pomembno. Kljub novim načinom zdravljenja pa je pravilna prehrana diabetikov še vedno najpomembnejše zdravilo. Prav zato sta avtorja večji del knjige namenila navodilom za prehrano. Poleg osnovnih jedilnikov za posamezne letne čase vsebuje seznam jedilnikov še celo vrsto drugih za različne okoliščine, v katere diabolik lahko zaide. Prav zaradi celovitega reševanja osrednjega problema pri zdravljenju diabetesa je nova knjiga veliko več kot navadno navodilo za prehrano sama diabetikom! Knjiga bo koristila tudi vsem, ki so odgovorni za prehrano diabetika: zasebnim gospodinjstvom, ved tvom kuhinj v bolnicah, zdravilišrih, dietnih menzah itd. V;;ck">kor zaslužita avtorja vse priznanje za veliko in potrebno de!o. S. Z. Kaj je mož? Rama, na kateri sc boste razjokale, ali šest čistili srajc tedensko, sreča in razlog za srčni napad, likanje hlač in ... Neka poročena profesorica pa je takole ocenila može: Romantičen — prav gotovo, toda rože vam bo poslal šele dan po obletnici poroke; Otročji — kupil bo igrače otrokom zato, da se bo sam igral; Taktičen — če je, potem ste imeli srečo; Kritičen — vedno se spomni na zažgano jed in le malokdaj pohvali dobro pecivo; Ljubezniv — pogosto, toda redko, ko to pričakujete; Hiter — kadar je treba »likvidirati«, kosilo; Šaljiv — kadar se šali na vaš račun; Tisti, ki se opravičuje — vedno bo našel celo vrsto razlogov za to, da ne bo ničesar kriv; Zanima se za obleke — pokažite mu katerekoli; njegovo prvo vprašanje bo, koliko jc stala? Sicer pa: najboljši možje kot najboljši coektajli morajo imeti vsakega pomalo. kroJ*fI Spet so moderni tanko tkani tvidi, iz katerih modni - ^ letos najraje šivajo kostime z zvončastimi krili, ozke i°J. ^ pa imajo spet široke pasove. Iz tankega tvida si lahko ses J tudi obleko za službo ali šolo. Ne pozabite na usnjen pas* Zdrava prehrana Druga stran zdrave prehrane je duševno stanje, v kakršnem človek sede za mizo. Veselje lepša človekovo življenje, skrbi, težave in nejevolja pa ga vznemirjajo. Oboje vpliva tudi na človekov odnos do hrane in prav tako na to, kako bo organizem zaužito hrano sprejel in izkoristil. Okus in vonj sta stvari, ki bi ju nobena gospodinja pri pripravljanju hrane ne bi Obvestilo Cenjene porabnike premoga Laško obveščamo, da ta iskani premog lahko dobavljamo sedaj v vseh granulacijah in neomejenih količinah. Ognimo se s pravočasno nabavo lanskoletnim jesenskim težkočam pri nabavi premoga. Se priporoča Trgovsko podjetje •KURIVO« KRANJ Ob PriJ et- in smela zanemariti nem vonju iz kuhinje posebej lepo pripravijo™ *j okusno razporejeni jedi mizi, se človeku nehote P de sline, v želodcu pa sC; Tj, čne pospešeno izcejat: žc:^a;j ni sok, še preden snrio je prvo žiico v u.sta. Obojc ' važno in potrebno za Prah1(*. no prebavo, zato ima »Pf'^ji no« sprožen sek še P°se g. pomen v prehrani. Ce ?e j* ko »pripravljeni« lotimo J^, jo bo želodec laže in u\0 koviteje prebavil. Od ^ užite jedi imamo mnog0^ ^ kot pa od jedi, ki jc Pcl^e\o-povsem »nepripravljen« y>. ■ nem- dec. V nepripravljenimi se začno izločati lodcu šele, ko pride hrana v8^j#* pa je premalo, da bi s£oris^ primerno predala in ^IjjjiF la. Zato sta potrebna »P j* ni« sok in pa »^rn]Ci\:i^' ki ga sproži zaužita se Kar pojemo s tekom, in hitreje prebavi. p ^ pomeni, da imamo ©o ^ $p več koristi, hitreje — na na obremenjuje Pr gjaDJ organov brez potreb ' prebavljena hrana se ^v^J, počasi pomika po Pr q yfi0. traktu, ob čemer pa 5c gj g no razvijajo balctcnl^a ' cer sodelujejo Prf truPe-sedaj pa s svojimi mi snovmi, ki J1 * .|jc. ^ i* povzročajo slabo V I ji. j. JL <^A <3HS * 25. STRAN NAJNOVEJŠE SPOMLADANSKE VZORCE dobite v veliki izbiri, po najugodnejših cenah NA KOROŠKEM V TRGOVSKIH HIŠAH Zavod GORENJSKI SEJEM V KRANJU RAZPISUJE honorarno delovno mesto napovedovalke »*ogoj: delno znanje nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe pošljite na upravo sejma, Kranj, Staneta Žagarja 27 do 5. aprila 1968. » poštev pridejo kandidatke iz Kranja in okolice. ZAVOD GORENJSKI SEJEM KRANJ PRODA osebni avto Zastava 1300, letnik 1965 — brezhiben. Izklicna cena ND 20.000 Licitacija bo v soboto, 6. aprila 1968 na upravi sej-Pla, ob 0. uri za družbeno pravne osebe, ob 10. uri Pa za vse ostale. CK ZMS Posebna gostinska enota MLADINSKI DOM BOHINJ RAZGLASA n/ j • Prosto delovno mesto TaCUnOVOđjC srednja strokovna izobrazba z najmanj j ftn° prakso v finančnem knjigovodstvu, ali nižja ska izobrazba in 8 let samostojne prakse v fi-Ianencm knjigovodstvu. ^°skusna doba je 3 mesece — nastop službe takoj Pa po dogovoru. skln^'C'at' na' Pojejo ponudbe na naslov: Mladin-*' «om Bohinj, pošta Stara Fužina. Komisija za delovna razmerja podjetja Jelovica lesna industrija škofja Loka PONOVNO RAZGLAŠA PROSTA DELOVNA MESTA KV mizarjev Pogoj je poklicna šola za KV delavce. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. Cenjeni potrošniki Pri nabavi VELENJSKEGA LIGNITA oz. premoga se poslužujte naših poslovnih partnerjev: — Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, PE »Preskrba« Tržič, — Veletrgovina »Živila« Kranj, poslovalnica Duplje, — Kmetijska zadruga Tržič — Križe, — Kmetijska zadruga Naklo, — Kmetijska zadruga Cerklje s svojimi poslovnimi okoliši: Zalog pri Cerkljah, Šenčur in Voklo, — Kmetijska zadruga škofja Loka, — Trgovsko podjetje »Delikatesa« Jesenice, poslovalnica Žirovnica, — Trgovsko podjetje »Savica« Boh. Bistrica. Potrošniki v Selški dolini, Smledniku, Preddvoru, na Jezerskem in drugje se lahko tudi poslužujejo svojih sindikalnih podružnic in društev upokojencev, ki sprejemajo za svoje člane oz. za naše podjetje naročila ter nam jih predlože v izvršitev. Znižane cene veljajo še do 30. 4. 1968. Se priporoča Trg. podjetje »Kurivo« Kranj Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 18. ure Govorimo slovensko. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANEGA OSEBNEGA AVTOMOBILA Zastava 750, letnik 1964 — prevoženih 30.000 km Začetna cena 3.000 N din Ogled vozila je možen — vsak dan od 10. do 14. ure — pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 3. aprila 1968 do 12. ure. Zavarovalnica SAVA PE KRANJ Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU 13.—22. 4. 1968 OBIŠČITE PODJETJE AGROTEHNIKA prodaja vse ^etijske stroje 5,5 POPUSTOM PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV V LJUBLJANI STROKOVNI FILMI vsak dan od 10.—12. ure STROKOVNA PREDAVANJA o spravilu krme in o predelovanju krompirja pa 19. 23. in 25 marca od 9. ure dalje GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE HALA-B 14. seja občinske skupščine Tržič Tržiška občinska skupščina s :reje!a letošnji proračun Izmed osmih tcčk dnevne ga reda 14. seje občinske skupščine Tržič, ki je bila prejšnji teden, je bila prav gotovo najzanimivejša in plodna razprava in sprejemanje programa gospodarskega razvoja, gospodarskih investicij in proračuna za leto 1968. Letošnji proračun tržiške občine bo imel 4,809.296 N din dohodkov; največ dohodkov bo iz prispevkov — 2,055.640 N din, davkov — 1,787.850 N d:n m ta.s. Iz omenjenih sredstev bodo namenili največ za delo državnih organov — 1,547,560 N din, za negospodarske investicije — 770.000 N din, za komunalno dejavnost — 610.000 N din, za socialno skrbstvo — 555 tisoč novih din ter za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev — 329.200 N din. Krajevne skupnosti v tr- žiški občini bodo letos do-biie 259.355 N din, za gospodarske posege bo na voljo 196.400 N din, medtem ko bo zdravstveno varstvo dobilo 152.530 N din iz občinskega proračuna. V Tržiču bodo letos kulturno-prosvetni dejavnosti namenili 234.900 N din. Ta denar pa bodo dobili: muzej, knjižnica, tržiški radio, zavod za spomeniško varstvo, predvojaška vzgoja, Gorenjski tisk (Glas), medtem ko bodo za varstvo spomenikov NOB porabili 3000 N din. Od sredstev, namenjenih za socialno skrbstvo, bodo največ denarja namenili za oskrbnino mladoletnih otrok, za stalno družbeno pomoč odraslim in za družbeno pomoč borcev NOB. Pri komunalni dejavnosti bo največ denarja šlo za gasilsko dejavnost, za vzdrževanje parkov in nasadov ter javno razsvetljavo. vig KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž (b 14. uri Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7. uri Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Jesenicah s postajališči po želji. Cena prevoza* Jesenice—Trbiž ND 10,— Jesenice— Udine ND 25,— Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu. CE ŽELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI PROGRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA — ELRA KI GA IZDELUJE ŠKOFJA LOKA Krajevna skupnost Voglje Uredili bodo park Čeprav je bila krajevna skupnost Voglje ustanovljena pred nekaj meseci, se danes že kažejo prvi uspehi. Na seji so se namreč dogovorili, da bodo sredi vasi zasuli veliko močvirno mlako, ki jim vsako leto povzroča precej neprijetnosti. Do zdaj so zasuli že več kot dve tretjini mlake in zato porabili okrog tisoč kubičnih metrov zemlje. Odločili so se, da bodo potem na tem mestu v prihodnjih dveh letih uredili park. Tako so se v Vogljah že takoj na začetku vključili v Leto krajevnih skupnosti; in nedvomno že ob tej prvii akciji zaslužijo vse priznanje. Sicer pa nameravajo letos urediti oziroma posuli še vsa vaška in poljska pota. Zato bodo odprli tudi gramoznico. Razen tega pa so se tudi dogovorili, da bodo čez južni del bivše mlake naredili pot. Skušali pa bodo izboljšati in razširiti še javno razsvetljavo. A. 2. Velika izbira — najnižje cene VValter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 okraski por. prstani pribor L0DR0N Vlllach-Beljak Lederergasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m - 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A seb lm-300cm širine 49,80 A s* • se ne krčijo • ni potrebno likati Lepa nedelja pod Krvavcem Sončno vreme je zvabilo v nedeljo pod Krvavec stotine izletnikov, ki so si zaželeli sonca in smučanja. Zal pa je bilo tudi takrat tako kc! no ob lepih nedeljah, da namreč žičnica ni bila Kos prometu. Mnogi so se prestrašili dolge vrste in so se raje odpeljali drugam. Nenavadno veliko turistov je bilo tudi v okolici Senturške gore. Našteli so več kot sto avtomobilov, mnogi so prišli tudi z motorji in mopedi. Promet pa bo še večji, ko bo odprta cesta Senturška gora, Sidraž, Tunce, Kamnik. Cesta, ki jo grade že nekaj let, pa bo potrebovala več izogi-bališč in železne ograje na nevarnih ovinkih. Vse tako kaže, da sc bo celotno krvav-ško področje hitro razvilo v pomembno turistično in rekreacijsko področje. BERITE GLAS Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0NIG - ECK NOVO IELOVICA lcSIl?rinravil» #1-škofja Loka je Pr rost za vse kupce $vpoVr>^S kov: dokončno »,0 tl^fl, zdelana ln «»I%|CA.,I g IN VRATA J^Verf^V !e odpirajo na v« ^ horizontalni osi ' ^te nanje montirati ««• ji đardnlh kte a" v # Zahtevajte prosilke merciali C+%++8 77274814246882763489 80B0TA - 30. marca 1968 OD VSEPOVSOD GLAS * 27. STRAN Učenci o znanju cestno prometnih predpisov V lanskem decembru je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupini občine Kranj izvedla po Vseh šolah testiranje učencev 12 znanja cestno prometnih Predpisov. Zajeli eo vse Učence od 3. do 8. razreda. Nekoliko lažji test so imeli u*cnci 3. in 4. razreda in te*ii učenci od 5. do 8. raz-reda. Tako je v nižjih razredih teste izpolnjevalo 1760 učencev, v višjih pa 3413. °d 25 osnovnih šol so najviše rezultate pri testiranju **-eneev ^gle I i esnica 3. in 4. razreda do-osnovne Sole Kokra, . in Trboje, kjer je Dilo kar 99 % odgovorov pra-viinih. Zelo dobre rezultate J* dosegle tudi šola France ležeren v Kranju in osnov-3lje ter Podblica pravilnih odgovorov). J* Soli Duplje ter Podblica ^° % pravilnih odgovorov). Najslabše teste sta oddali šoji Scnturška gora in Zalog (le 51 oz. 52% pravilnih odgovorov). H Zaščita pred atomskim sevanjem Udarni in toplotni učinek »tom&ke eksplozije povzroča-a.°8romno razdejanje, neprimerno koli večje kot katero-leJ znano orožje. Ra-SCaT*8,. zastrupitev zemlji-aktivn nranc *tn. iJi radio-ta Jr0 žarčenje onemogoča-Jata , °BroŽata življenje, traje sil„ dolgo, nevarnost pa omeji";0 tCŽlco odstran'Ui a*> Ouj^tiradiološka zaščita je iemVe«ne k v atomski vojni, Človek l-U(il V mi 1110111 času' v nev, Je narr»'eč že sedaj niai * U prcd radioaktivni* J^njem. Sodijo, da je virov radio-a na zemlji a t cen z 0,14 Te doze ni- »n h""** sevan r^ 8c,VeS0,|a <^ 8c^v IcLno. so nevar Ud; P*, ker č!ovek lahko do 5 R letno. °ZračJa nost ozemlja in SfltJO Se ,ic Precej povečala Sam0 f,J ,rsk;h poizkusov. StabJ? konca 1961 bo ^treza^^'Pno močjo ki 6,oac.00O tonam 'kla- ra!0 238 leta je atcm»kih razstreliva. Zdaj ianj: Kakšna Vrfer)ie-n radioaktivnim 0,itarr;« ,m radioaktivno ? 0^nC!JO? K°l>kšna d°-«a? Al^nost, je še dopust- !>a atr^ ,m°«očc. da ena ftttVfto , ka bo'"ha radio- r,0? Ka; rupi vso SIovc" r^'naciiJ6 &Dloh izraz kon-t^mou',? kadrim sc često v°Jni? v ''teraturi, posebno li^dSj?.8 vsa ta vprašanja 5 K de-N, , na Podavanju, <^£Pa v-okvim *l &tva v , e VZ8°JC Prcbi-občinVsch krajih jeseni-Stuaine ,(ta Predavanja 2**Va£li ?rU8ih občinah). V akIJ bo Vinko Pav-J. Vidic Testiranje učencev od 5. do 8. razreda so opravili na 13 šolah. Največ pravilnih odgovorov so napisali učenci osnovne šole Duplje, in sicer kar 90 %. Sledijo učenci osnovne šole Jezersko (88 %) in Primskovo (86 % pravilnih odgovorov). Končni rezultat testiranja za vse šole v občini je 78,5 % pravilnih odgovorov. Pri pregledu testov so ugotovili, da učenci .slabo poznajo pravila vožnje v križiščih in pomen prometnih znakov. Pokazalo se je, da na primer učenci od 5. do 8. razreda slabo poznajo vožnjo kolesarja skozi križišče. Večina ni pravilno označila poti zavijanja v levo. Kako naj potem učenci pri tako pomanjkljivem znanju pravilno in varno vozijo kolo v javnem prometu? Brez dvoma bedo morale šole pouku prometne vzgoje posvetiti še več pozornosti. S. Z. Težave s hudourniki Kmetje še niso pozabili od-juge, ki je nastopila proti koncu letošnjega februarja v okolici Gorij. Še danes so sledovi poplav na travnikih. Delno so krivi tudi kmetje, ki imajo ob vodah les in razno drugo navlako. S tem zapira, jo prost odtok vode po že tako tesni in nikdar očiščeni strugi. Po zadnjem deževju je sicer nedolžen potoček napravil precej škode poljskim kmetom. Preplavil je vse mejne nižinske travnike ter nasul njive z gruščem in drugo navlako. Kmetje so na občini v Radovljici menili, da bi se jim zaradi škode lahko nekaj odbilo od davkov. Vendar komisije, ki bi si ogledala škodo, ni bilo, kamenje na neka- terih njivah so že odstranili, drugje pa še leži. Menda je bila za ureditev hudournikov v preteklosti zadolžena vodna skupnost in kmetje tudi plačujejo na osnovi katastrskega dohodka določen odstotek za vodni sklad. Po zadnjem odloku občinske skupščine Radovljica pa je določeno, da morajo vsi lastniki zemlje, ki meje na potoke, sami skrbeti za čisto strugo potokov, da ne bi ob močnih nalivih poplavljali. Vodna skupnost Gorenjske skrbi le za to, da se novi predpis v redu izvaja. Ce lastnik parcele, ki meji na potok, ne poskrbi za čisto strugo, je kaznovan z denarno kaznijo do 30.000 S din, gospodarska organizacija pa do 300.000 S din. Jože Ambrožič Podnarški šoferji Podnart ne sodi k našim večjim krajem. Odmaknjen od glavnih prometnih žil je marsikomu ta kraj celo neznan. In vendar je tam eno izmed najdelavnejših Avto-mo-to društev, ki ob različnih prireditvah zaživi po vsem Gorenjskem. Imajo več kot 400 članov. Lani so organizirali dva tečaja za nove voznike, od katerih je uspešno opravilo izpite 68 novih članov. Posvet planincev v Kamniški Bistrici V soboto in nedeljo prejšnji teden je mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije sklicala v Kamniški Bistrici redni letni posvet načelnikov mladinskih odsekov planinskih društev. Posveta se je udeležilo 34 društev. Planinci so menili, da je bilo do sedaj premalo narejenega za razširitev planinstva. Zaradi tega so predlagali, naj bi v mladinskih časopisih uvedli posebne planinske rubrike, v katerih bi mlade seznanjali z lepotami gora. Sklenili so tudi, naj se skupščini SRS pošlje pismo z zahtevo po popustih pri potovanjih mladine. Podelili so tudi devet mladiinskdi znakov. Robi Tudi letos je to predvideno. Lani so odprli celo svojo mehanično delavnico, ki je do konca februarja letos opravi. Ia za 47.170 N din prometa. Kot je pri njih že tradicionalno, bodo tudi letos organizirali izlet v inozemstvo, priljubljeni izlet v neznano, društveno ocenjevalno vožnjo, registracijo vozil in druge oblike družabnega življenja. Zelo pohvalno je, da skušajo dati čim več vzgoje o prometni varnosti tudi šolski mladini, da izdajajo svoje glasilo, da aktivno sodelujejo z občinskimi prometnimi organi za urejevanje signalnih in varnostnih naprav in urejevanje cest na svojem območju, kar vse ima za cilj, da bi bilo čim manj nesreč. Ce bi se vozniki povsod tako zavzeli, bi bili uspehi lahko dokaj vidnejši. K. M. Uličnega prodajalca časopisov (kolporterja) sprejmemo takoj. — Zaposlitev primerna tudi za upokojence. Prednost imajo oni. ki stanujejo v Kranju. — Ponudbe sprejemamo na podružnici CP DELO — Kranj V lepem in toplem vremenu Je težko zdržati v zaprtem prostoru. To vejo tudi gostinci, zato se s prvimi toplimi sončnimi žarki tudi mize in stoli preselijo ven, na sonce, na zrak. Pri« jetnejc je tam popiti pivo ali kavo. Na sliki je del bifeja kina Center v Kranju, ki se je letos že preselil na sonce — Foto F. Perdan Dela pri novem vodovodu od HotovelJ do škofje Loke hitro napredujejo. Cevi so položene v dolžini približno 5 kilometrov do vasi Podpcčna pri Poljanah. Delavci gradbenega podjetja Tehnik Iz Škofje Loke Vodovooa iz Kranja in vojaki škofje* loš>e garnizije vsekakor zaslužijo vso pohvalo. — Foto: F. r« i Nesreče tega tedna Od torka. 26. marca, se je na gorenjskih cestah pripetilo šest prometnih nesreč. Pri tem so se štiri osebe hudo ranile. V torek zvečer je na stranski cesti v Predosljah padel s kolesa Pavel Miklavčič, roj. 1927, s Kokrice. Pri padcu se je hudo ranil. Istega dne nekaj čez pol osmo uro zvečer je na cesti drugega reda v Sp. Brniku padel s kolesom Stanislav Zupane, roj. 1930, iz Vogelj. Pri padcu si je zlomil nogo in odrgnil po glavi. V torek, 26. marca, je na cesti prvega reda na Jesenicah tovorni avtomobil LJ 116-70, voznik Stane Simeonov pri prehitevanju trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil KR 139-53, kj ga je vozil Stanislav Kunstrle. Pri tem Je osebni avtomobil odbilo še v stoječi avtobus KR 88-64. V nesreči se je voznik osebnega avtomobila hudo ranil. Škode na vozilih pa je za okoli 2000 Ndin. V sredo okoli osme ure zjutraj je v Vetru pri Skofji Loki zdrsnil v jarek avtobus LJ 326-94, voznik Branko Prezelj. Nesreča se je pripetila, ko je avtobus pri srečanju s tovornjakom zapeljal preveč v desno. Škode je za 8000 Ndin. Dva požara V četrtek ob pol sedmih zjutraj se je nenadoma vžgalo podstrešje hiše Franca Pintarja v Lenartu št. 9. Pogorelo je ostrešje in nekaj inventarja. Požar je nastal v sušilnici mesa. Škode je za okoli 32.000 Ndin. Istega dne ob četrti uri popoldne se je vnela trava ob farmi v Zabnici. Skoda ni velika, ker je nasad smrekic skoraj nepoškodovan. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. Kamenje ju je zasulo V četrtek, 28. marca, nekaj po polnoči je kamenje zasulo dva rudarja v rudniku urana v Gorenji vasi. Zasulo ju je okoli 390 metrov pred izhodom iz jaška, ko sta z vozičkom peljala kamenje. To sta bila Mijo Petemanc, roj. 1920, in Anton Borovnik, roj. 1945, oba iz Dolenje Dobrave. Na oba rudarja je padlo okoli kubičen meter kamenja. Petemanc ima zlomljeno hrbtenico, obe roki in nogi ter zdrobljene kolčne kosti, Borovnik pa zlomljeno nogo. Vzrok nesreče še preiskujejo. Zahvala Ob prerani izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta, sina, brata in strica X______ C^jL___• Ivana Stroja Gradovega Ivana se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in sindikatu elektro delavnice Železarne Jesenice, tov. Medju, govorniku, delavcem KT Podnart, domačemu gasilskemu društvu za spremstvo in tov. Vidicu za ganljiv govor, domačim pevcem, g. župniku dr. Rozmanu, šoli Podbrezje, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Jeseniške in Vojaške bolnice v Ljubljani in dr. Petriču za lajšanje trpljenja v zadnjih dneh. Prav prisrčna hvala gospe Nuši Golja za vso skrb in obiske v bolnici. Žalujoči: žena Milena, sinova Ivo in Zdravko, mama, bratje in sestre z družinami in drugo Podbrezje, 22. 3. 1968 sorodstvo m m Zahvala Ob bridki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre ln tašče Frančiške Tonejc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Černetu za njegovo požrtvovalnost in skrb med boleznijo. Zahvaljujemo se zdravnikom kirurgičnega odd. bolnice Jesenice, g. župniku, pevskemu zboru Linhart Radovljica. Zahvala kolektivu Elan Begunje, SGP Gorenje Radovljica za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Valentin, sin Jaka z družino, hčerka Majda, Mira z družino, sestre ter Sp. Otok, 29. 3. 1968. drugo sorodstvo Zahvala Ob izgubi našega dragega moža in očeta Janka Šifrerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in mu poklonili cvetja ter nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem za častno stražo in sprevod. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnerju za njegovo nesebično pomoč, ko mu je lajšal bolečine v njegovi težki bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Marica in sin Marjan Hoiemože, 27. 3. 1968 Ob rob nesreči pod Mojstrovko Nevarni plazovi v gorah Nedavna nesreča pod Mojstrovko, ko je plaz zasul osem smučarjev, nas opozarja, da niti izkušeni planinci niso vedno kos uničujoči snežni gmoti. Se in še je treba seznanjati ljubitelje gora s številnimi nevarnostmi in pa seveda s tehniko reševanja in iskanja ponesrečenih. V ta namen bi bilo treba izpopolniti lavinsko službo, smučarski centri na Pohorju, Veliki planini, Krvavcu, Zelenici, Voglu in Komni pa bi morali imeti dobro izurjene lavinske pse, da bi uspešno reševali v vedno pogostejših primerih lavinskih nesreč. Vendar pa je lastno znanje in previdnost najboljša varnost. Plazovi se prožijo na vseh golih travnatih vesinah z naklonom večjim cd deset stopinj. Pri nas so najbolj nevarna travnata pobočja nad drevesno mejo, v višinah nad 1800 metrov. O plazovih je bilo napisanega že zelo veliko. V nekaterih alpskih državah so v zadnjih letih ustanovili celo institute za preučevanje nastanka plazov. Poznamo mokre in suhe plazove. Mokri povzročajo zlome, ozebline in zmrzline, vendar pa je v njih več možnosti, da ponesrečenec preživi. V suhih plazovih pa se ponesrečenec zaduši. Ce se že zgodi nesreča, ne smemo nikoli izgubiti glave. Označiti moramo mesta, kjer smo ponesrečenca zadnjič videli. Takoj moramo tudi z najbolj primitivnimi sredstvi s smučmi, palicami in rokami iskati ponesrečenca. Iskati moramo sistematično, najbolj važna pa je vztrajnost. Pri tem pa so pomembne tudi minute in sekunde. Ce najdemo ponesrečenca; najprej ugotovimo zlome 10 ozebline, nato mu moramo očistiti dihalne poti, da lahko izvajamo umetno dihanje. Nato poskrbimo za varen prenos ali prevoz v dolino. Vsako prečkanje nevarnih zasneženih strmin mora hiti skrajno previdno. Zapest«e zanke smučarskih palic spi"0" stimo, prav tako vezi smu^' da vse skupaj lahko takoj odvržemo, če se pojavi ne" varnost. Smučarske palice V drugo bi nas lahko sa^° sam"' oviralo pri kasnejšem reševanju. Vse moramo diti, da bi se obdržali na P0-vr.šju plazu. Kadar prečka"10 nevarno strmino, mora "\ razdalja med smučarji voc> Zavedati se moramo, da P ' v ti" no govorjenje, vpitje inpav ski lahko sprožijo plaz- v iU bi bilo, če bi pri prečkah vsak smučar imel opasno vinsko vrvico. Po pornoČ V šijemo vedno dva kurir^Lti, vedno m pisanim sporočil cer pisanim Gorski reševalci so ponoči in podnevi PripraolT1a' nI pohiteti v gore in P° p3 gati ponesrečenim, venda ^ moramo vedeti, da so kih nesrečah dragocene ^ nute in sekunde, zato Lnjii rali veliko vedeti o T€j-i0 V izpod plazov vsi, ki ho^J gore. Uroš ZuP3 Zahvala Ob hudi izgubi naše drage in skrbne mame, star Angele Korbar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom« znancem, sodelavcem tovarne Iskra iz Kranja-Vsem, ki so ji darovali cvetje, nam izrekli sožaU in jo spremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hya' dr. Kržinovskemu, strežnemu osebju bolnice V ^Ju Ijani in dr. Cofu. Posebno se zahvaljujemo č. g- zUp" niku iz Cerkelj za poslovilne besede. . Q žalujoči: sin Francclj z družin Cerklje, 25. 3 1968 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža Aniona Robleka in <&* spi retw ili se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle ga sl"'toI3' na njegovi zadnji poli, darovali cvetje, nas V _^no žili v neizmerni boli in nam izrekli sožalje. l.gveen1 se zahvaljujemo tudi kolektivu tovarne IBL P in duhovščini. ^ ,rt činov* Žalujoči žena ln SOBOTA — 30. marca 1968 SPOREDI GLAS * 29. Sf RAM Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15., *7., 22., 23 in 24 uri ter ra dljskl dnevnik ob 19.30 url. °b nedeijah pa ob 6.05., 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in Hi uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. SOBOTA — 30. marca_ 8.06 Glasbena matineja — 8 55 Radij, šola za niž. stopnjo 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli — 9.45 Iz albuma *kladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi-KtiCTvi napotki za tuje goste Tr 11.15 Kar po domače — 1200 Na današnji dan - 12.10 Zlati vek-baletna suita — 12.30 »»etijski nasveti — 12.40 Po. g5*e iz studia 14 - 13.30 Pr>Poročajo vam — 14.05 O J J«bdlje do melodije — 14.55 Kr*-'ditna banka in hranilnica V^bljana — 15.20 Glasbeni lntermer.zo — 15.45 Naš pod-i«* — 16.00 Vsak dan za 2* — 17.05 Gremo v kino — J** I«, amo beat - 18.00 Aktualnosti duma in v sveiu — Pravkar pripelo - 18.50 £ *n.jižinCjja trga — 19.00 Lah-*° noč, birtoci — 19.15 Minute }B2**tM»n Mart v Gold — 'y-25 pet m;nut 7.a EP - 20.00 Poznavajmo svat in domovi- ft'mr 21 00 melodije — 1/. fonoteke radia Koper 7" 22.10 Oddaja za naše i/ Jg*** — 23.05 S pesmijo in P^m v novi teden ?^Xi program: v,75 Glasbena pravljica --Na obisku onstran At-"ntika - 21.20 Priljubljeni 2? Petra Jereba - 21.40 fu-5^1 koncertnih dvoran — v noč - 23.00 Ura Hiindlu 30 Za 8.05 NEDELJA — 31. marca 600 Dobro jutro — 7.31 lunetijske proizvajalce — Veseli tobogan - 9.05 "Naši Poslušalci čestitajo in P°" zdravljajo — L — 10.00 Se Pomnite tovariši — 10.25 Pc *rni borbe in dela — 10.45 Ne-deViski mozaik lepih melodij "-11.00 Turistični napotki za ^ie goste — 11.50 Pogovor s Poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši poslušal ^ čestitajo in pozdravljajo IL 13.15 Iz operetnih partitur *" 13.40 Nedeljska reportaža *"~ 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska teli ledna — 15.05 Medel**** *Portno popoldne — 17.05 Po Jo znameniti operni pevci — "•30 Radijska igra - 18.11 Tr'o v Es-duru za klavir, vio. lno in violončelo - 1900 J^ko noč, otroci — 19.15 glasbene razglednice — 20.00 v nedeljo zvečer — 22.15 Sc-renauni večeri — 23.05 Lite-,arni nokturno Drugi program: 9-^5 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Hoffmannove pripovedke — opera — 1630 Mendelssohn in Schubert — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena medigra — 20.30 Iz reperto arja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 1. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada .grla — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije za razvedri-lo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Šaljive skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi pojo mali vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoložen jen glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna hanka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Tehniške srednje šole iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz CDcre Ples v maskah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali - 18.35 Mladin-ska oddaia Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidija Kodrič — 19.25 Pet minut za F.P — 20.00 Simcmični kon cert orkestra Slovenske filharmonije — 21.35 Lepe m:-lodije z znanimi orkestri — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni ncklurno Drugi program: 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Stari italijanski skladatelji za orgle — 22.00 Večer umetniške besede — 22.40 Divertimemto za godala, vibrafon in tolkala — 23.00 Cocktail jazza iz Amerike — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Venezuelska ljudska glasba — 21.40 Trije opusi — 22.00 Jugoslovanski ansambli in orkestri SREDA — 3. aprila TOREK — 2. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šoli za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne v izvedbi ansambla Boruta Lesjaka — 9.40 Ciciba. nov svet in pesmica za naj mlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki U tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 S sinilo ničnimi plesi po domovini — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 14.55 Kred :na banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni interrmvzo — 15.40 V torek nasviiknje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra S i m fon 6ni orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktu^ lanosti doma in, v s\cla — 18.15 Poje zbor Robert Shaw 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program: 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 2020 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic m zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas dema — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne in narodno-zabavne melodije — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za godalni orkester — 12.30 Kemti.jski i nasveti — 12.40 Ope-retni zvo- • ki — 13.30 Priporočajo vam | — 14.05 Igramo za razvedrilo 14.35 Naši poslušalci če Utajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma :n v svetu — 18.35 Naši glasboni umetniki izvajajo Mendelssohna — 18.40 Naš razgoor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glar.bene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Tamerlan — cr»e-ra — 23.05 Literarni nokturno Drugi program: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli itkordi — 20.05 Okno v svet 20.20 Radi iih poslušate — 2'.20 Uvertura — 21.40 O l »Vadbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 4. aprila 8.08 Operna matineja s tujimi pevci — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Narodne pesmi iz Srbije — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva fragmenta iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Izbrali smo vam — 14.35 Enajsta šola — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital harfistke Stcfice Zuž-kove — 16.00 Vsak dan /n i vas — 17.05 Četrtkov simfo- j nični koncert — 18.00 Aktual nost i doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, o'.roci — PETEK — 3. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 925 Branka Strgar in Janez Obreza pojeta slovendske narodne 9.40 Iz glasbenih šol — 10J5 Pri vas doma — 11.00 Turist ;č«i napotki za tuje goste 11.15 Igramo za vas — 12D3 Na današnji dan — 12.10 Na Kitaro igra Francisco Carbo-neil — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe 14.35 Naši poslušalci čestita jo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni in-lumezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah poslu šalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih krizpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ni nora Robičcm — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni ccoktall — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o mor. ju in pomorščakih — 22.10 Bai luk in Si lavinski — 23.05 Literarni nokturno Drugi program: 14.05 Radijska šola za ni/jo stopnjo — 14.35 Z melodijami križemsveta — 20.05 Radijska igra — 20.43 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 21.20 Slovaške narodne pesmi — 22.00 Praški glasbeni dogodki 1967 — 23.50 Godala za lahko noč Kranj CENTER 30. marca amer. barv. film PEPELKA ob 9.30, amer. barv. CS film CHABASCO ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma PRESNETI DONOVAN ob 22. uri 31. marca amer. barv. film PE7>ELKA ob 10. uri, amer. barv. film PRESNETI DO-NOVAN ob 13. uri, amer. barv. CS film CHABASCO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma MARNI ob 21. uri 1. aprila amer. barv. film MARNI ob 16., 18. in 20. uri 2. aprila imer. barv. film MOST NA HEKi KVAJ ob 16., 18. "m M up| 2. aprila amer. angl. barv. film MOST NA REKI KVAJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 30. marca amer. film RO-BIN HOOD ELDORADA ob 16. uri, amer. barv. film UBIJALCA ob 18. uri. amer. barv. CS film CHABASCO ob 20. uri 31. marca amer. barv. film UBIJALCA ob 14., 18. in 20. uri, amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE ob 16. uri 1. aprila amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 16.. 18. in 20. uri 2. aprila amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 16., 18. in 30. uri Stražišče SVOBODA 30. marca amer. barv. film UB1.TAI.CA OB 20. uri 31. marca amer. barv. film FR KRNETI DONOVAN ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 30. marca špan. i tal. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 20. uri 31. marca špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 30. marca amer. angl. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 16.30 in 19.30 31, marca amer. barv. film PEPELKA ob 14. uri. amer. an«l. barv. C S film MOST NA REKI KVAJ ob 16. in 19. uri 1. aprila jugosl. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. :o in 20. uri 2. iip-ila jugosl. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17.30 in 20. uri Kamnik DCPLICA 81. marra mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE ob 15., 17. in 19. uri Skorja Loka SOKA 30. marca amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 18. in 20. uri 31. marca amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 15., 17. in 20. uri 2. sprila franc. barv. CS film Z AN DAR V NEW XOR-KU cb 20. uri Jesenice RADIO 30. do 31. marca amer. ital. barv. film V SENCI REVOLVERJA 1. aprila amer. barv. CS* film POLNOČNA ČIPKA 2. aprila japonski barv. film NA SODU SMODNIKA Jesenice PLAVŽ 30. do 31. marca japonski barv. film NA SODU SMODNIKA 1. do 2. aprila franc. ital. barv. CS film V SENCI PIŠTOLE Žirovnica 31. marca grški film GRK JAN1S 31. marca franc. jug. barv. film SOLEDAD Kranjska gora 30. marca ameriški film PLAČILO ZA VRAGA 1 31. merca franc. romunski I film ZVEZDA BREZ IMENA a. SOBOTA — 30. marca 9.40 TV v šoli — 14.20 TV V šoli (RTV Zagreb) — 15.30 Veslaška regata Oxford-Cam-bridge (Evrovizija) — 17.35 TV kažipot — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Vukadin — III. del (RTV Beograd) — 19.20 Bir-dova ekspedicija — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Mirno spite-humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Vide ofon (RTV Zagreb) — 21.50 Zvezda brez časti — film iz serije Bonanza — 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 23.00 Konjske dirke Ain-treeju (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Vukadin — HI. del — 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd). NEDELJA — 31. marca 9.10) Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Poročila — 9.35 Dobro nedeljo voščimo (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 13.30 Reportaža — 14.00 Somborski veterani — 14.25 Košarka Crvena zvezda : Partizan — 15.35 Olimpijske igre v Gre-noblu — film — 15.50 Priprave za olimpijske igre v Mehiki— film — 16.05 Festival zabavne glasbe v Brašovi — 17.00 Uporniki Mozambiqua (RTV Beograd) — 18.00 TV kažipot — 18.15 Nanook s severa — film — 19.05 Zvesta psica — film — 19.45 Prvič, drugič, tretjič-prodano (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Zlati zadotek-quiz (RTV Z?.greb) — 21.50 športni pregled (JRT) — 22.20 TV dmev-nik (RTV Beograd) — 22.40 Nogomet Železničar : Crvena zvezda (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske T V PONEDELJEK — L aprila 9.40 TV v šoli — 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli - 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila (RTV Zagreb) — 17.05 Mali svet, (RTV Zagreb) — 17.28 Na križarjenju z Galebom' ^ 18.00 TV obzornŠ' 18.30 Portret prof. Franca Mi- nafika (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) 19.20 Lignji in sipe — 19.45 Gostje treh celin na festivalu v Sanremu (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (i-lTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Izgubljeno pismo — TV drama — 21.35 Teme z varijacijami (RTV Beograd) — 22.05 Morja, ljudje in pesmii (RTV Zagreb) — 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri — 18.20 Znanost in mi — 18.50 Reportaža — 19.20 TV pošta — 19.45 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 2. aprila 9.40 TV v šoli — 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošinc izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.35 Poročila — 18.40 Kako sta kuhala domiselno kašo 18.55 Oblikovanje slovenske knjižne norme — 19.20 Ob celjskem gledališkem tednu 20.00 T V obzornik — 20.30 Cik cak — 20.40 Vojakov oče — film — 22.10 APZ Tone Tomšič — 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila 18.05 Tedenska kronika — 18.20 Svet na zaslonu — 19.00 Mali koncert (RTV Zagreb) 19.15 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA — 3. aprila 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.30 Čudna pošiljka lutkovna zgodba (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Ne črno, ne belo (RTV Beograd) — 19.05 Glasbeni laboratorij (RTV Zagreb) — 19.40 Nogomet Anglija : šoanija (Evrovizija) 20.30 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Nadaljevanje prenosa evrovizije — 21.30 Svet brez sovraštva — TV drama — 22.35 Belfegor — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 4. aprila 9.40 TV v šetH — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) 17.30 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba — 18-45 Reportaža — 19M Samci — I. del (RTV .Bdit&adL mM l?-45 Cjjc« cak (RTV Ljubljana) — 20.00 košarka Zadar-Rcal (RTV Za- greb) — 20.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.40 Nadaljevanje prenosa (RTV Zagreb) — 21.35 Cik cak — 21.40 Prebujenje — film — 22.35 Aktualna tema — 22.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 5. aprila 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma (RTV Beograd) — 17.25 Poročila — 17.30 Zvestoba — film — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana ) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Znanost v sledi za kriminalom, — 19.35 Salon za smeh 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak --20.35 Tako kot je — film — 22.10 Beseda bo tekla o baletu — 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mladinska tribuna — 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 31. marca, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, zadnja uprizoritev v sezoni 1967-68 TOREK — 2. aprila, ob 19.30 red PREMIERSKI L. Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN, gostuje Mestno gledališče ljubljansko Tržni pregled v Kranju Suhe slive 3 do 3,50 Ndin, jabolka 1,20 do 1,50 Ndin, solata 5 Ndin, motovileč 10 do 12 Ndin, špinača 8 do 10 Ndin, korenček 2 do 2,50 Ndin, poteršilj 6 do 8 Ndin, kislo zelje 2 do 2,50 Ndin, kisla repa 1,50 do 1,70 Ndin, črna redkvica 1,50 do 1,70 Ndin, orehova jedrca 22 do 23 Ndin, svinjsko meso 10 do 12 Ndin, zaklana prerutnina 10 do 12 Ndin, surovo maslo 14 do 16 Ndin. skuta 4 do 5 Ndin, čebula 2.SO do 3 Ndin, krompir 0,70 do 0.80 Ndin za kg; kaša 3,50 do 4,50 Ndin, ješprenj 1,80 do 2 Ndin, ajdova moka 3,50 do 4,50 Ndin, koruzna moka 1,80 do 2 Ndin, pšenica 1 do 1,20 Ndin, oves 0,80 do 1 Ndin, fižol 3,50 do 4- Ndin za liter; jajca 0,40 do 0,45 Ndin. Prodam AVTO — AUSTIN 1100/67 ugodno prodam. Praprotnik, Smledniška 11 B, Kranj 1337 Prodam novo visoko pritlično HIŠO v Predosljah pri Kranju. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 1338 Prodam BMVV-ISETO. Rot Janez. Moša Pij ade 4, Kranj 1348 Izredna prilika! SPALNICA, (10 kosov) skoraj nova, za solidno ceno naprodaj, Ve-šter 25, škofja Loka ' 1434 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Vopovlje 16, Cerklje 1503 Prodam nov AVTO-AUDI/72. Kranj, telefon 21-860 1526 VALILNICA v Naklem pri Kranju razprodaja zaradi pomanjkanja prostora 10 mesecev stare KOKOŠI (leg-horn) po 18 Ndin. 1528 Prodam 1 leto starega BIKCA. Podreča 11, Medvode 1529 Prodam VOLA, bi zna voziti. Mali Franc, Golnik 11 1530 Prodam KRAVO, visoko brejo, in dva PRAŠIČA po 90 kg težka. Predoslje 1, Kranj 1531 Prodam zazidljivo PARCELO, z narejeno ploščo za montažno hišico. Naslov v oglasnem oddelku 1532 Ugodno prodam samsko OPRAVO. Hrovat Franc, Delavska 32, Kranj-Stražišče 1533 Prodam 3 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik' 13, Cerklje 1534 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare po 18 kg težke. Lahovče 39, Cerklje 1535 Prodam KONJA in delovnega VOLA. Meglic Janez, Brezje pri Tržiču 39 1536 Prodam BIKCA, 9 mesecev starega. Trboje 5, Smlednik 1537 Prodam REPO in KORENJE. Cerklje 46 1538 Predam 1000 kg MRVE. Gostilna Rczar, Grad 23, Cerklje 1539 Prostovoljno gasilsko društvo Zali log proda vprežni GU.MIVOZ 15-colski 1540 Prodam PRAŠIČKE, 6 ted. nov stare Sp. Brnik 3, Cerklje 1541 Prodam 3 PAŠICKE, 6 tednov stare. Žeje 10, Komanda 1542 Prodam OBRAČALNIK za seno na 5 vilic, primeren za hribevite kraje, švegelj, Ko-krica 1, Kranj 1543 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA — cvetnik. Kranj, Jezerska c. 92/a 1544 Prodam SEME črne detelje. Miklavčič Jože, Gorenja Dobrava 2, Gor, vas 1545 Prodam vprežni SADiLEC (filfargeret) za krompir, SLAMO in KONJA, starega 9 let. Tičar, Voglje 98, Šenčur 1546 Prodam dva nemška obračalna PLUG A-net opi r-pokonč-ni, orje sam, brazda 33 cm, v zelo dobrem stanju. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje I547 Prodam HERAKLIT. Zg. Bitnje 67, Zabnica 1548 Prodam 3000 kosov stare strešne OPEKE bobrovec in PLUG obračalnik. Kranj, Smledniška 28 1549 Prodam skoraj nov silazni KOMBAJN — taruk. Trboje 70, Smlednik 1550 Prodam 2000 kg PESE, 1000 kg SLAME, 3 hrastove STEBRE za kozolec in 400 kg semenskega KROM PI RJA-evet-nik. Strahinj 65, Naklo 1551 Prodam 2 m* .smrekovih DESK colaric. Zalog 10, Golnik 1552 Poceni prodam polavtoma-tični PRALNI STROJ s centrifugo. Grahek, Gradnikova 5, Kranj 1553 Prodam kvalitetno SENO; Višelnica 12 Zg. Gorje Pr) Bledu 1554 Prodam nov traktorski SA" DILEC za krompir (kombiniran), PLUG-dvobrazdni f travniške BRANE. Zalog „3; Cerklje l5^ Prodam (filfargaret) za & jenje krompirja in osip3^?' nje. Sp. Brnik 5, C^Jgj Prodam odlično ohranjf? OTROŠKI VOZICEK-korno1' niran in skoraj novo PO^ KOLO. Gašperlin, Kranj, JJ zerska'c. 114 iV Ugodno prodam SlVAbNJ STROJ veritas. Makrar % Zupančičeva 6, Kranj 1 Prodam po ugodni ceni fl^ torno ZAGO-remington suP^ 75, vprežno motorno ^K*, PILNICO (200 1 sod), KOI^ za žganjekuhio (vzidljiv). l^ litrski, šlibar, Kovor J Križe ■ Prodam REPO, d,rrabJ, KROMPIR dve KRAV1 MOST. Oljšovek U, Pred Prodam večjo število Sfl^j kovin PALIC (fifcrfovkeL^ 1.5 m do 3 m. Prevc, 1561 12, Železniki Rg, Prodam suhe ^HrL^n'-VeJesovo .44, Cerklje lv ^ kar) . ~ Prodam dve opremli«501^ stelji. Visoko 83, Šenčur Prodam 6 komP1^., OKEN 90 x 130 cm, desni ^ Ijiv ŠTEDILNIK in <*'^ Jjji, na KAMINA po zelo u* %, ceni. Kolman, štirn^^ Kranj-Primskovo a Prodam PRAŠIČA t* *t % 120 kg težkega. Babm bolnik vQls Prodam delovn^J■ k,q, 5 težkega 450 kg in K**Ji f' mesecev brejo. Ba*« 0f Preddvor , ^jn. Moped T-12. Zalog 1580 ^ETOVALC! krmila za krave, £ *' PraS>ce, kokoši, pijace in ostala krmila, joruza, pšenica, preše, ^robe itd. ter umetna y.°i>-a in ostali reproduk-^iski material za kmetij-8j^°' dobite najceneje v Kmetijskega živilskega kombinata SrJ'Cesta JLA asprott kina Center. ZASTAVA 750, letnik 1965, prodam. AhaČič, Kranj, Ka-juhova 32 1581 NSU — primo, 150 cem, za. radi bolezni prodam. Zibcrna, C. kokrškega odreda 23, Kranj 1582 Prodam MOTOR puch — 250 cem. Kobilica, Sp. Gorje 141 1583 Nujno prodam VW — kombi, odprt, cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice 1584 Po ugodni ceni prodam AVTO-transistor, znamke Schaub-Lorenz, touring 80, univerzah Vidic, Terenska 10, Jesenice III 1585 Prodam REPO, Zalog 16, Cerklje 1586 Ugodno prodam male PRAŠIČKE. Breg 58, Žirovnica 1587 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, Breg ob Savi 8, Kranj 1588 Prodam SVINJO, 180 kg težko za zakol. Suha 16, Kranj 1589 Prodam KRAVO, ki bo konec aprila teletila. Sp. Veter-no 4, Križe 1590 Prodam mlado KRAVO s teletom. Strahinj 69, Naklo 1591 Prodam KRAVO po izbiri ali zamenjam za KONJA. Visoko 5, Šenčur 1592 Obrtno podjetje BISTRA V SKOFJI LOKI ima na zalogi večjo količino »LE S'A « Vsakdo, ki ga potrebuje, ga lahko dobi v podjetju zastonj. Prodam PSA, nemški volč-jak, čistokrven, star 8 mesecev, Stara Loka 79, 1593 Prodam nedograjeno HISO v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku. 1594 Prodam skoraj nov kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (italijanski). Naslov v oglasnem oddelku 1595 Televizijski SPREJEMNIK poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1596 Zaradi preureditve zelo poceni prodam za 80 N din ŠTEDILNIK goran na drva. Naslov v oglasnem oddelku 1597 Prodam zazidljivo PARCELO z gradbenim dovoljenjem in načrtom, gašeno APNO na parceli — možna takojšnja graditev. Naslov v oglasnem oddelku 1598 Prodam več novih LESTEV različnih velikosti. Ccrnivec, Bistrica 30, Tržič 1599 Ugodno prodam POVECE-VALNIK — opemus 2 AA, format 6x6 in leica. Foto Jereb, Kranj, škofjeloška 10 1600 Prodam DRUŽINE ČEBEL. Poizvc se pri Pogačar Mariji, Jesenice, Titova 3, (stolpnica) 1601 Prodam OPRAVO za kabinet (pisalna miza s stolom, knjižna omara in mizica s 4 stoli). Naslov v oglasnem, oddelku 1602 Zaradi selitve ugodno prodam opremo za dnevno sobo in del kuhinjske. Informacije na telefon 21-835. Glo-bočnik 1603 Prodam semenski KROMPIR igor. šifrer Franc, Zab-nica 15 1604 Prodam 1000 kg SENA. Erzar Janez, Zg. Brnik 4, Cerklje 1605 Prodam dobro ohranjeno vprežno KOSILNICO GAJ-BICE, semenski KROMPIR merkur in dobro KRAVO mlekarico. Oljšovek 22, Preddvor 1606 Prodam strešno OPEKO bobrovec. Kranj, Kokrica 62 1633 Prodam enobrazdni OBRAČALNIK in KOSILNICO za traktor, škof Franc, Žlebe 9, Medvode 1634 Kupim Kupim takoj zazidljivo PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »Takoj« 1623 HISO, dograjeno do strehe, v lepi vasi pri Kranju prodam in kupim vseljivo v Kranju ali škof j i Loki. Ponudbe poslati pod »prodam-kupim« 1624 Kupim LES za ostrešje. Šturm, Zcje 8, Duplje 1625 Kupim dobro ohranjena VRATA za krušno peč. Naslov v oglasnem oddelku 1626 Kupim PLUG obračalnik za enega konja. Ponudbe s ceno in z opisom poslati na H rase 5, Smlednik (Fujan) 1627 Ostalo Za varstvo otrok iščem delavko na dve izmeni. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku 1607 Fant, vojaščine prost, z dobro službo želi spoznati sebi primerno dokle, staro do 20 let. Ponudbe poslati pod »resno« 1608 Zamenjam seno, slamo in ajdovco za pšenico ali gnoj. Dvorje 58, Cerklje 1609 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil moj mož Petek Dane. Petek Anica, Vasca 7, Cerklje 1610 Zamenjam KOBILO, staro 4 leta za starejšo od 6 — 8 let. Podbrezje 30, Duplje 1611 Iščem inštruktorja za opisno geometrijo za L razred srednje šole. Ponudbe poslati pod »geometrija« 1612 UPOKOJENEC sprejme honorarno zaposlitev v planinski postojanki. Ponudbe poslati pod »1. maj« 1613 Iščem upokojenko aH delavko, ki dela na dve izmeni, za varstvo otrok. Dam sobo. Naslov v oglasnem oddelku 1614 Upokojenko za 3-urno pomoč v gospodinjstvu iščem. Kovačič Ludvik, Kranj —-Stražiška 32tSli Našla sem JOPICO v vlaku Ljubljana — Jesenice. Naslov v ogl. oddelku 1616 PARKET dobavljam, POLAGAM, STRUZIM in laki- 1 ram (bakelit lak). FLORJAN-CIC Mirko, PARKETAR-STVO, Škofja Loka, Groharjevo naselje 8 1617 Rolete, lesene ali plastične, dam v izdelavo najboljšemu ponudniku. Oddati ponudbe po cena za m1 1618 Sprejmem tri ŠTUDENTE na stanovajne. Kranj — Cir-če 34 1619 KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška 1620 Frizerska pomočnica išče zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Samostojna« 1621 Iščem gospodinjsko POMOČNICO. Otroka imam stara 9 in 3 leta. Znanje kuhe ni pogoj. Svoja soba, centralna kurjava, gospodinjstvo mehanizirano. Dr. Aleš Pau-lin, Golnik 1628 Opravljam hitro in solidno vsa ELEKTRO — INšTALA- \ CIJSKA dela v Zg. Gorjah št. 50. Se priporoča MULEJ STANE 1629 ; ROLETE, LESENE, pla- j stične, platnene, aluminijaste j za vezana okna in struženje i parketa naročite pri ŠPILER-JU, Radovljica, G radni kova 9, telefon 70-046 1123 ŠOFER BC kategorije išče zaposlitve. Ponudbe poslati pod »Skromna nagrada« 1426 Sprejmem SOSTANOVALKO. Naslov v oglasnem oddelku. 1630 Sestri iščeta prazno ali opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1631 Instruiram ANGLEŠČINO. Ponudbe poslati pod »osnovna šola« 1632 Vse graditelje obveščam, da opravljam vsa gradbena dela. Za naročila se priporoča ZUMER JAKOB, zidarski mojster, Radovljica, Kajuhova ni. h. Prireditve GOSTIŠČE pri JANCETU iz Sr. vasi pri Šenčurju vas vabi v nedeljo na zabavo s plesom. Igra TRIO METODA iz Ljubnega 1622 Start v gorenjski nogometni ligi Gorenjska nogometna liga začenja jutri s prvenstvenim sporedom. Ze prihodnja nedelja bo najbrž prinesla odločitev, kateri od obeh naj-resnejših kandidatov Kranj ali Ločan bo postal novi član zahodne slovenske conske lige. Oba nasprotnika se dobro zavedata važnosti tega medsebojnega srečanja in se nanj temeljito pripravljata. Čeprav sta obe ekipi precej izenačeni, so Kranjčani toliko na boljšem, ker igrajo doma in pred svojo publiko. Igrišče v Stražišču bo precej slabo in je trenutno delno v popravilu, pa bi morda zato kazalo, da bi se gorenjski derbi odigral na centralnem stadionu. KDO irziski rokometaši dobro pripravljeni Privrženci rokrjrneta v Tržiču bodo v nedeljo težko čakali novic iz Ribnice. V prvem kolu spomladanskega dela slovenskega rokometnega prvenstva Tiv.ičani namreč gostujejo v Ribnici. Ker pa sta najboljša igralca N. Hladnik in Jakšič kaznovana, pojdejo na pot oslabljeni. Kako so Tržičani pripravljeni pred startom, smo zaprosili trenerja tr/iških roko-metašev profesorja telesne ! vzgoje Daneta Vidoviča. »Za spomladanski del pr-i venstva, je pričel Vldovlč, : »smo se začeli pripravljati že ! v drugI polovici januarja, saj I smo se pripravljali za odprto i zimsko prvenstvo v hali Ti-i voli v Ljubljani, kjer smo po i končanem prvenstvu zasedli i odlično peto mesto. Menim, i da so nam tekme na zim-i skem prvenstvu zelo koristile i in da ml Je uspelo dobro pri-i praviti moštvo za nadaljeva-i nje v spomladanskem delu. i Prvo tekmo v nedeljo Igramo i v Ribnici, na pot pa gremo \ oslabljeni brez Jakšiča in ; Hladnika, ki sta steber moš-: tva. Upam, da nam bo z borbenostjo in dobro igro uspelo premagati nasprotnika. Za prvo moštvo pa pridejo v po-Štev vratarja: Laibecher in Perko, igralci: Ješe, Vldovlč, Gros, N. Hladnik, P. Hladnik, Meglic, Jakšič, Dovžan, Miko-lič in Spik.« Upamo, da se bodo tržiški rokometaši častno borili na spomladanskem prvenstvu in dostojno zastopali gorenjski rokomet. D. Humer GLAS SPORT SOBOTA - 30. marca 1968 Se enkrat: spet SOS kranjskih smučarjev V soboto, 9. marca, smo objavili članek Spet SOS kranjskih smučarjev, kjer pisec članka poroča o težkem materialnem položaju kranjskega smučarskega kluba Triglav. Poročilo se nanaša na sejo upravnega odbori SK Triglav, ki je 3. marca obravnaval to problematiko ln sprejel pri tem določena stališča. Članek je napisal J. Javornik, ki je bil navzoč na tej seji. Na omenjeni članek pa je poslal določene pripombe predsednik plavalnega kluba Triglav tov. Igor Slavec. Ker pa je v članku nekaj nasprotujočih si pojasnil, smo za uradno mnenje zaprosili še upravni odbor SK Triglav in v naslednjem objavljamo pripombe tov. Slavci in SK Triglav. Pripomb2 tov. Igorja Slavca: Odkar predsedujem plavalnemu klubu nisem bil priča nobenemu uradnemu zahtevku smučarskega kluba, da se naj ključ delitve v društvu spremeni v korist smučarskega in na škodo plavalnega kluba. Zato si ne morem kaj, da ne bi mislil, da si je omenjeno fotmulacijo v članku izmislil kar pisec sam, čeprav me zelo mučijo dvomi, kajti pisec mora biti le vsaj toliko športno razgledan v tem našem Kranju, da zna vrednotiti delo vseh drugih klubov, ne pa videti v vsem športnem dogajanju samo en klub. Ce je že namenil tak splošen SOS na kranjsko javnost, bi človek pričakoval, da bi napisal tehten članek, ki bi prikazal splošne pogoje dela športnih delavcev, naših klubov in njihov položaj v slovenskem in jugoslovanskem športu. Tako smučarski klub kakor tudi plavalni že nekaj let sem prejmeta enako dotacijo, čeprav so iz leta v leto manjše ugodnosti za dejavnost klubov. Z izgraditvijo zimskega bazena v Kranju se je medtem podaljšala dejavnost plavalnega kluba od prejšnjih pet na dvanajst mesecev na leto. S tem so se močno povečali naši stroški, vendar vsega tega nismo obešali na veliki zvon in smo »spere« reševali v območju društva; kar zadeva stroškov pa smo se do sedaj držali — hočeš ah nočeš — višine razpoložljivih finančnih sredstev. Spravili smo se torej v »okvire možnosti«! Naj povem, da smo za zimsko sezono črtali našo udeležbo na zimskem prvenstvu države v vaterpolu in na državnem prvenstvu v plavanju, čeprav imamo možnosti za visoko uvrstitev in smo prek cele zime trenirali. Na tekmovanja ne gremo, ker nam račun ne kaže. Ce pisec člar.ka morda tega no ve. bi lahko povprašal, sicer pa je Član izvršnega odbora SD Tri- iz upravnega odbora smučarskega kluba Triglav. Da bi bda kranjska športna javnost pravilno obveščena glede participacije posameznih klubov in denarnih zneskov predlagam, da se zneski javno objavijo (s podatki tudi iz prejšnjih let), da bodo naši občani javno vedeli tudi po tej plati, za kateri šport gre koliko našega skupnega denarja. Ne bi bila tudi odveč športna tribuna, ki bi jo kazalo organizirati v Kranju, pa čeprav je bil že sprejet občinski proračun za letošnje leto. Igor Slavec glav in mu je stanje v društvu in po posameznih klubih poznano. Dobro ve, da imajo vsi klubi premalo denarja za tisto dejavnost, ki bi jo v klubu lahko razvili, da pa se vsi klubi orientirajo pač po sredstvih, ki so jim v okviru društva zagotovljena. In klubu, ki s svojimi sredstvi varčuje prek celega lota, naj se sredstva vzamejo na račun drugega kluba, ki dejavnost ne usklaja s sredstvi. Sploh pa menim, da je bil članek Spet SOS kranjskih smučarjev ten-denciozen, pristranski, neodgovoren in nepošten do ostalih klubov S D Trfgfav in dvo* mim, da ga podpira kdorkoli Mnenje smučarskega kluba Triglav V ponedeljek, 3. marca, je imel svojo redno sejo upravni odbor SK Triglav in razpravljal o težkem stanju, v katerem se nahaja naš klub. Prav zaradi tega je v zadnjem času padla pri večini članov upravnega odbora volja do nadaljnjega dela. Tekači pa tudi skakalci, ki predstavljajo vrh jugoslovanskega smučarskega športa, že resno razpravljajo o tem, da bodo najboljši izstopili iz SK Triglav in se priključili drugim klubom, ker v Kranju ne vidijo, če se stanje ne bo v kratkem izboljšalo, nobene možnosti kvalitetnega napredka. To vsekakor ni pozitivno, da bomo v Kranju vzgajali mlade kvalitetne tekmovalce za druge klube zunaj kranjske občine. Naš klub je že večkrat uradno zahteval, da se spremeni način razdeljevanja sredstev v SD Triglav s tem, da se spremeni odstotek udeležbe ali pa, da se razdeljujejo sred stva po nekih vnaprej postavljenih kriterijih (množičnost, kvaliteta, prioriteta, pogoji dela, stroški opreme itd.). Tu di na zadnji seji izvršnega odbora ŠD Triglav je predstavnik našega kluba prosil, da bi se klubu dodelila dodatna sredstva (pred tem pa smo ŠD Triglav tudi pismeno zaprosili) za kritje stroškov športnih objektov (žičnice). To vprašanje imajo namreč vsi prioritetni športi in tudi drugI klubi kolikor tolilko urejeno in ni potrebno nobenemu iz redne dotacije za osnovno dejavnost plačevati stroškov za koriščenje športnih objektov. Le naš klub je izmed vseli na najslabšem. Nikdar pa nismo postavljali zahtevka komu naj se vzamejo sredstva, pač pa smo želeli, da 10 SD Triglav po možnosti pridobi neka dodatna sredstva. Naša sezona praktično trata' S*ozTTse-1eto 1h s*rse i* datki v zadnjih letih močno povečali. Zaradi tega težkega stanja je upravni odbor SK Triglav sklenil na omenjeni seji, da skliče sestanek z vsemi odgovornimi športnimi organi v kranjski občini, da bi se nekako rešilo to težko stanje našega kluba, hkrati pa je bil sklep upravnega odbora, da se ob tem problemu obvesti športno javnost v lokalnem časopisu. Janko Prežel j, podpredsednik SK Triglav Mnenje uredništva Iz zgornjega je razvidno kakor tudi iz zapisnika upravnega odbora SK Triglav z dne 3. marca, da je upravni odbor SK Triglav res razpravljal o težkem finančnem položaju kranjskega smučarskega kluba in se torej pisec članka Spet SOS kranjskih smučarjev ni izmislil stvari, kot to trdi tov. Slavec. Sploh pa ni v omenjenem članku nikjer zapisano, da bi se ključ delitve sredstev ŠD Triglav spremenil v korist smučarskega in na škodo plavalnega kluba. Ta članek ni predstavljal nekega splošnega SOS na kranjsko javnost, pač pa je bil to le zapis z razprave na omenjeni seji SK Triglav. Ni naš namen, da bi se spuščali v nadaljnje razpravljanje. Omenimo le, da pripravlja centralno športno društvo Triglav obsežno analizo o stanju in problematiki klubov v okviru ŠD Triglav, med drugim tudi vprašanje pravičnejše delitve sredstev v centralnem športnem društvu v Kranju. Ko bo ta analiza napravljena, bomo o njej vsekakor poročali, kjer bomo lahko posredovali tudi številke in druge podatke ter si tako lahko ustvarili splošno sliko o stanju in perspektivah klubov v ekviru ŠD Triglav. Ce ste prebrali omenjeni članek z dne 9. marca in sedaj obe zgornji mnenji, potem lahko sami presodite, kdo realno gleda na šport v Kranju in čigavo pisanje je tendenciozno, pristransko itd., kot navaja tov. Slavec. Članek je treba pravilno razumeti, pa ne bi bilo potrebnih nobenih pripomb posameznikov in javnih ugibanj, ali so podatki v članku izmišljotina posameznika ali ne. Rokomet Trzic: Kranj 16:11 (3:4) V okviru priprav za spomladanski del prvenstva so rokometaši domačega Partizana v sredo v prijateljski tekmi premagali ekipo Kranja s 16: 11 (3:4). Tekma je bila zanimiva in v glavnem ves čas enakovredna. To nedeljo pa bosta obe moštvi že startali za točke. Tržič v republiški ligi, Kranj pa v ljubljanski conski ligi. Tržičand bodo gostovali v Ribnici, Kranjčani pa se bodo doma pomerili z ekipo Krmelja. H. D. Športniki kranjskih kolektivov v Kamniku Na pobudo mladinskega komiteja je Stol v Kam niku organiziral prijatelj kso tekmovanje z mladin ci kranjskih kolektivov. REZULTATI: Streljanje — L Sava, 2 Stol, 3. IBI, 4. Kovinar, 5. Sava II. Namizni tenis — 1. Sa va, 2. Stol, 3. Kovinar Šah — I. Stol, 2. Plani ka, 3. Sava. V. B. Prvenstvo ŠS Simon Jenko Mavčiče Na prvenstvu šahovske sekcije Simon Jenko Mavčiče sodeluje kar 26 šahi-stov. Po 5. kolu vodijo s petimi točkami Rozman, Jeraj, Zevnik in Jerala. Vsak mesec igrajo tudi brzoturnir. Februarja je zmagal Bcrnik, marca pa Rozman. V. B. Jutri v Kranju Triglav: Koper Jutrišnji gost NK Koper je sicer novinec v SNL, vendar brez začetniških pomanjkljivosti. Nasprotno, njegova enajste-rica sestoji iz prekaljenih igralcev. Moštvo je v s\ jjih pripravah doseglo več lepih uspehov tudi proti znanim profesionalnim moštvom in je vsekakor vsega upoštevanja vreden nasprotnik. Koper je resen kandidat za prvaka Slovenije in za vstop v drugo zvezno ligo. Pot do tja pa je seveda težavna in, če bo hotel doseči ta cilj, se bo moral krepko boriti za vsako točko. Prav zaradi tega se nam obeta jutri zanimivo srečanje na centralnem stadionu v Kranju, saj so Triglavani trdno odločeni, da bi se maščevali za jesenski poraz v Kopru (0:1). K dosedanj4fe točkam pa bodo jutri lahko prišteli dve novi samo, če bodo-zaigrali v obeh polčasih tako kot prejšnjo nedeljo v prvem delu. KDo Odbojkarji Jesenic pred startom Jeseniški odbojkarji so se v novembru Jani na kvalifikacijah v Subotici borili za vstop v I. zvezno ligo, vendar niso uspeli, predvsem zaradi slabega sojenja. Toaa ta neuspeh igralcem ni vzel morale in zato se pod vodstvom trenerja Vikija Krevsla marljivo pripravljajo za tekmovanje v I. slovenski ligi, ki se bo začelo konec aprila. Kot vsa leta doslej, bo tudi letos konkurenca zelo ostra, njihov največji nasprotnik pa bodo ekipe Kanala, Ljubljane m Izole. Vsi igralci trenirajo že od srede februarja, med njimi pa ni več le Dušana Prešerna, ki je po dolgoletnem igranju prenehal aktivno nastopati-Zato pa je h klubu pristopil0 več mladih igralcev, ki mnogo obetajo. Kot pretekli bodo tudi V letošnji sezoni nosili glavno breme na tekmah Bergelj. Bogataj, Kavčič, Krevsel, Rof sler, Potočnik, šmitek in Postov. Klub bo skušal ponovno pridobiti v svoje vrste Še Ef-žena, ki bo baje prenehal nastopati. Pod vestnim vodstvom Francija Bajta pa trenirajo tudi dekleta. To so po veC letih prvi dobro organiziram treningi in že v kratkem času so dekleta pod dobrim strokovnim vodstvom zelo naprc' do vala. Igralke bodo nastopile v 1-slovenski iligi. Ekipo sestavljajo skoraj same mladink*-Faganel, Filipaj, Kempei"ie' Krušic, Lukek, Mrak, TraJ-čar, DraksJer. izmed igra'*' ki so igrale že pred leti- J ostala samo Pavličeva. Pod vodstvom Mitja Bog3' taja pa trenira tudi mlao1^ ska ekipa, ki bo sodelovala radovljiško-jeseniški lig'- Klub misli organizirati pionirsko odbojkarsko so • To lepo zamisel pa bo moli izvesti le, če bo na voljo volj finančnih sredstev. -maju bo za dan mladosti ^ veden pionirski turnir klubski pokal. _ nav]{č Z. Pav' Izdaja ln tiska CP »G* renjskl tisk« Kranj, K* roška cesta 8. -uredništva ln uprave Iw»*' Kranj, Trg revolucije (stavba občinske ne) _ Tek. račun pri Si> v Kranju 515-M35. »cfonl: redakcija 2'*J ' 21-860; uprava Usta, JjJ looplasna In naročnis -služb., 22-152 - Sarof„ na: letna 24.-, P°ll^t 12- Ndin Cenaposatti^ nih številk 0.40 N dio ^ Inozemstvo 40.00 N &0 Mali oglasi beseda Ofi 1 N din. Naročniki J% 10 % popusta. Nepla^ oglasov ne objavlja*0*