,,Danica'4 izliaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 evice Marije na tem kraju podelil, so dale povod začetku te božje poti. Se sedaj pa zunaj cerkve, blizo oltarja ti-koma ob zidu, raste leska, katera je bila dalj časa zaterta; pa je vendar zopet pognala. Tudi se ta božja pot še vedno imenuje pri „Materi Hožji v leščevji." — Poglejmo sedaj, kaj o tej cerkvi poročajo zgodovinopisci. Domoljub Valvasor omenja te božje poti na dveh mestih. Imenuje jo eno n a j -starejših cerkev v vsi deželi kranjski in zaradi obilnih čudežev v tolikem slovesu, da 1 j u d j e p o 1 e t i d a n za dnevom tj e na Dobrovo romajo. Večkrat se opravi ondi, pravi Valvazor, po 20—2<> s s. maš na en dan!*) Ravno tako piše tudi Jurij pl. Talničar (Dolničari v svoji kronologiji kranjske dežele. On imenuje cerkev dobrovsko prastaro sve tišče Marijino na Kranjskem Kamor ljudstvo z vseh strani kar vre zaradi obilnih milosti, ki jih verniki ondi prejemajo. Začetek tej cerkvi stavijo nekateri, pravi Talničar. v leto 1)70*1 Pisanih sporočil seveda nimamo tako starodavnih. Vse spise tikajoče se cerkve so hranili nekedaj le cerkveni ključarji. Po nepaznosti ali tudi po kaki nesreči so se pisma poizguhila in končala. Najstarejša še ohranjena listina je iz leta 14f>i). To je neka kupna pogodba. Ključarja z Dobrove sta tega leta kupila od cerkve ss. Simona in Juda na Viču eno celo zemljišče za dobrovsko cerkev. Že davnej preje pa je cerkev posedla velikanski cerkveni gozd. ki se je tedaj razprostiral še čez ves sedanji farovški hrib. Utegnil ga je kak dobrotnik cerkvi podariti. Zopet v tem je nov dokaz, koliko zaupanje in ljubezen da je dobrovska božjepotna cerkev vži-vala že v dobi, ko o družili božjih potih v deželi še ni sled ti. — *) ..Dieses ist ein«' uralte Kirche. dabin auch tast tuii< n Wallfahrten angestellt werden, zumal sie von Mirakeln berühmt ist. Ks werden auch im Sommer manche Tasre 20 hi> 26 Me<>en allda gelesen." Val. K. VIII str. KlH. ..Hin Viertel Meile von diesem Schloss «Strobelhoff i»i»i *) ..Yetustissimum (ärnioliae Ik'iparae Sanctuarium m Dobrova... ad <|Uod veluti ad coelestium «rratiarum ernporium vi populi miraculorum fainü accitti »črtati m « oiifl uu n l." nitscher Kpt. str. S9. Da pustimo vse drugo, naj ob kratkem omenim še neke pripovedke. V obliki tacih pripovedk je navadno skrito jedro zgodovinske resnice. Nekako vštric dobrovske cerkve, na južni strani, gori na verhu brega se pravi kraju na ..Gradišču." Tu gori. tako pravi pripovedka, živela je v sib» davni preteklosti bogata gospa. Dovelj je imela srebra in zlata. Ko nekega dne svoje srebernjake in zlatnjake zopet na solncu prešuštva. se ji serce vzradosti pri tolikem lesku in bogastvu. V svoji nečimernosti in prevzetnosti se oberne doli proti dobrovski Materi Božji ter zaničljivo pravi: „Glej, Mati Božja, jaz sem bolj bogata in mogočna kakor pa ti." Na te skruuske besede se grad stresne in posuje: udere in po-grezne pa se tudi grajščakinja s svojimi zakladi vred. Kedo ne najde v tem zgodovinske resnice? Ali ta pripovedka ne naznanja, kje da je t u - d o 1 i že stalo svetišče Marijino in da so verniki po njeni priprošnji že prejemali raznih milosti, ko so tu gori po Gradišči bivali še pogani, ali pa se je častila morebiti celo poganska m a -likinja? Marija pa je naposled premagala pogansko temo. To pa nas zopet opravičuje, da stavimo začetek tega svetišča v dobo de se t cg a stoletja, kakor poroča Talničar. Glej tedaj, pobožni romar in častilec Marijin: najberž že nad devet sto let se na tem kraju Marija časti, nad devet sto let se njej tu slava prepeva! O koliko tisoč in tisoč grešnikov je v tej dolgi dobi na tem kraju pri Mariji pomoči iskalo, koliko milosti bilo je tu dobljenih! Kedo bi se ne čutil prešinjenega občutkov sv. strahu in spoštovanje do tako častitljivega kraja! £ 2. Krog leta 1231 pozidajo pervo veco cerkev, katero podero 1. 1713 in na njeno mesto sozi-dajo sedanjo 1. 1716. Na Dobrovi se vstanovi samostojna fara 1. 1723. Pervotna kapelica je morala biti le majhna in priprosta. Ko je zaslovel ta kraj po obilnih tu zadobljenih milostih je kapela postala pretesna za mnogoštevilne častilce Marijine. Pozidali so z doneski pobožnih romarjev krog leta 1231 — tako splošno sodijo — pervo cerkev. V tej pervi cerkvi so bili ti-le oltarji: 1 veliki Matere Božje v nebo vzete: 2. sv. Marije Magdalene; 3. sv. Leonarda, in 4. zopet Matere Božje v nebovzete. S tem oltarjem je bila sklenjena bratovščina ena-cega imena. Poleg teh oltarjev je bila še mala kapelica, posvečena sv. Štefanu, pervemu mu-čencu. Po številu oltarjev soditi ni bila prejšnja cerkev mnogo manjša od sedanje. — Kaka osoda je kaj ol turških časih to cerkev zadevala, se ne ve. Gotovo pa kruta sila sovražnikova ni šla brez vsacegi. znamenja mimo. Saj vemo, da so Turčini po okolici ljubljanski pogosto ropali in požigali, in prav todi mimo se je dervila 1. 14IG ogerska in 1. 147i> turška zelo divja sila Zgodovinar Valvazor naravnost poroča, da so napadli podružniško cerkev sv. Jurija na H ruše veni. ki je bila poprej neznatna in skrita. Stala je namreč tedaj še tam pod vasjo. Kako bi se bili tedaj izognili cerkvi Matere Božje na Dobrovi, ki je bila tedaj že sloveča božja pot? Škoda, da les in zid molčita!*) Zob časa je moral v teku stoletij stavbo že močno razdjati, zato so sklenili dne 29. aprila 1. 1711. o priliki vsakoletnih cerkvenih računov, da se zida nova cerkev. .Jeli so takoj kamenje, les in druge potrebne reči pripravljati. Tretji teden po veliki noči 1. 1713 so staro cerkev razpo-derli in na njeno mesto sedanje častitljivo svetišče pozidal?. Doveršili so jo leta 17 Ki. Zidarski mojster je bil Gregor Maček iz Ljubljane. Ne-dvomljive zasluge pri tej cerkvi si je pridobil ve-lečastiti, visokorodni gospod Frančišk Gotrid baron Polhograjski, ki je bil tedaj stolni kanonik in dekan v Ljubljani. On se je veliko trudil, da se je cerkev zidala že tedaj in je tudi sploh vse zidanje on vodil in nadzoroval. Imel je ta blagi gospod posebno sinovsko ljubezen in zaupanje do dobrovske Matere Božje. To je tudi naravnost povedal v svoji oporoki, v kateri se je precej bogato spomnil te cerkve in je torej še vedno njen velik dobrotnik. Sedanja cerkev ima dve osemogelnati rotilndi, kateri nosite visoki kupoli. Zid je silo močan, ima 2*3 m. debelosti. Vsa cerkev je znotraj 23'f> m. dolga. Za faro samo še zadostuje, ali ob času shodov je seveda mnogo premajhna. Pomniti pa moramo, kar smo že rekli, da cerkev ni bila zidana kot farna, ampak kot podružnica fare šentviške. Morebiti, da so že tedaj kaj mislili na vstanovitev samostojne fare, a gotovo pa ne mislili na to. da bi utegnila postati fara sčasoma toliko obširna. V tej novi cerkvi je pet oltarjev. Veliki oltar je posvečen Materi Božji v nebo vzeti, patroni dobrovske fare. S tem oltarjem je sklenjena bratovščina enacega imena, ki šteje veliko udov. O njej boderao govorili še pozneje. V veliki rotundi so si vsporedno na listovi strani 8S. Štefana in Leonarda, drugi je ss. devic in mučenic: Agate. Lucije, Apolonije in Barbare. Na evangeljski strani pa je pervi oltar posvečen sv. *) Pomota je. kar sr- poroča po ..Danici" 1. 1S59. str. 59 in za njo Blatter aus Krain 1. 1S59.. str. 167. da je namreč cerkev leta 1459 pojrorela. Ta pomota izvira iz napačno tolmačene listine, ki nam je znana. Pis. Jožefu. S tem oltarjem je sedaj sklenjena „družba treznosti" in je zadobil ki duh pa je tako stvar jen. da se ne sine pop.d-noma in brez prideržka nikomur podvreči. kdor ni pred zmoto varen; tedaj mora v sv. Cerkvi biti in se priznavati nezmotljiva oblast, kreni rešuje razpore vstajajoče zastran vere. Tak sklep je ves dosleden. Ko bi šolanji čas vsi kristjani poslušali učenega in razsvitljene«ra S. (»četa v Rimu, ne bilo bi narodnih in ne socijalnih prepirov in za vse bi bilo prav. čisto gotovo prav. Koliko bolj pa še v izločilo verskih nivli. Ako ni v Cerkvi žive in nezmotljive oblastnijo. veruje vsak svobodno, kar s«« mil poljubi. Bodi si arijanec. nestor! janec. evtihijanec. Interan. kal vinar, bodisi si celo deist:") ako ti lndj streže — vse ti je dopuščeno, nikdo ne sine lie«*dc oporoci. Sani si sodnik svoje vere. lahko si jo osnuješ po svoji nespametni zmoti. (V pa je v ( erkvi živa. nezmotljiva oblastnija. ni več sv«»-bode v volitvi. brez omahovanja, pregilmija trebno odločiti se za en<» teh dveh poti: ali priznavati, kakor katoličani. oblastnijo varno pred zmoto, k te ni raz-sojuje dotična vprašanja brez poziva: ali pa kak<»r deisti. ne priznavati druzega veihovnega pravila od gole pameti. Meti vero in liiodroslovjeiu ni sredine, katoličan moraš biti. ali pa deist ter prostobogie: druzega ni. Dosleden duh ne najde nikakor tretje poti na izvoljo. 4. Slednje društvo, ki priznava, da nima med seboj vidne nezmotljive oblastnijo za verske določbe. izpove s tem, da nikakor ne izhaja «»d tiste apostoljske Cerkve, ktera. nezmotljivosti si *) Ki samo |{«»?a veruje, {»a nob^nepa razodenja ne. svesta. govori: „ Dopadlo je sv Duhu in nam.u*) Ker pa naši prenioteni bratje take oblastni je ne verujejo, naj tedaj le sami presodijo in spregledajo. v kak prepad so stermoo-hivljeni. 5. Nezmotljivost v verskih razsodbah je v Cerkvi podarjena 1. vsem škofom z rimskim papežem združenim, zedinjeniin. naj si bodo zbrani na enem kraji ("cerkvenem zboru), ali raztreseni ina svojih sedežih.) Le k aposteljnom je Jezus rekel: „Jaz sen» z vami vse dni do konca sveta.u*) ter: «Vam boni dal družeča tolažnika. da pri Vas ostane vekomaj. Duha resnice.-) „Niste vi, ki govorite1, ampak Duh našega Očeta je, ki v vas govori."*) 2. Posebej sv. Petru in njegovim naslednikom. »Jaz sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera. in ti kadar se boš spreobernil. po-terdi svoje brate." Lite. 22. 32. (Dalje na?l ) v Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.) (Datlje.) II. V tistih časih, ko je imel pokojni gospod Martin Skubic stopiti v službo, delovalo je v vinogradu ljubljanske škotije obilo delavcev. V duhovski stan se je namreč oglašalo toliko dijakov, da niti vseh sprejeti niso mogli. Prav mnogo nadarjenih in poštenih kranjskih mladeničev si je takrat in tudi še v poznejših letih pomagalo v semenišča zvunaj kranjske dežele, n. pr. v Celovec in Gorico, da bi se pripravili za dušne pastirje kerške. goriške, teržaške in poreške škotije Pa tudi domači mladi gospodje navadno niso dobili takoj službe, ko so stopili iz semenišča, ker so bila vsa mesta zasedena. Nekateri so čakali po več mesecev, drugi tudi celo leto in še več na službo. Tudi g. Martin Skubic je moral čakati več kot pol leta na službo. Še le kr.»g „Pusta"1 1. 1841 je dobil dekret za subsidijarija ali tretjega pomočnika v Seinič k bolnemu župniku, poznejšemu novomeške u kanoniku Žagarju. Božja volja je hotela, naj delavni in goreči mladi duhovni pastir zastavi naj boljše moči med belimi Kranjci. Celih 23 let se je trudil in potil rajni Skubic med temi našimi brati ter si pridobil za one kraje velikih zaslug Pred dobrimi 50 in 40 leti se je, kakor rečeno, pri nas toliko mladeničev posvetilo duhovskemu stanu, da smo zalagali ž njimi še druge sosednje škofije, «lasi smo imeli po deželi še malo šol. In dandanes? Število šol se je od takrat gotovo podvojilo, in vendar Visuni est Spintui sam to et nobis. (Act. 15. 2s. ► *> Vobisrum sum omnibus diehus us«|ue ad consummati-onem saeculi. Matth. 2H. 20. •i Alium Paraclitum vohis dabit. ut maneat vobiscum in aeteruurn. Spiritum veritatis. Joan. 14. 1B. Non vos e>hs. «jui loquimini. sed Spiritus Patris vestri est. «jui kx|uitur in vobis. *) Kgo autem roga vi pro te. ut non deticiat lidestua: et tu aliquando ronversus «onlirma fratr^s tuos. I.ur. 22. 32. se toži že več let. kako občutljivo je pomanjkanje duhovnov. V ljubljanski škofiji je sedaj spraznjenih duhovskih služb do 160. Četudi se v zadnjih letih oglaša zopet več mladeničev za duhovski poklic; vendar ni upanja, da bi se v kratkem zadelala široka verzčl. ki je nastala v zadnjih dvajsetih letih. Ljubljansko semenišče ima prostora za osemdeset bogo-slovcev, torej povprečno za dvajset gojencev vsakega štirih letnikov. Nekoliko let že pa prevzvišeni gosp. knezoškof skerbe, da se vzderžuje po drugih hišah še dvajset bogoslovcev, če se jih oglasi. Pa če tudi se je število bogoslovcev po skerbi škofovi zvišalo, se bode komaj v prihodnjih petnajstih letih zamašila verzel. ki se je napravila v zadnjih petnajstih letih, čeprav posta vimo, da se hode oglasilo vsako leto vsaj 25 mladeničev v bogoslovje, kar pa ni upati. Tako imamo letos v tretjem in drugem letu samo po 21 in v pervem celo samo 19 bogoslovcev. Prav na mestu je torej tukaj beseda Gospodova: „Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Prosite toraj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev!" (Mat. 9. 37. 38.) Subsidijarij v Semiču je bil g. Skubic le devet mescev Perva služba se vsakemu duhovnu — tako vsaj pravijo — posebno prikupi. 0 našem gosp. Martinu moramo že poterditi, da se mu je bil Semič prav posebno priljubil, kajti dvanajst let pozneje je prosil za to faro in jo je tudi dobil. Iz Semiča se je preselil g. Martin Skubic za Božič 1. 1841 v Metliko za kapelana in kateheta. Tu je ostal do sv. Jurija 1. 1843. Kakor v Semiču je imel tudi v Metliki obilo posla, ker štejeta obe fari nekako po .">000 prebivalcev in mnogo podružnic. Vsa sveta opravila je zverševal natančno, vestno, z veliko vnemo in spoštljivostjo. Kakor se je bil navadil v mladosti, tak je ostal do smerti: natančen v spolnovanji svojih dolžnosti. Videl si ga zgodaj zjutraj prihajati v spovednico. točno ob določeni uri pristopati k altarju ali na prižnico; redno obiskavati šolo, ročno spisavati razna službena pisma ter spolnovati druge dolžnosti. Velika gorečnost in spretnost metliškega kapelana g. Skubica ni ostala neznana cerkvenim predstojnikom. Ko so spomladi 1. 1843 potrebovali novega kapelana v n mškem Kočevju, zdel se jim je g. Martin Skubic naj bolj pripraven za to težko službo. Kočevska fara je jako obširna. Nekatere vasi so po poldrugo. tudi po dve uri oddaljene od mesta. Neko težavo, vsaj spočetka dela vsakemu duhovnu slovenskega rodu tudi tamošnje kočevsko narečje. Res da govorč omikani meščani dandanes tudi pravilno nemščino ; vendar je bilo vsaj v Skubčevem času mnogo meščanov in prav mnogo vaščanov, ki razun ko čevskega narečja niso govorili drugega jezika. Posebne pozornosti je treba v Kočevju gledč pasti-rovanja tudi radi tega. ker so meščani in ne kteri deželani prebrisani, precej bogati in premeteni tergovci. s kterimi je treba toraj drugače postopati. kot s priprostimi, revnimi ter malo učenimi dobrimi kmeti. Naj veče zelo v tistih krajih za dušno pastirovanje pa je navada tamošnjega ljudstva, zlasti moških, da hodijo po kupčiji na Dunaj, na Moravsko, Češko, Tirolsko. Bavarsko in v druge nemške dežele. Seboj dostikrat prinašajo mnogo gerdih razvad, zlasti pa verske vnemarnosti. Vse to ne more dobro vplivati tudi na žene in njih otroke. Predstojniki se niso varali v nadi. da bode g. Skubic kos bremenu, ktero so mu bili naložili. V nekterih mesecih se je bil kočevskemu narečju popolnoma privadil. Še v poznejših letih kot dekan v Ribnici, je rad spregovoril s Kočevarji v njih materinem narečju, ko so prihajali v teržnih dnevih v Ribnico „palice" prodajat. Da se mu tudi gorečnost v spolnovanju dušno pastirskih dolžnosti ni ohladila, mi ni treba še posebej poudarjati V Kočevju je ostal Skubic šest let. namreč do jeseni 1 1849. Umljivo je toraj, da si je bil pridobil tam veliko veljavo. Pa tudi sosednji Ribničani, vsaj nekteri, so ga bili spoznali, ko so od njega kuj ivali vsako leto pšenico, katero je dobival za ..bero," kot plačilo v svoji službi. Drugi so ga pa spoznavali pri raznih drugih prilikah, ko so v Kočevje prihajali Ko je bil g. Skubic dobil 19 let pozneje ribniško faro, je bil torej vsaj nekaterim veljavnim ribniškim starejšim možakom dobro znan še iz Kočevja, drugim mlajšim pa iz Semiča. kamor jih je nekaj hodilo po vino. Kočevarji pa. ki so imeli nekdanjega svojega kapelana še v dobrem spominu, so sosednjim Ribni-čanom takrat odkritoserčno častitali. da dobe takega značajnega dekana. i Dalj»» nasl ) Čudovita previdnost očitno vlada v našem v* ■■ •• življenji. < Koiiee. i Malo pred smertjo mojega ljubljenega očeta sanjalo se mi je, da se z njimi zunaj mesta sprehajam po poti, po kteri sva velikrat hodila. Počasi se naprej pomikava. Nazaj gredoč, zopet blizo hiš. šla sva mimo dveh odpertih grobov, in oče rečejo mi, da si jih hočejo bolj ogledati Jaz grem nekoliko korakov sam dalje, potem obstojim ter se ozrem po očetu, pa — nič več jih nisem videl! Temni grob jih je sprejel — za vselej! Nekaj dni pozneje dobil sem iz Idrije pismo v Berno, kamor se mi je naznanilo, da so moj ljubi oče umerli Kolikokrat pade n pr. kak človek z velike vi-sočine, in ko bi v pervem trenutku kdo mislil, da je že mertev. se brez težave vzdigne ter gre svojo pot. Nekega dne stali so moj oče čisto mimo pri oknu svojega stanovanja v pervem nastropji; ne-utegoma pade njim pred očmi človeško telo na zemljo; deček kakih dvanajst let padel je z druzega nastropja: dospevši do tal, je naglo vstal ter hitro tekel k svojim; ravno ta deček padel je nekega dne skoro deset metrov globoko v vodo in tudi ostal nepoškodovan. Vprašam: rJeli to ni čudežno?'' — Pobožni kristjan večkrat in priserčno moli za srečno zadnjo uro m prav posebno za veliko milost, da bi se s tega sveta ločil pokrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče, in spravljen z Bogom. Nekega dne bil je človek v velikem gozdu čisto sam. več ur oddaljen od vsake človeške hiše Neprevidoma mu slabo prihaja, zgrudi se in smert se mu bliža Čuj, zasliši dobro mu znani zvonček; duhoven z Najsvetejšim, s Kruhom izveličanih v roki, gre po ravno tisti poti k drugemu bolniku, ki je hrepenel po sv. Popotnici, in vidi naenkrat s smertjo se vojskujočega moža v travi ležati; nagne se dobrovoljno k njemu, ga tolaži, spovč ter mu podeli sv. Popotnico. Spravljen z Bogom umeri je neznani mož; dobrotljivi nebeški Oče uslišal je njegovo molitev in prošnjo, pomiril mu njegove serčne želje ter mu jih izpolnil na popolnoma nepričakovan način. Kdo neki bi ne hotel videti v takih dogodkih nekaj čudnega ? — Neki večer šla sta že zelo pozno bogat posestnik in njegov sin v samotno gostilno. Ptrujena od vožnje podasta se k počitku ter k malo zaspita. Čez dobro uro zbudi se sin, pokliče očeta ter mu pove .sanje, ki jih je ravno imel. Vidil je. kakor je pravil, v svoji sobi kip sv. Jožefa rednika oživljen, in veliki svetnik mu je ukazal, da naj bežita, ker sta v največji nevarnosti. Precej sta tiho vstala, pustila konje in voz hlapcem v varstvo. nadaljevala svojo not peš z zaupanjem v božjo pomoč ter tako zjutraj srečno dospela «lomu. Prihodnji dan že govorilo se je po vsi ok«»liei. da so v znani samotni g« »stilni našli zjutraj dva umorjena hlapca. Roparji, ki so menili, da spita v gostilni bogati posestnik in njegov sin. odperli so po polnoči natihoma vrata ter udarili v temi na revna dva hlapca, ktera sta se bila vlegla po odhodu potnikov v njuni postelji. Vprašam: Ali se srn«'' nad očitno pomočjo sv. Jožefa še dvomiti V Vendar čemu daleč sezati. če se nahajajo najbolj očitni dokazi zelo blizo V Dejal sem v začetku in sicer s polnim prepričanjem, da se pripete v življenji skoro vsacega človeka dogodki, ki se po čisto navadni poti ne dajo razlagati, če tudi še tako iščemo naturne razlage; pri teh razlagah ostane človeku še na vsak način opravičena dvomba. In tako naj povem še nektere gotovo zelo čudne prigodke iz svojega življenja. Pred nekaj leti sem služboval v nekem radi svoje lepe lege znanem mestu spodnje avstrije: šel sem neko popoldne mesca novembra malo v gorovje, kjer me je naposled tudi tema dohitela. Poti še popolnoma nevešč, trudil sem se kolikor mogoče hitro dospeti v dolino, od koder so mi že lučiee prijazno naproti sijale. Hitel sem naprej skozi verte in polja, in ko sem slučajno vj»erl oči v zemljo, stal sem neprevidoma pred globokim prepadom. Ako bi bil le še korak naprej stopil — padel bi bil kakih •JO metrov globoko čez stermo steno v globočino V Kot dijak tekel sem nekega dne skozi dolg. ozek vhod iz dvorišča neke gostilne hitro na cesto; ko sem bil ravno sredi tega vhoda, pridirja ini v lahek voz vprežen iskren konj nasj»roti! Kočijaž zavpije, jaz se stresnem ter skočim v smertnein strahu še o pravem času na levo stran ter se potisnem k steni; konj zdirja mimo mene in bil sem rešen. V.v to zgodilo se je pa v eni sekundi. — Tudi še kot dijak sprehajal sem se neko jt's»*n sko popoldne v znanem Latermanovem drevoredu pri Ljubljani, ter bral iz neke knjige. Daleč na okrog nisem zapazil žive duše Neutegoina začujem v nekoliki daljavi ljudi kričati in vidim kako premnogi proti meni teko. kakor da mi s palicami in orožjem žugajo. Ker seveda nisem vedel, kaj naj to pom»ni obstal sem nekolik v trenutkov mirno sredi drevoreda : kmali pa zapazim ne daleč od mene teči velikega psa. kteremu je visel jezik iz gobca; nevarnost takoj spoznam in stopim hitro za drevo; razkačena žival pa je dirjala mimo mene. — Kot posebno znamenit pa naj povem naslednji dogodek. Bilo je o velikih počitnicah, ko sein bil šesti gimn. razred doveršil; bival sem v znanem mesticu Idriji. Sprehajal sem se neko dopoldne s svojim součencem kake pol ure zunaj mesta. Šla sva mimo navpičnih jam. ki peljejo bolj ali manj v rudnike. Tako prišla sva do velikega stroja, kteri je v globočini stekajočo vodo pljuskal na zemljo. Tu sva ostala, se malo pokratkočasila in lahkomišljeno vsedel sem se na stroj ter se pustil od njega sem ter tje gugati. Kdo bi mislil, da je stal tisti čudni, neizprosljivi mož s koso v tem trenutkn že meni na strani ter rni že hotel ugasiti luč mojega življenja! Ko sein se nam reč popolnoma brez skerbi na stroju sem in tj« gugal — kolik strah, neutegoma začutim, da mi je nogo zgrabil velik, z železom okovani stroj, ter jo vedno bolj in huje stiskal. V tem nevarnem trenutku odnehalo je to strašno srnertno orodje ter šlo polagoma zopet narazen Ko bi se bila oba dela le še za eno četertinko centimetra stisnila, bila bi mi noga v članu popolnoma sterta S kakim čutom sem šel s tega mesta, kjer sem bil tako blizo srnerti, si lahko vsak misli; kajti vse verjetno je, da b mi bila odtekla kri. ker zaradi oddaljenosti hiš ne bi mi bilo pričakovati pomoči. — Dovolj! Mislim, da vsak izmed nas. ako premišljuje mirno in resno brez predsodkov ali svoje lastne ali pa tuje dogodke, bode moral priterditi, da dobrotna previdnost, ktere pota so tako nezapopadljiva. sega včasih v človeške zadeve na resnično čudni način. Slep je vsak. kteri bi se temu prepričanju še pro-tivil. Vsa nas obdajajoča narava, vse vidne in nevidne. vse največje in najmanjše reči oznanujejo našim telesnim pa tudi dušnim očem vzvišeno, ne-overžljivo resnico: Svet je poln Tvojih čudežev, o iJospod' Odsvit dragocenih demantov. pohlevna cvetlica na ljubeznjivi trati, komaj vidni červički. ki lazijo po prahu, naznanjajo Tvojo, vse meje presega-jočo dobroto, velikost in moč! Vse. kar obstoji, časti Tvoje sveto Ime. ki bodi slavljeno in poveličevano na veke! Janez Kepič. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Duhovne vaje v Jozefinumu. i Družba gospejska kerščanske ljubezni sv. Vmeeneija Pavljanskega imela je v svoji društveni hiši »Jozefinumu" od 10—14. t. in. eksercicije za služabnice in device. Preč. g. misijonar Urban Nežmah imeli s-» z veliko gorečnostjo pridige, ktere so bile prav pridno obiskovane in napravile so velik vtis na vse poslušavke. Večini bila je tudi priložnost dana, • "eli dan ostati v Jozefinumu; za te osebe napravljen je bil poseben dnevni red. Vel. sredo zvečer ob tiih bila je zadnja pridiga; za njo podelili so preč. gosp. ini>ijon.ir papežev blagoslov, in nato so blagoslavljali kri/.«*, rožne vence in druge reči. Vel. četertek proti •V uri zjutraj bilo je skupno sv. Obhajilo, kterega se ;e vdeležilo 00 oseb Koliko dobrega, da je storiti milost božja te svete dni v marsikteri duši. videt. bode se na drugem svetu. Med eksercicijami. kak.-r tu li zadnje postne dni. ko se je opravljala v Jozelinumu 4ourna molitev, se je pokazalo kako majhna je kapelica Ljuba „Danica." ti si že veliko dobrega storila, d<-daj še eno dobro delo in pomagaj društvu gospej-skemu razširiti kapelico. Veliko bi se tako moglo storiti v veeji božjo čast. v čast. presv. Sere Jezusa. Marije, sv. Jožefa in v blagor neutnerjočih duš. Upamo da so med bravci in bravkami teh verstic blagi dobrotniki in dobrotnice, ki bodo po svoji moči k temu dobremu delu pomagali Ti. ljuba „Danir-a," sprejemaš toliko darov; odpri tudi kak prostorček za kapelico v Jozefinumu*) V kapeli molijo vsak dan za žive in mertve dobrotnike mnoge osebe sv. rožni venec; vsak teden moli se tudi za vse umerle dobrotnike sv. križev pot. Ljubi Bog bo vsak dar. ki je bil podarjen v božjo čast in v dušni blagor, povernil tu. še bolj pa v večnosti. Ljubljana. Rečna loterija v prid misijonske hiše v Kočevji ima pisarno na sv. Petra nasipu št. 47 . sobo za razstavo dobitkov pa ima v novem uršulinskem poslopji pri tleh na kongresnem tergu ob dunajski cesti. Razstava se lahko vidi vsak teržni dan. Nektere reči so prav lepe, kakor je razvidno tudi iz srečk za loterijo, katere se dobivajo po 25 kr. v loterijski pisarni, v razstavni sobi. v zakristiji pri novi cerkvi presv. Serca Jezusovega, pa tudi v nekterih trafikah. Dobitki so dvojne verste. Nekteri so namenjeni samo za cerkveno rabo pri službi božji; drugi p » so odbrani za čisto domačo rabo ter hiši no opravo. Med raznimi dobitki se posebno odlikujejo: krasni mašni plašči icasulaei; podoba presv. Serca Jezusovega; mašni kelih; zlata žepna ura, ki je darilo njihove e. kr. Visokosti, presvitlega nadvojvoda Albrehta, in mnogo druzih zanimivih reči Želi in prosi se pa. da bi blagodušni dobrotniki in dobrotniee tudi še mnogo reči podarili, ktere so pripravne za dobitke Prav zelo bi vstregel, kdor bi se oglasil in se zavezal četudi proti primerni odškodnini (n. pr. deset soldov od goldinarja) srečke razpečavati po mestu ali po deželi. Kdor koli tedaj omenjeno, gotovo dobro delo podpira, ali s kupovanjem in prodajanjem srečk, ali z darovanjem reči, kakoršnih je za dobitke še potreba, da se število še zelo naraste, ali z obojnim, on stori prav dobro delo Bogu na čast in dušam v zveličanje. pa tudi sebi v obilno plačilo. Naj bo torej to podjetje vsem toplo priporočeno! „Ni ga opravila kakoršno bi vsegamogočnemu Bogu bolj dopadlo. kakor gorečnost za rešenje duš/' pravi sv. Gregorij papež S. Iz Nevelj. 18. aprila (V slovo in zahvalo č g. župniku Antonu Zortnanu.) Preobširno bi bilo, ko bi hoteli vse razložiti, kar so č. g. župnik A. Zorman v teku 12 let pri nas za časni in večni blagor storili. Nismo se nadejali, da nas bodo g. župnik že zapustili: toda zarad bolehnosti šli so v pokoj, ter se poslovili od nas. Serčno se jim zahvaljujemo za lepe nauke, in neutrudljivo skerb za olepšavo naše cerkve. Vsegamogočni Bog jim stotero poverni in jih podpiraj v starih dnevih. Par besed v slovo in zahvalo č. g pomočniku F. Krumpestarju. Le malo časa bili so pri nas. toda veliko so storili: s prijazno in mirno besedo so dosegli. česar so se lotili; kako lepega in kerščanskega obnašanja navadili so šolsko mladino, odrasle dečke in dekleta, pa tudi postarne možake. Omenim naj le bratovščino svetega Kešnjega Telesa, kako lepo se razvija: človek se mora s svetim strahom čuditi, kako veličastno so častili presveto Rešnje Telo. Res- ..Danica" bode rada sprejemala pomočke tudi v ta blagi namen, ako se najdejo dobre roke. ki bi za veri češčenje najsvetejših sere in v zveličanje duš blagovolile kaj darovati. Vr. ničen je pregovor: „Beseda miče. zgled vleče." Hvala č. gospoda za lepe nauke, ki so jih vsadili v serca naših faranov; ki bodo gotovo lep sad rodili! Faran. Bosna, Prjedor. 17 aprila. .Zvonček sv. Jožefa, veliki te d e n.) Dragi in mili rimo-katoliški Slovenci, naj Vam zopet milo in radostno zadoni zvonček sv. Jožefa iz Prjedora. Vzvišeni, sveto veseli, nebeški hvalospčv: Aleluja! V novi kat. župniji, pod varstvom sv. Jožefa, so se letos cvetno nedeljo in sv veliki teden velepomenljivi in svetoganljivi cerkveni sv. obredi pervi pot opravili; 400 let turškega gospostva se niso več opravljali. Zgodovina kaže. da i prej za časov kerščanske vlade, banovine, i kraljevine bosanske, ni bilo cerkve katoliške v tem mestu (Prjedoru.) Bila je pred zavzetjem Bosne po turški sili kat. župnija sv. Martina v dve uri oddaljenih Kozarcih. Nikakor nisem zmožen dosti živo in popolno pisati o vzgledu, značajnosti. velepomenljivosti. koristi in svetem ginjenji in občutkih, kar so dušo-pre-sunljivi cerkveni obredi sv. velikega tedna vzrokovali in učinili pervi pot tukaj: in to v katolikih, in v razkolne iztočne cerkve kristijanih Slaveno-Serbih: pa tudi v sla venskih mahomedcih — tako imenovanih „turkih." In ker so se ti sveti cerkveni obredi pervipot opravljali tukaj, med drugoverei. naj ob kratkem o njih omenim s ponižno prošnjo, da blagovolite te priproste, verne in čisto resnične čertice citati in naposled zdihniti: Hvala Bogu! Aleluja! Siromašno cerkev smo priredili tako le: Napravili smo višnjevi zastor od stropa cerkve na oltar — sv. mizo — menzo segajoč, na sredinji zastora pa beli križ. V zakristiji priredili smo za najsv. Za krament mesto, kamor se je prenesel in postavil v češčenje in molitev veliki četertek. Priprosto, ipak, kolikor smo zamogli, olepšali smo zakristijo in kraj. kjer je bival najsveteji Bog-čiovek osebno in bistveno v podobi kruha. Ob lOih pred poldnem začela se je presveta služba Božja velikega četertka. Verni katoliški Slovenci in Slaveni, pa tudi precej razkolne cerkve kri-stijanov se je zbralo k najsv. daritvi in bogoslužbenim obredom tega dneva prečudne ljubezni Božje. Šolski otroci bili so izpovedani in mnogo odraslih vernikov, ter so bili med sv. mašo obhajani; do 8ih zvečer dohajali so katoliki molit in častit večno Ljubezen — včlovečenega Boga — Kristusa Jezusa v oltarnem Zakramentu. Veliki petek veršila se je žalobna, za duh in serce pretresajoča služba Božja. Po odkritju sv. Križa in razpetega Zveličarja bila je prešinljiva in ginljiva pridiga o terpljenju in smerti Gospoda našega Jezusa Kristusa; rnarsiktera solza kesanja in ljubezni se je potočila. V zakristiji smo spremenili in vpodobili. kolikor se je dalo, Božji grob; se ve, da najpotrebnejših reči za to nismo dovoljno imeli. Ipak steklenih svetilk smo precejšno število nastavili, katere je gospod Kajzel iz Ljubljane poslal prav za malo ceno. Zelenja in svežih cvetlic smo nastavili tako. da je bil Božji grob. kakor v vertu. Mala. šupljini grobni podobna zakristija bila je Božji grob. Dušni pastir priporočili so. naj se katoliki ver-stijo redoma, da bo vedno nekaj oseb molilo in častilo Kristusa v grobu izpostavljenega. In verniki so tako storili uro za uro veliki petek do desete ure v noči. Toda tudi mnogi razkolne cerkve verniki, možje in žene. mladenči in dekleta so došli molit in počastit živega Kristusa v sv. grobu v katoliški cerkvi tukaj. Verno, pobožno in dostojno obnašali so se verniki pred Božjim grobom in v grobu: isrotako ginjeni in prešinjeni bili so tako imenovani pravoslavni razkolne cerkve: mnogi izmed njih pokleknili so na kolena, uklanjali obraz, prekrižavali se. britko martro na tleh ležečo poljubljali. Veliko soboto služba Božja ob sedmih v jutro. Vsi sveti obredi katoliške Cerkve so se točno in pobožno opravili, kolikor se jih v župnijskih in samostanskih cerkvah opravlja, č. vr. pater župnik so /. mnogim trudom vse sv. obrede izveršili: v koralnem in liturgičnem pevanju in raznih in mnogih svetih opravilih pomagal jim je redovni brat lajik. Preubogo cerkvico smo očistili in pokerpali in pomašili, ter jo okinčali z rečmi, ktere smo kup.li za malo svotico denarja, priterganega za reči hran«* in obleke naše in pa. kar so darovali mili dobrotniki na Kranjskem v blagu (denarni darovi se zbirajo in hranijo za zidavo velepotrebne dostojni je «vrkvei. Dobili smo lep in častit kip od smerti vstalega o 50 cm visoki, cena is gld. Nekaj smo plačali, ostalo moramo v :» mesecih izplačati, kar naj nam sirotam pomorejo Marija Devica, sv. Jožef in blago dušni dobrotniki ! Veliko soboto-večero poli 7ih obhajali smo slavno vstajenje Gospodovo. Slovenci in Slaveni obojega spola donesli so seboj sveče in svečice. Lepo in veri" dostojno izverstena procesija šla je do sredinje mesta . večinoma razkolnih kristijanov in mahomedanov; Mo ravci in Kranjci so lepo velikonočne cerkvene pesmi pe vali, večina rimo-katoličanov nosila je goreče sveče v rokah, v spričevanje žive vere v od sinerti vstalega Kristusa, prečast. svečenik nosili so živega v presv. * Zakramentu, med razkolniki in mahomedci Razkolniki in tudi j udje so se. odkrivali, sejak-spoštljivo in mirno obnašali: tudi -turci" so verlo dostojno gledali in mirno pri hišah svojih stali. Bratje naši Serbje. udje razkolne Cerkve, so se pa lepo poklanjali križu, zastavama, kipu od smerti Vstalega naj bolj pa Najsvetejšemu v mošt ran«-i, in so se klanjajoči prekriževali Procesija je bila lepo vre Ijena po spolu in stanovih, in šli so katoliki po dva m dva. moleči sv. rožni venec in pe vaj oči svete pes me . zvon je zvonil in možnarji so pokali V čast tukajšnjim vladnim in železniškim vradnikoin. činovnikoin moram javiti, da so vsi s procesijo šli in se prav lepo in dostojno obnašali. iKon«- nasl , Iz Amerike. Iz To\ver-a je došla 2S. t. in. P« štev. „Amerikanskega Slovenca" od aprila in JJ čislo „Jednote" slovaške od 14. t m. — Pervi gin-Ijivo popisuje 4ourno pobožnost v Dulut u. ki jo je vodil ondotni župnik č. g. Fr. Košmerl (rojak iz Sel prim Kam.»; pripomogli so preč. gg.: general-vi kari j Jož. Buh. Jan. Srokar. poljski župnik, in drugi gg duhovni. — V Št. Pavlu se je pričela lourna po- božnost cvetno nedeljo, pod vodstvom preč. g. Jak. Trobeča. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nam«*ni za mesec april unali traven), a» Glavni namen: Likanje mladine s prejemanjem ss. zakramentov. i Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII. prihodnjič > b> Posebni nameni: 1. Ss. Filip in Jakob. Ta in vsak dan mesca vse naznanjen«*. pa še ne zaznamovane, aii nenadne zadeve. Zaupanje v Marijo, pomor kristijanov. Pridigarji za šmarnice. Delavci. 2. S. Atanazij. Zopetna pridobitev visokih šol za kerščan-stvo. Znanstveno podjetje. Nemški katoliški shod. X Najdba s. Križa, ponižanje sovražnikov sv Križa. Družine ver ponesrečenih rudokopov in pomorščakov. Smertno bolni. i. S. Monika. Duh stanovitne molitve za matere. Pospeši-telji molitvenega apostoljstva. Družbe materinske. Težavne materinske skerbu •"». S. PIJ V. Kersčanske ilekliške šole v nevarnosti pred prostornavtarji. Opr«»ščenje dolgoletnih pregreh iz navade. Zrelostne skušnje v tem letu. S. Janez pred latinskimi vrati. Množitev pobožnost do P res v. >»r»a Jezusovega. Domoljubno narneščenje važnih služb v cerkvi in deržavi. T. S. stani* lav, škof in mnč. Poljsko. Rešenje u k lete Alrike. Terpl|eii)e misijonarjev. Odstranitev težavnih zaprek pri poklicu. (Dalje nasi.) Mol i t e v. <¡ospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Kesnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Devico Marije Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede, iloo dni olpusika enkrat na dan Leon XIII. INVV i l'osebn.» pa ti jih darujem za likanje mladine s prejemanjem ss. zakramentov, kakur tudi za vse zadeve. ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. o sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj ljubim. Amen. t Vsakrat 3oo .ini odpustka •n .'•«• >•• vsak dan urnli, enkrat v m--2 ) Sv. J« »ž»d. prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. • loo ini ...|pn»tka enkrat na dan. l'ij IX IS 74.» Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij. prosit«' za nas! Ii. Bratovske zadeve N. 1]. Qospé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Xi Miihestljive priprošnj«* X. Jj. 0. presv. Jezusovega Serca sv Jo/e a. -v. Nikolaja, ss. iieruiagora 111 Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Prav serrno priporočilo za vgodno vreme in za obvarovanje setev na polji. — Dolno sestro priporoča brat za pomoč in zdravje. Odvernjenje nekega pohujšanja od mladine. Zena priporoča hčer in moža za spreobernjenje na priprošnje ss. Jož.. Ant. in Frančiška Seraf. — llči prav serčno priporoča očeta, da hi se na priprošnj«' Xaše Ij. (iospe. sv. Jožefa, sv. Antona Pad. poboljšal iu spr«»ohernil. — Xeka dvomljiva in zamotana zadeva priporočena v bratovsko molitev, da bi se na priprošnj«» Xaše |j. Oosp«'- presv. Serca. sv. Jožefa in sv. Antona Pad. po pravici rešila. — Zoper neko posebno težo na sercu. — Za srečno prodajo. — Serčno priporočeni dve osebi v dušnih in telesnih potrebah. Dva miadenča. da hi ju Marija obvarovala vseh nesreč na duši m na telesu. Listek za raznoterosti. Ljubljana. „Cerkveni Glasbeniku naznanja, da g. Anton Foerster. sin ljubljanskega stoljnega kapelnika je prejel častno darilo Liszt-ovo, 500 mark. Čestitamo. Šmarnice v stoljni cerkvi bode mesca majnika imel č. P. Loinger S. J. vsak dan zvečer ob sedmih. Komenski. Prejeli smo od spoštovanega šolskega moža obširnišo oporoko zoper slavnost, ktero je slov. učiteljstvo napravilo Komenskemu 19. mal. travna. — Slabo znamnje je. in nespremišljeno, ako se v čiste katoliški deželi bivšemu sovražniku Avstrije in katoliške Cerkve slava trobi, če tudi je kaj za šolstvo storil. Sapienti sat. Dobrotni darovi. Zu dijuškn mizo: Neimen. :i gld. — Nekdo 1 gld. v ta namen, da naj dijaki molijo za kerščansko življenje v neki družini. - Č. g. župnik Lor. Krištolič I gld. Neimen. 20 kr. — (:. g. P. Angelik 1 gld. HO kr. — C. g. duh. pastir Lovro Rožman 4 gld. — (';. u. župnik Kr. Marešič 2 gld. — Č.. «i. župnik Kr. Bohinec 2 gld. — Iz Preserja 2 gld. — ('.. g Kr. Krumpestar 2 gld. Za rarJu Hožjei/u ¡/roba: I/. Šempetra pri Nov. mestu č. g. žnpnik Jož. liorštnar 2 »Id. - Kovor 1 gld. — Zabni«a po č. g. Lor. Rožmanu G gld. — Po č. g. župniku Jož. Vidmarji iz Žirov 3 gld. — Č. farni v rad Kaka 10 gld. Po preč. dekanu Ant. Drobniču: Kara šmarijska :i »Id. — Zatiška :t gld. i)."» kr. — Za-graška i» gld. — št. Jurška pri Smariji :» »Id. — Kopanjska 2 «jrld. — Lipoglavsk.a I gld. 1H kr. Zu cerkev ur. Jiižrfit r l',j. •h., n : Krančiška M. 1 gld. Iz Preserja 2 gld. Zu .sr. Ihtiiistro: ('.. ». Kr. Krumpestar. duhovni pomočnik v Nevljah. 2 irld. 40 kr. — <".. g. liallazar itartol. vpokojeni župnik na Spodnjem lierniku. ;"»0 gld. - C., g. kat. Sinrekar 2o gld. Za hm t urici ho S. H T. ('. «r. župn. L. Rožman S »Id. Z, ar ker Jezusuiiyt ¡n rsr, tn/n S*rca: Iz Zahnice po č. Lr. Lor. Kozmanu 2 gld. Za /nii/orrh-r r Hnkitniku: Kara Lipoglav ii gld. Zu n triku n*k i misijun: Pol. Miklavčič i gld. Zt rstiiHocitrr stahn in v» ¿ji rezidence eč. oo Jezuitov r Ljubljani no mesto .«flaiiiet/a ,,/iror izorja" XI V. zbirka 2 gld. — M II. lOgid Za It.tijl/iiba: Iz Preserja I gld. Za ii/.nžiie cerkve: l uec »i gld — Iz Preserja 1 gld. Zu misiianskn hišo v Kočevju: Dve dobri roki 007 gld. D«»« plačaj prav obilno! Za mii ¡n,trehniši m is ijo m tm Hall. ami: Xeža Skufca -iO k r