V eOTOVi OBČINSKA KNJIŽNICA fi4?QO TRŽIČ GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI M JB TOVARNE OBUTVE TOI gg WM H 40^^ ^ cevjar TRŽIČ LETNIK XIV ŠTEVILKA 12 DECEMBER 1974 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije je za nami. Vendar je prav, da ob tako pomembni manifestaciji enotnosti slovenskega delavstva še enkrat prikličemo v spomin tista dva praznična kongresna dneva, predvsem pa sklepe, ki so bili na kongresu sprejeti. Pa še toliko bolj, ker je bila ena osnovnih misli na kongresu ta, da kongres ni le zaključek določenega razdobja v razvoju delavskega gibanja pri nas, za katerega je potrebno podati obračun, temveč predvsem začetek novega obdobja, v katerem naj bi sindikati dobili novo, pomembnejšo in bolj aktivno vlogo v družbenem življenju. Že takoj ob prihodu v Celje nas je pozdravil velik napis čez ulico: »NIČ, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCA, BREZ SINDIKATA!« To je tudi motto, ki je preveval tako celotno kongresno dejavnost, kakor tudi sklepe, ki smo jih sprejeli. Mislim, da prav teh sedemnajst sklepov najbolj nazorno prikazuje vlogo sindikata v bodoče pri nas. V njih so zajeta vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo delavce, opredeljujejo njihovo moč in pobudo, njihov vpliv na življenjske in delovne razmere, na uresničitev polne samoupravne vsebine odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Ti sklepi so obenem tudi akcijski program, ki opredeljuje naloge in odgovornost na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. V prvi skupini sklepov so zajete naloge sindikatov pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja, s poudarkom na uveljavljanju samoupravne delavske kontrole. Druga skupina sklepov obravnava dohodek in njegovo delitev: sindikati se bodo zavzemali za čimvečjo produktivnost dela, zdravo gospodarsko rast in stabilizacijo gospodarstva, pospeševali izumiteljstvo in ustvarjalnost, pri delitvi dohodka pa stremeli za pravičnimi metodami delitve po vloženem delu, ki bi stimulirala tako kvalificirane delavce, kakor tudi zagotavljala socialno varnost delavcem, ki opravljajo nekvalificirana dela. Dosledno naj se uvede sistem bruto osebnih dohodkov. Sindikati naj bi dobili aktivno vlogo tudi pri načrtovanju družbenega razvoja. Tematika tretje skupine sklepov je ustvarjanje socialne varnosti, obvladovanje socialnih razlik, izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, s posebnim sklepom pa je bila poudarjena težnja sindikatov, da z družbeno akcijo odpravimo stanovanjski primanjkljaj. Sindikati bodo podpirali razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti, delavci naj bi postali odločilen dejavnik kulturne politike. Organiziranemu oddihu in rekreaciji delavcev bo odslej namenjena še večja skrb sndikatov. V zadnji skupini sklepov pa se sindikati zavzemajo za čimboljšo organiziranost svojega dela, saj bodo le tako kos zastavljenim nalogam, in za vsestransko, celotno, pravočasno in razumljivo obveščanje. Varovanje našega samoupravnega socialističnega družbenega sistema naj bo pravica, dolžnost in odgovornost slehernega delavca. Sindikati bodo še naprej razvijali stike s sindikalnimi in drugimi naprednimi delavskimi organizacijami v tujini, še posebej pa je treba okrepiti stike z našimi delavci v tujini. Kakor vidimo, so problemi oziroma zastavljene naloge izredno pestre. Ob sprejemanju kongresnih sklepov je bila ena izmed vodilnih misli tudi, da ne smejo sklepi ostati le na papirju, ampak da jih je treba tudi dosledno uresničevati. To pa ni naloga samo sindikalnih vodstev na različnih nivojih, ampak predvsem tudi pravica in dolžnost vsakega posameznika. Naj ob koncu omenim še dobro organizacijo kongresa, ki je omogočila njegov nemoten potek, poudarim delovno zavzetost delegatov, saj je bilo razprav-ljalcev na vseh komisijah toliko, da nikjer niso mogli poslušati vseh referatov, predvsem pa izredno prisrčno tovariško vzdušje med vsemi udeleženci kongresa in pa gostoljubnost mesta — gostitelja in njegovih občanov. B.E. Nova organiziranost Zveze komunistov Sekretariat osnovne organizacije ZKS naše delovne organizacije je že v mesecu juliju 1.1. razpravljal o programu bodočega dela organizacije Zveze komunistov in o njeni reorganizaciji. Ob takratni razpravi je bila določena tudi delovna grupa z namenom, da pripravi predlog nove organiziranosti in programa dela, o katerem naj bi komunisti naše delovne organizacije razpravljali čimpreje po zaključku kolektivnega letnega dopusta. Takoj po dopustih se je sekretariat 00 ZK še nekajkrat sestal in ponovno temeljito proučil pripravljene predloge in končno organiziral sestanke članov ZK po TOZD in SSSS. Ti sestanki pa so bili dejansko ustanovni sestanki za ustanovitev novih osnovnih organizacij Zveze komunistov po TOZD in SSSS. Zakaj ustanovni sestanki? Doslej je namreč v okviru cele delovne organizacije obstajala ena osnovna organizacija ZK, katere delo je vodil članski sekretariat. Po novem predlogu, ki ga je članstvo v celoti sprejelo, pa je organiziranost članstva ZK v naši delovni organizaciji naslednja: V vsaki TOZD in SSSS je bila ustanovljena samostojna osnovna organizacija ZK, razen v TOZD GUMOPLAST, kjer trenutno še ni danih pogojev za ustanovitev samo- stojne osnovne organizacije ZK. Vsaka od teh OO —■ ZK je izvolila sekretarja in sekretariat, ki so odgovorni za organiziranje in vodenje dela OO. Za koordinacijo dela med 00 — ZK pa je odgovoren svet ZK — delovne organizacije, ki ga sestavljajo sekretarji vseh OO ZK in še po 1 član iz vsake od teh 00. Delo sveta vodi sekretar sveta ZK. Najvišji organ ZK v okviru cele delovne orga- nizacije pa je konferenca Zveze komunistov. Za tako organiziranost ZK smo se odločili na osnovi stališč in sklepov republiškega in zveznega kongresa ZK upoštevajoč določbe statuta ZK in smernice občinske konference ZK. S tako organiziranostjo ZK smo uskladili delo ZK z novo samoupravno strukturo, ki temelji na ustavnih načelih, istočasno pa smo ustvarili pogoje, da Zveza komunistov tudi v naši delovni organizaciji postane dejansko vsestransko akcijsko sposobna idejnopolitična sila. Taka pa tudi mora postati in biti, kajti tako konkretno opredelitev ji dajejo kongresni dokumenti, kar ne velja samo za organizacijo ZK v naši delovni organizaciji, ampak v vseh sredinah jugoslovanske družbene stvarnosti. Kot že omenjeno, smo se komunisti o vsem tem odločali na ustanovnih sestankih 00, ki so bili v dneh od 25. 9. do 28. 10. 1974. Rezime tega organizacijskega konstituiranja pa je bil zbor komunistov dne 29. 10., na katerem je bil verificiran svet ZK in izvoljen sekretar sveta. Sprejet pa je bil tudi program bodočega dela. čeprav je program dokaj načelen, vendar le vsebuje bistveno usmeritev za vsebino nadaljnjega družbenopolitičnega dela v naši delovni organizaciji. Le-tega bodo morale konkretizirati OO ZK po TOZD, kakor tudi ostale organizacije — sindikat in ZSMS, ter ga še dopolniti s smernicami, ki so bile sprejete na nedavnem mladinskem in sindikalnem kongresu Slovenije. Uresničitev tega programa pa ni odvisna samo od aktivnosti članov ZK, ali članov ZSMS, pač pa od prizadevnosti vseh članov delovne skupnosti, zato menim, da ne bo odveč, če ga ob tej priliki objavimo takega, kot je bil sprejet na zboru komunistov. — Permanentna naloga vseh 00 ZK in slehernega člana ZK je brez dvoma še vedno vsestranska aktivnost pri nadaljnjem razvijanju in kre-(Nadaljevanje na 2. str.) Nova organiziranost... (Nadaljevanje s 1. str.) pitvi delavskega samoupravljanja na vseh nivojih — v TOZD-ih in v delovni organizaciji. — Za izvedbo te naloge smo odgovorni vsi, zlasti pa tisti člani, ki so neposredno angažirani v teh organih. — Ni pa dovolj, da je aktivnost članov ZK prisotna samo v delu samoupravnih organov, pač pa mora biti prisotna v vsem družbeno-politič-nem dogajanju v delovni organizaciji in izven nje na terenu v vsakem okolju, kjer se nahajamo. — Ena izmed dokaj pomembnih nalog prav za nadaljnji razvoj in krepitev samoupravljanja je sprejem interne zakonodaje oziroma vskladitev iste z ustavo in ostalimi splošnoveljav-nimi predpisi. — Sistem nagrajevanja moramo nenehno izpopolnjevati in stremeti za tem, da bo le-ta odražal stimulacijo za opravljeno delo in zagotovil uresničitev ustavnega načela: »Vsakemu po njegovem delu.« V ta sklop nalog spada vsekakor izvršitev realnega vrednotenja delovnih mest. Ravno tako je še vedno odprto uresničevanje Sindikalne liste oziroma vskladitev našega sistema nagrajevanja in ostalih aktov, ki urejujejo posamezne zadeve, katere opredeljuje Sindikalna lista. —■ Pred člane ZK se postavlja tudi odgovornost za delo ostalih druž-beno-političnih organizacij, ki se neposredno postavlja pred tiste člane, ki so vključeni v organe teh organizacij. —- čas, v katerem se nahajamo, ko so še vedno aktivni razni sovražni elementi, nam narekuje, da smo vsestransko budni do vseh dogajanj in brezkompromisno nastopimo proti vsaki sovražni dejavnosti. — V pogledu izobraževanja naj se OO ZK vključuje v izobraževalni program članov ZK v občinskem merilu, poleg tega pa bo potrebno organizirati tudi interno izobraževanje in sicer predvsem po aktualnih vprašanjih. Tem potom tudi seznanjamo člane delovne skupnosti o izvolitvi novega vodstva ZK v naši delovni organizaciji: — sekretar sveta ZK —- delovne organizacije: Marjan Markič — člani: Leopold Slabe — sekretar OO ZK TOZD — OBUTEV Jože Seifert — sekretar OO ZK TOZD — POLIU-RETAN Peter Zupan — sekretar OO ZK TOZD — MREŽA Janez Gorjanc —- sekretar 00 ZK TOZD — TRBOVLJE Minka Dvorak — sekretar 00 ZK SSSS — ostali člani: Jurij ing. Korošec 00 ZK TOZD -- POLIURE-TAN Stane Bodlaj — 00 ZK OBUTEV Milan Jazbec 00 ZK — MREŽA Leopold Trdan — 00 ZK — TRBOVLJE Boris Janc — OO ZK SSSS Predno zaključim pozivam vse člane delovne skupnosti, da se vsak v okviru svojih možnosti in sposobnosti v čimvečji meri angažira na daljnem razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosv čemur bo pri svojem bodočem delu posvečala prvenstveno skrb naša Zveza komunistov. Marjan Markič Registracija delovne organizacije po novi ustavi in zakonih Že v letu 1973 smo pričeli z obširnim delom, ki je bilo osnova za organiziranje TOZD in nato za registracijo naše delovne organizacije z TOZD. Priprave za registracijo so se pričele z zbori delavcev, ki so bili v novembru 1973, ko smo presojali po predloženih analizah pogoje za ustanavljanje TOZD. Odločili smo se za pet TOZD, in sicer: TOZD proizvodnja obutve, TOZD gumar-na in plastika, TOZD poliure-tan izdelki, TOZD prodajna organizacija, TOZD izdelava zgornjih delov Trbovlje. Vzporedno s tem je neposredno voljena komisija pripravljala samoupravni sporazum o združitvi TOZD v tovarno obutve PEKO Tržič. Za delovanje po TOZD pa so se sprejeli začasni akti: statutarni sklepi za vsaki TOZD, ki so določali osnove samoupravljanja za čas, ko se je tovarna obutve PEKO organizirala po novem. Nato j§ bil v TOZD sprejet samoupravni sporazum o združitvi TOZD v tovarno obutve Peko Tržič. Na osnovi teh dejanj je bila izvedena predznamba pet TOZD pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Volitve organov upravljanja po statutarnih sklepih in po samoupravnem sporazumu so bile izvedene 24. 1. 1974. S konstituiranjem delavskih svetov TOZD in skupnega delavskega sveta delovne organizacije PEKO 7. 2. 1974 je bilo naše podjetje ustanovljeno po novi ustavi in Zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Naše podjetje je imelo že skoraj vse pogoje za registracijo, kot so določali predpisi, toda potrebno je bilo sprejeti statute TOZD in statut delovne organizacije. Poleg tega pa je bila v februarju sprejeta ustava SFRJ in ustava SRS, ki se je v določenih členih razlikovala od osnutka ustave, po kateri smo zasnovali sprejeti samoupravni sporazum in zato smo začeli usklajevati spora- zum z ustavo istočasno pa pripravljati statute vsake TOZD in statut delovne organizacije. Vsi statuti kot samoupravni sporazum so bili razdeljeni delavcem, da so se pred sprejemi lahko delavci seznanili z določili teh statutov. Vsi osnutki aktov so bili poslani v pogled pristojnem sodišču, tako da so se lahko v 15 dnevnem razpisnem roku še ustrezno dopolnili. Statuti TOZD in spremembe samoupravnega sporazuma ter statut podjetja so bili sprejeti do 7. 10. 1974. Dne 21. 10. 1974 smo vložili predlog za vpis za registracijo Tovarne obutve Peko Tržič s pet TOZD ter s 116 poslovnimi enotami, ki jih ima TOZD prodajna organizacija, na Okrožno gospodarsko sodišče Ljubljana. Po novi registraciji tovarna obutve Peko nastopa v prometu z drugimi v svojem imenu ter za račun TOZD. Podjetje navzven predstavlja neomejeno glavni direktor, njegovi odsotnosti pa direktor splošnega sektorja in direktor finančnega sektorja. Ekonomska razmerja med TOZD ureja letni poslovni sporazum, medtem ko bodo medsebojna razmerja v združenem delu urejali samoupravni sporazumi. V ilustracijo naj navedem, da je bilo potrebno za registracijo izpolniti posebne obrazce in sicer 3984 listov, kar je ne glede na samo pripravljanje statutov, sporazuma ter delovnega postopka za sprejem, zahtevalo tudi precej časa. Od vložitve predloga 21. 10. 1974 pa do samega sklepa o vpisu, ki bo izdan predvidoma 2. 12. 1974, so strokovne službe pripravljale dokumentacijo, pisale obrazce, kontrolirale predložene dokumente ter izvajale ves postopek za registracijo. Upam, da bo naše podjetje 2. 12. 1974, kot je določeno na sodišču, ko bo izšel ta Čevljar, že registrirano. Vida Rozman Izvoz obutve v ZSSR za leto 1975 Konec meseca oktobra se je iz Rusije virola delegacija obutvene industrije z razgovorov o izvozu obutve za leto 1975. Prinesli smo zaključke za 7.4 milijonov parov obutve, ki naj bi jih naša podjetja izvozila v naslednjem letu v to veliko deželo. S tem je bilo (končano veliko delo. Začelo se je že v januarju .s pripravo kolekcije, ki je obsegala preko tri tisoč parov vzorcev, preko izbire modelov in na koncu razgovora o cenah in ostalih prodajnih in (tehničnih pogojih. V delegaciji za izvoz obutve sta bila tudi glavni direktor Janez Bedina in (direktor tehničnega sektorja Jože Gros. Naša najvažnejša naloga je bila, da smo v kolekcijo Vključili artikle, zanimive za rusko tržišče. Od zaključene količine 7,4 milijona parov odpade na osnovi ustvarjenega izvoza na zahodna tržišča, sna naše podjetje 580.000 parov moške in ženske obutve. Modeli so iz letošnjega proizvodnega programa, izbrani pa iso tako, da bodo vsi naši proizvodni oddelki delali del te (količine. Pogajanja so v Moskvi potekala v zelo prisrčnem vzdušju, kljub temu pa so bila zelo važna, saj smo morali zaradi porasta stroškov precej povečati cene obutvi v primerjavi z lanskim letom. Ker pa (dvig cen osnovnim materialom v svetu ni tako velik kot pri nas, uvoznik ni bil pripravljen sprejeti predlaganih cen. Zaradi tega smo se marali zadovoljiti le z manjšim povišanjem. Izračun rentabilnosti zaključnega posla nam ne kaže razveseljive slike. Precej modelov ima na osnovi predkalkulacij lastne cene višje od doseženih prodajnih cen. Tudi celoten posel nam na isti način kaže negativen rezultat.1 Kakšen pa bo rezultat po iždobavi obutve pa bo odvisno predvsem od: —• višine nabavnih cen osnovnim materialom. Prizadevati (se bomo morali, da bodo lede čim nižje. V teku je že tudi akcija v okviru gospodarske zbornice za skupne nabave surovin po ugodnejših cenah. — čim (boljšega izkoriščat mja osnovnih materialov, predvsem usnja. Pri ženskih škornjih in visoki obutvi bomo morali zaradi boljše izrabe usnja vključiti kod sosek modele z manjšimi deli in manjšo zahtevnostjo (copate, otroški čevlji), — čim boljše kvalitete izdelane obutve. V proizvodnji in pripravi se bomo morali še bolj potruditi, da bo izmet defektne obutve manjši kot doslej. Ker bomo s proizvodnjo prvih modelov pričeli šele v mesecu marcu, imamo še dovolj časa, da se na to proizvodnjo dobro pripravimo. Če bomo v vseh fazah priprave in v proizvodnji dosledni, lahko negativni rezultat na osnovi predkalkulacij (Skrčimo na minimum. Milan Jazbec Cristof Neuner Celovec Dr. Gnisitof Neuner je podal žumalistom obris razvoja preko 180 let starega podjetja. Osnovano je bilo kot usnjarna in kasneje (prešlo na izdelavo pogonskih jermen ter izdelkov iz usnja. S proizvodnjo čevljev so pričeli leta 1923 s kapaciteto 1.200 do 1.400 parov. Po drugi svetovni vojni je narasla dnevna kapaciteta (damskih, moških in otroških čevljev od 400 na 2.000 parov v 'letu 1958. V Sklopu čevljarske tovarne deluje usnjarna in tri specializirane trgovine z obutvijo. Pod pritiskom stagnacije v čevljarski industriji so na začetku tega leta zmanjšali kolekcijo od 300 na 200 modelov vin istočasno postavili za cilj proizvodnjo 4.000 parov na dan. 30 % govejega usnja dobi-.vajo iz lastne usnjame, katerega mesečna produkcija znaša 15.000 m in poleg tega še 5 ton podplatnega usnja. V čevljarskem Obratu izdelajo trenutno ca. 50 % damskih in dekliških čevljev in 50 % moških in otroških čevljev. Njihov plan je celotno produkcijo -dvigniti na višji nivo. Produktivnost: 8 do 10 parov na delavca, s prognozo zvišanja na 10 do 12 parov. Proizvajajo predvsem za domači trg. Izvozni pogoji so vedno težji, posebno, ker vrednost šilinga napram valutam EFTA držav raste. V januarju naj bi se lotili zahtevne naloge — na novo oceniti 640 različnih delovnih mest. S tem bi izpolnili eno od največkrat ponovljenih zahtev družbeno političnih organizacij predvsem sindikata, ki so to nalogo postavili pred samoupravne organe in strokovne službe že pred dvema letoma. Zakaj je nova analitična ocena delovnih mest tako potrebna? Ali ne bi bilo mogoče opraviti le temeljitejšo revizijo in popraviti sedaj veljavno oceno za tista mesta, kjer več ne ustreza? Analitična ocena, ki smo jo napravili za večino delovnih mest leta 1967, je bila na nek način prerez stanja v poslovanju in v stopnji razvoja, ki smo jo tedaj dosegli, zato so bila nova delovna mesta in njihove ocene pogosto na silo vrinjene v to statično sliko, ki zato ni mogla dolgo dovolj natančno odražati pravih odnosov, ki so se z rastjo in razvojem kolektiva nenehno spreminjali. Najbrž je tudi res, da komisija za analitično oceno delovnih mest kljub skoraj nespremenjenemu sestavu komisije ni uspela vseh sedem let ocenjevati po enako strogih kriterijih, pa so ocene tudi zaradi tega bile v nekaterih primerih pomanjkljive. Nova metoda v ocenjevanju naj bi predvsem odpravila pravkar navedeno pomanjkljivost — predvidevamo, da bo obseg opravil na posameznem delovnem mestu treba stalno kontrolirati in vse spremembe teh opravil ustrezno odraziti tudi v skupni oceni delovnega mesta. Na ta način ocena ne bi več bila prerez določenega trenutka, ampak bi se dinamično prilagajala vsem spremembam, ki se v poslovanju in življenju naše delovne organizacije stalno porajajo. Ocenjevali bomo po novi metodi, ki je zadnja novost na tem področju, in je pri nas znana približno eno leto, uspešno pa jo uporabljajo že v nekaterih kolektivih v Sloveniji. Metoda je neprimerno bolj enostavna in precizna kot prejšnja in pušča manj možnosti za »iskanje točk«. Kriteriji bi tako bili bolj objektivni, saj ocenjevalec ne bo več določal števila točk s številčnimi ocenami, ampak bolj z odgo- vori na standardna vprašanja. Različna so tudi področja, ki jih ocena obsega in še zlasti njihov medsebojni odnos. Danes bi bilo prezgodaj podrobneje pisati o kriterijih, saj smo se dogovorili, da bi z delom začeli januarja. Prav pa bi bilo, da se vnaprej dogovorimo naslednje: — z oceno ne bomo rešili vseh problemov nagrajevanja, še manj za poslovanje v celoti. Sama ocena tudi ne prinaša neposredno nobenega dohodka, zato moramo skrbeti, da čas ocenjevanja, ki vedno »razburka duhove«, ne bo povzročil slabših rezultatov v poslovanju, ker sicer tudi Plinovod Zemeljski plin je eden važnih energetskih virov, ki predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj industrializacije in dvig življenjskega standarda prebivalcev 20. stoletja. Z izredno velikimi količinami Evropi dosegljivega zemeljskega plina razpolagajo Sovjetska zveza, Afrika in Bližnji vzhod. Tudi Jugoslavija ima svoje vire plina, ki pa ne pokrivajo naših potreb. Že dalj časa se pripravlja akcija za napeljavo plinovoda do glavnih industrijskih središč iz tujih in domačih virov. Nas pri tem predvsem zanima slovenski plinovod, ki naj bi se v prvi fazi priključil plinovodu, ki poteka iz ZSSR preko Češke, Avstrije in Italije do Francije. Priključek bo izveden preko Dravograda ali (in) Maribora. Zajel pa naj bi vsa glavna potrošna središča — na Gorenjskem poleg Jesenic tudi Škofjo Loko, Kranj in Tržič. Predračunska vrednost za prvo fazo znaša po aproksima-tivnem izračunu 704 milij. din. V tej ceni so všeti stroški plinovoda do glavnih potrošnih središč, niso pa všteti stroški priključkov in napeljav pri potrošnikih ter tudi ne stroški, ki bodo nastali zaradi sofinanciranja paralelnega plinovoda preko češkoslovaške. Predračunska vsota naj bi se pokrila iz 1. dodeljenih družbenih sredstev 100 mio din 14,2 % 2. sredstev investitorjev in sovlagateljev 150 mio din 21,3 % 3. blagovnih kreditov 120 mio din 17,0 % 4. investicijskega posojila INE 140 mio din 20,0 % 5. finančnih kreditov 194 mio din 27,5 °/o Na potrošnike bi v prvi fazi odpadlo 150 milijonov din ali 21,3 %. Preračunano na normalni kubični meter predstavlja to 0,25 din. Na Peko odpade od tega 300.000 din (1,200.000 normalnih kubičnih metrov, kolikor bo znašala naša potreba leta 1980 à 0,25 din). Delavski sveti TOZD so se strinjali, da to vsoto vnesemo v investicijski program za prihodnji dve leti in da pristopimo k interesni skupnosti za gazifikacijo Slovenije. Tako kot mi, je tudi ostala tržiška industrija zainteresirana na plinovodu, ki naj bi z letom 1980 pričel nadomeščati premog in nafto. Pristop tržiške industrije k interesni skupnosti je združen s plačilom prispevka za sofinanciranje, vendar, če tega ne bi storili, do plina, po tej najcenejši poti, ne bi prišli. Janko Rozman po novi metodi ne bo kaj deliti; — ocena bo na nek način postavila na preizkušnjo veliko naših človeških vrlin. Prav je, če se bomo res zavedali, da le povezani v celoto lahko dosegamo uspehe, zato se bomo zavzemali ob oceni za poštenost, pa tudi za strpnost in razumevanje; — veliko je stvari, za katere se bo ob oceni treba dogovoriti. Zato ni dovolj le javnost dela analitične komisije, ampak si bomo morali prizadevati, da bodo v sporazumu sodelovali prav vsi, le tako bo ocena lahko najbolj objektivno zastopala interese vsakega in vseh. O teh vprašanjih bomo V četrtek, 14. novembra 1974 so na Reki odprli novo veleblagovnico RIJEKA. Zgradilo jo je se-edem trgovskih in gostinskih podjetij združenih v poslovnem združenju OB-SKRBA. Veleblagovnica ima 12 tisoč kvadratnih metrov koristne površine, kjer prodajajo približno 50 tisoč predme- pisali tudi v Čevljarju, hkrati pa si vzeli čas, da bi čimveč ljudi lahko dalo svoj »za« in »proti« za posamezne odprte dileme. Pri tem delu bo kot zunanji sodelavec sodeloval tudi tovariš Pavle Kogej, dipl. psiholog iz Ljubljanskega zavoda za organizacijo poslovanja, ki se je specializiral prav za metode analitične ocene delovnih mest. Na prvem sestanku je vse navzoče navdušil za novo metodo s svojo neposrednostjo, predvsem pa z velikim poznavanjem problematike. Upajmo, da bomo znali njegovo pomoč dobro i izkoristiti in bomo zastavljeno nalogo dobro opravili. tov. Veleblagovnica zajema 50 odstotkov vsega trgovskega prostora v središču Reke. V veleblagovnici ima svoje prodajne prostore tudi Peko. To je trenutno naša prodajalna z naj-večjim prodajnim prostorom. Razgovor s prodajalci in o uspehu prodaje bomo objavili v prihodnji številki čevljarja. Z otvoritve — oddelek Peko Veleblagovnica Rijeka Pospešen porast reklamacij V zadnjem tednu meseca oktobra, predvsem pa v začetku meseca novembra beležimo pospešen porast reklamacij, ki so v drugi polovici novembra dosegle že povprečje 150 parov na dan. Objektivni vzrok je vsekakor slabo vreme ob koncu preteklega meseca. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je več kot polovica vrnjenih čevljev slabo zalepljenih. Isto napako lahko sledimo iz me seca v mesec, saj odlepljen j e podplatov zajema največjo postavko med vzroki za reklamiranje. 150 parov dnevno reklamiranih parov predstavlja 1,85 % dnevne proizvodnje. 2/3 reklami- ranih parov popravimo ali pa priznamo delni popust, kar tudi ni majhen strošek. Za vse ostale (1/3 parov) pa moramo kupcem priznati dobropise za nabavo novih čevljev. Če to upoštevamo, lahko pridemo do podatka, da vsak delovni dan izgubimo cca 7.500,00 dinarjev, oziroma se nam za toliko zmanjša celotni dohodek. Čas je, da vprašanju reklamacij posvetimo več pozornosti tam, kjer se to da pozitivno odpravljati, kajti tudi in predvsem v kvaliteti moramo videti svoj dohodek ter prosperiteto naših proizvodov. Peter Zupan Nagrajevanje in obračun osebnih dohodkov Za zadnja dva meseca — september in oktober so nam osebne dohodke obračunali v centru — prejeli smo popolnoma drugačne obračunske liste kot smo jih bili vajeni doslej. Del osebnih dohodkov je bil po sklepu skupnega delavskega sveta nakazan na hranilno knjižico in le del — osebni dohodki do 1.200,00 dinarjev — izplačan v gotovimi. Ker večkrat nastajajo razna vprašanja s področja osebnih dohodkov, smo se odločili, da v kratkem in na kolikor mogoče razumljiv način pojasnimo sistem nagrajevanja in obračun osebnih dohodkov v našem podjetju. ZA DELAVCE V PROIZVODNJI so osebni dohodki obračunani po normi ali po času. Zaslužek po norimi se obračunava po vrednosti 'dela, ki ga delavec opravlja in je odvisen od doseganja norme posameznega delavca. Vsak delavec ima določeno obračunsko postavko, :ki je odvisna od analitične ocene delovnega mesta, ki ga pretežno opravlja. Po tako določeni obračunski postavki se obračunavajo dela, ki jih glede na njihovo naravo ni mogoče normirati. ZA DELAVCE V REŽIJSKIH SLUŽBAH je obračunska postavka določena po vrednosti dela, iki ga opravlja — oz. razreda, v katerega je delovno mesto razvrščeno po analitski oceni in pa od osebne ocene posameznega delavca. Za delo v podaljšanem delovnem času, za nočno delo in za delo ob nedeljah in državnih praznikih pripadajo delavcem naslednji dodatki: — za delo v podaljšanem delovnem času 50 % od obračunske postavke, — za nočno delo 40 % od obračunske postavke, — za delo ob nedeljah 30 °/o od obračunske postavke in — za delo na dan državnega praznika 50 % prav 'tako od obračunske postavke. V primeru, da je delavec delal 15 dni v mesecu in v teh dneh 110 ur po normi, 10 ur po času in ima 10 nadur in 10 ur v nočni izmeni je njegov obračun takle: Opis Uma postavka Ure Vrednost din ure po normi 110 1.851,00 norma nadure 8,44 10 42,20 norma nočne ure 8,44 10 33,75 časovne ure 8,44 10 84,40 skupaj 100 % (1.851.00 din 84,40 din) 1.935,40 skupaj s točko 1. 14 % 2.206,35 dodatki 75,95 Vrednost točke se obračunava le na 100 % osebni dohodek, brez dodatkov, zato so ti prikazani v obračunu posebej. V našem primeru 42,20 din in 33,75 din je 75,95 din. 100 % vrednost zaslužka za podaljšani delovni čas za 10 norma nadur je upoštevana v koloni norma ure v znesku 1.851,00 din. Poleg zaslužka za opravljeno delo ima delavec pravico tudi do nadomestil osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela za: — redni letni dopust — za državne praznike — za izredni in študijski dopust — za odsotnost zaradi krvodajalstva — za odsotnost zaradi udeležbe na tekmovanjih — za odsotnost zaradi poziva vojaških organov ali organov družbenopolitičnih skupnosti in — za odsotnost zaradi bolezni Nadomestilo za redni letni dopust se obračunava v višini povprečnih osebnih dohodkov, ki jih je delavec prejel v preteklem koledarskem letu, vključno z vrednostjo točke in tretjo delitvijo. V izračunu poprečnih osebnih dohodkov pa se ne upošteva 50 % dodatek za delo v podaljšanem delovnem času in stal-nostni dodatek. Enako kot nadomestilo za dopust se obračunava tudi nadomestilo za odsotnost zaradi udeležbe na tekmovanjih. Nadomestilo — za državne praznike — za izredni in študijski dopust — za odsotnost zaradi krvodajalstva je enako osebnemu dohodku, ki ga je delavec prejel v preteklem mesecu. Tudi v tem izračunu se ne upošteva 50 % dodatek za delo v podaljšanem delovnem času in stal-nostni dodatek. Nadomestilo za čas bolova-nja se obračunava po povprečnem osebnem dohodku, ki ga je delavec prejel v preteklem koledarskem letu — razen 50 % povečanje za delo v podaljšanem delovnem času. Nadomestilo do 30 dni bo-lovanja se izplačuje v breme podjetja v višini 90 % od povprečnih osebnih dohodkov delavca iz preteklega leta. Za nesreče pri delu in poklicna obolenja pripada nadomestilo v višini 100 % od prvega dneva dalje, prav tako od povprečnih osebnih dohodkov delavca iz preteklega leta. Nadomestilo za bolovanje preko 30 dni gre v breme skladov zdravstvenega zavarovanja in se izplačuje od 31. do 60. dneva bolovanja v višini 80 %, naprej pa v višini 90 % od povprečnih osebnih dohodkov delavca iz preteklega leta. Nadomestilo za porodniški dopust se obračunava v višini 100 % osebnih dohodkov delavke iz preteklega leta in se izplačuje od prvega dneva dalje iz skladov zdravstvenega zavarovanja. Če se zavarovanec zdravi v bolnišnici in nima družinskih članov za preživljanje, se nadomestilo zmanjša še za 20 odst. Delavcu, ki ima enega ali več družinskih članov za preživljanje, se nadomestilo ne zmanjša. Pri izplačilu nadomestil za bolovanje preko 30 dni velja omeniti, da jih bomo v bodoče prejemali istočasno z osebnimi dohodki in ne več en dan kasneje kot doslej. Nadomestilo za čas odsotnosti zaradi poziva vojaških oblasti ali organov družbeno političnih skupnosti, se obračunava v višini povprečnih osebnih- dohodkov delavca v zadnjih treh mesecih na račun organa, ki kliče delavca. Poleg osebnega dohodka za opravljeno delo in raznih nadomestil za čas odsotnosti z dela, imamo po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov še nekaj dodatkov, ki imajo namen, da nagrajujejo delavce za: — neprekinjeno delovno dobo v podjetju — prihranek pri materialu — znižanje defektov v proizvodnji — za zmanjšanje zastojnih ur — otežujoče pogoje dela v TOZD gumarni in PUR — otežujoče pogoje dela na delovnem mestu vratar v matični tovarni. Glede obračunavanja naštetih podatkov naj pojasnimo, da se je s prehodom obračuna osebnih dohodkov na elektronski center spremenila tehnika obračuna tako, da se bodo v bodoče obračunavali na uro in ne na delovni dan kot doslej. Razlike, ki nastanejo po posameznih mesecih zaradi različnega števila plačanih ur, se v obdobju enega leta izravnajo. Od 1. 7. 1974 dalje se po sklepu delavskih svetov vseh TOZD obračunava tudi »draginj ski« dodatek zaradi podražitve osnovnih živil. Izplačuje se vsem delavcem v enakem znesku 100 din netto mesečno. Preračunano na ure znese to 0,77 din bruto na uro: Če pogledamo naš primer izračuna osebnih dohodkov še naprej in predpostavljamo, da je poleg že obračunanih osebnih dohodkov za delo delavcev bil — 5 dni na rednem letnem dopustu in — 4 dni na bolovanju in — mu pripada tudi dodatek za stalnost, ker je v podjetju zaposlen 15 let izgleda obračun takole: Opis Urna postavka Ure Vrednost din dopust 14,03 40 561,20 dodatek na stalnost 1,08 160 172,80 draginj ski dodatek 123,20 brutto OD 170 3.139,50 Od tako izračunanih bruto osebnih dohodkov nam odra-čunavajo prispevke za financiranje družbenopolitičnih skupnosti, ki jih je gospodarska organizacija dolžna ob dvigu osebnih dohodkov nakazati na odgovarjajoče račune, in sicer: —• občinski davek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja 0,20 %, — prispevek za financiranje temeljno izobraževalne skupnosti 5,18 %, — prispevek za financiranje temeljne skupnosti otroškega varstva 0,63 %, —- prispevek za financiranje republiške skupnosti otroškega varstva 2,26 %, — prispevek za zdravstveno zavarovanje 8,15 %, — osnovni prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje 11,48 %, — prispevek za financiranje temeljne kulturne skupnosti 0,60 %, — prispevek za financiranje republiške kulturne skupnosti 0,18 %, — prispevek za financiranje telesne kulturne skupnosti 0,52 %. Skupaj 29,20 %. Po odbitku naštetih prispevkov, ki jih je skupaj 29,20 %, dobimo neto osebni dohodek. Od neto osebnega dohodka nam odštejejo še: —• 1 % prispevka za šolstvo, — odbitke po specifikaciji in prištejejo: — hranarino, — boleznino, — potne stroške za prevoz na delo, — otroške doklade in tako dobimo »Skupaj OD«. Od skupnega OD gre 1.200,00 v izplačilno kuverto, razlika pa se nakaže v banko. V slučaju, da bi pri izračunu iz kakršnihkoli razlogov nastale razlike, bodo vsa eventualna doplačila ali popravki za pretekle mesece prikazani v koloni PRIHRANEK v obračunu za naslednji mesec. Merhar Risalnica v biroju za projektiranje Volili smo v organe upravljanja Dne 28.10.1974 smo volili člane odborov za medsebojna razmerja v združenem delu, njihove namestnike ter člane odborov za samoupravni nadzor, v nekaterih TOZD pa tudi nadomestne člane skupnega delavskega sveta in delavskih svetov TOZD. Za izvedbo volitev je volilna komisija v 16 volilnih enotah določila volišča, kjer so delavci neposredno tajno volili navedene organe upravljanja, ki bodo odločali o njihovih originarnih pravicah in tudi o izpolnjevanju delovnih obveznosti. Delavci TOZD prodajna organizacija MREŽA iz poslovalnic so volili predčasno ter volilni material do dneva volitev v vseh TOZD poslali volilni komisiji, žal nekatere poslovalnice ne izvajajo določil volilne komisije pravilno in ne pošljejo volilnega materiala pravočasno ali pa ga sploh ne pošljejo. Zaradi tega je v tej volilni enoti največ neupravičeno odsotnih volilcev, saj se štejejo vsi delavci v prodajalni, od katere volilni odbor ne prejme volilnega materiala, za neupravičeno odsotne od volitev. Volitve so na vseh voliščih potekale normalno, volilci pa so v posameznih TOZD in SSSS volili takole: TOZD štev. volil. volilo % opravič. odsot. % neopr. ods. % OBUTEV 978 866 88,6 111 11,3 1 0,1 GUMOPLAST 101 93 92,1 7 6,9 1 1,0 POLIURETAN 117 105 89,7 10 8,6 2 1,7 TRBOVLJE 285 261 91,6 20 7,0 4 1,4 MREŽA 742 615 82,9 65 3,7 62 8,4 SSSS 493 429 87,0 64 13,0 — — Skupaj 2716 2369 87,2 277 10,2 70 2,6 Izvoljeni odbori so se že konstituirali. Spiski organov upravljanja, tudi novoizvoljenih, so bili objavljeni v posebni številki Čevljarjevih obvestil. Nasi delegati v samoupravnih interesnih skupnostih Na podlagi republiškega zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v samoupravne interesne skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti smo izvolili svoje predstavnike - delegate za samoupravne interesne skupnosti. Delegati nas bodo predstavljali in zastopali naše interese v samoupravnih interesnih skupnostih, tako na primer: v temeljni izobraževalni skupnosti, kulturni skupnosti, telesnokulturni skupnosti, v skupnosti otroškega varstva, v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v skupnosti zdravstvenega varstva in v posebnih skupnostih, ki bodo ustanovljene na različnih področjih dela oziroma interesov občanov: npr. vodne skupnosti, stanovanjske skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva hx druge. Volitve delegatov so razpisali delavski sveti TOZD za dne 5. decembra 1974. Za pravilno izvedbo volitev je bila zadolžena volilna komisija, ki so jo imenovali delavski sveti, ter volilni odbori, katere je za posamezno volilno enoto oz. volišče imenovala volilna komisija. O izidu volitev oz. o konstituiranju delegacij vas bomo obvestili z objavo na oglasnih deskah in v posebni izdaji Čevljarjevih obvestil. Horžen Uspela krvodajalska akcija Krvodajalska akcija 25. in 26. novembra je presegla pričakovanja. Občinski sindikalni svet v Tržiču je zbral 1029 prijav (predvidenih 600). Odvzema krvi se je udeležilo 915 krvodajalcev, 842 je kri darovalo, 73 pa je bilo odklonjenih zaradi nezadovoljivega zdravstvenega stanja. Iz naše delovne organizacije se je udeležilo odvzema krvi 239 članov. Transfuzijska postaja je tako zbrala v Tržiču približno 225 litrov krvi, kar je zares pohvalno. V ponedeljek je Nezgode pri delu: V mesecu oktobru je bilo v naši matični tovarni 9 nezgod pri delu, od katerih je bilo 7 nezgod na delovnem mestu, 1 na poti na delo in 1 na poti z dela. V oktobru lanskega leta sta bili le 2 nezgodi pri delu. Če to število primerjamo z letošnjim, vidimo, da je število nezgod pri delu zaskrbljujoče naraslo. Pregled nezgod na delovnih mestih: datum: 1. 10. 1974 delovno mesto: obratni mehanik vir nezgode: vilice za natikanje podplatov pri barvanju kratek opis nezgode: ostri del vilic se mu je globoko zarinil v nogo. datum: 10. 10. 1974 delovno mesto: obratni mehanik vir nezgode: rezilo kot sestavni del stroja kratek opis nezgode: odstranjeval je usnje, ki se je v stroju zagozdilo in motilo normalno delovanje stroja, pri tem mu je spodletelo in z roko je udaril ob rezilo (globok urez), datum: 22, 10, 1974 delovno mesto: cvikanje vzgiba vir nezgode: drobec železa kratek opis nezgode: med delom na stroju je delavcu prišlo do nezaželenega čakanja — nekateri so morali čakati na odvzem po 5 ur, toda zastoja ni bil kriv organizator, ampak krvodajalci sami, ker niso prihajali točno po razporedu in pa naknadni pfi-javljenei. Precej je bilo že govora, da je letošnja akcija zadnja, v naslednjem letu naj bi namreč začeli voziti krvodajalce v Ljubljano z avtobusi. Na občinskem sindikalnem svetu se ne navdušujejo za to varianto, ker menijo, da bi bil manjši odziv, stroški pa večji. drobec železa priletel v oko (tujek v očesu), datum: 24. 10. 1974 vir nezgode: stopnice kratek opis nezgode: ko je šla delavka na malico je na stopnicah nerodno stopila in padla, pri tem pa si je poškodovala desno roko (izvin), datum: 29. 10. 1974 delovno mesto: barvanje robov vir nezgode: dvig zaboja kratek opis nezgode: ko je delavka hotela preprečiti padec zaboja (z gumi podplati) iz rok je uporabila dodatne sile, ker pa te v roki niso bile pravilno razporejene, je prišlo do spiralnega zloma četrte dlančnice desne roke. datum: 30. 10. 1974 delovno mesto: toikač in likalec vir nezgode: drobec smole kratek opis nezgode: pri strojnem tolčenja Se je sprostil drobec smole in mimo zaščite priletel delavcu v oko (tujek v očesu), datum: 30. 10. 1974 delovno mesto: servirka v tovarniški menzi vir nezgode: nož kratek opis nezgode: pri rezanju kruha se je urezala v kazalec leve roke. Povzetek: Na podlagi zgoraj, navedenih podatkov lahko sklepamo, da bi bilo vse nezgode možno preprečiti. Ker so vzroki nezgod sestavljeni iz več faktorjev, je težko točno definirati vzroke za posamezne nezgode, vendar lahko trdimo, da je faktor človek še vedno prevladujoč, le v dveh primerih je prevladoval materialni faktor. Zamotano vprašanje, zakaj človeški faktor prevladuje v vzroku za nezgodo, je težko definirati. Vzroke za to iščemo v psiho-fizioloških lastnostih človeka. Iž opisov nezgod vidimo, da se delavci med delom premalo zavedajo nevarnosti, ki jim pretijo na delovnem ineStu in v okolici, čeprav so s temi nevarnostmi Seznanjeni. Prijavljanje nezgod pri delu Ker se še vedno dogaja, da nezgode niso pravočasno prijavljene v referatu za varstvo pri delu (razen častnih izjem), bom navedel, kako se mora vsaka nezgoda V najkrajšem roku (največ 24 ur) prijaviti. 1. Delavec, ki Sé poškoduje pri delu je dolžan, da ö tem brez odlašanja obvesti predpostavljenega delavca (mojstra, obratovodja). če zaradi značaja poškodbe delavca sam tega ne more storiti, je dolžan to njegov najbližji sodelavec ali prvi, ki je opazil nezgodo. Vsak delavec, ki se poškoduje, se mora osebno zglasiti na referatu za varstvo pri delu takoj, ko mu zdravstveno stanje to dovoljuje. 2. Mojster ali obratovodja je dolžan, brž ko je izvedel za nezgodo, takoj obvestiti zdravstveno službo in na posebnem obrazcu (obvestilo o nesreči pri delu) tudi referat za varstvo pri delu. 3. V primeru težjega primera nezgode pri delu se mora poškodovancu nuditi prva pomoč, nemudoma se mora obvestiti zdravstveno službo in referat za varstvo pri delu. Na mestu nezgode ne sme nihče ničesar spremeniti, dokler ni opravljen izvid. Posebno velja to za primere, ko opravijo izvid organi družbenopolitičnih skupnosti (inšpekcija dela, uprava za notranje zadeve). Ponovno Sem opozoril na način prijavljanja nezgod pri delu z namenom, da osvežim spomin vsem neposrednim proizvajalcem in odgovornim vodjem. V tovarniškem glasilu sem namreč enkrat že objavil način prijavljanja nezgod, nekajkrat sem kasneje opozarjal na to, z odgovornimi vodji sem se posebej raz-govarjal o tem, vendar je vse to prizadevanje obrodilo malo sadov. Le častne izjeme med odgovornimi vodji SO prijavljanje vzele resno. Še vedilo so primeri, ko poškodovanec pride prijavit nezgodo pri delu po 3 tednih Od nastanka nezgode, vemo pa, da se mora prijava nezgode izvesti na posebnem obrazcu v 24 urah od trenutka nezgode. Kdo je kriv v tem primeru? Krivca je težko najti, kajti potencialna krivca sta neposredni proizvajalec kakor tudi njegov vodja. feme Pavel Varsfvo pri delu Tehnologija lepljenja Poliuretanski podplati so iz integralne PUR pene, so spec. lažji od gumijastih podplatov (spec. teža 0,5 do 0,6). Karakterističnost integralne PUR pene je v njeni strukturi, ki je podobna strukturi porozne kosti. Notranjost je porozna, luknjičava z zunanje strani pa je polna trda struktura, ki se imenuje koža integralnega poliuretana. Zaradi tega so debelejši podplati spec. lažji od tankih, ker imajo več porozne strukture. Kosmatenje podplatov se izvaja z enakim strojem kot pri koritastih gumijastih podplatih, razlika pa je v tem, da se uporabljajo posebni re-skarji. Pri kosmatenju se odstrani barva in pa snovi, ki preprečujejo zalepljenje. Pranje lepilne površine brez da bi se ta predhodno nakosma-tila ni sigurno, po drugi strani pa je kontrola očiščenih površin na podplatu nemogoča. delku montaže se lepilo na podplatu po ponovnem nama-zanju z lepilom toplo aktivira. Optimalne rezultate lepljenja se dobi na ta način, da se nahrapavljene in dobro očiščene površine premaže z lepilom v času treh ur. Na ta način dobimo najboljši spoj z lepilom. Namazani podplati nato lahko stoje do dva dni. Pri nalaganju podplatov v zabojčke ali v vozičke je potrebno posebno paziti, da lepilne površine niso izpostavljene prahu ali drugi umazaniji. Priprava zalepljenja v montažnem oddelku Razna zadebelena mesta in pa gube na navlečenem napu-stu s tolčenjem in glajenjem odstranimo. Po tej operaciji se izvrši kontrola navlačenja in polproizvod je pripravljen za naslednje operacije zlep-ljenja. Poliuretanski podplati Poliuretanski platoji se izdelujejo prav tako iz integralne pene, ki pa ima nekatere fizikalne lastnosti slabše kot so le-ti pri podplatih. Te platoje nato preoblečemo z usnjem ali s tekstilom. Uporabljajo se izključno kot modni efekt. Na preoblečeni plato, pri katerem je preobleka nahrapavljena se nalepi podplat, ki mora izdržati na-tezne sile, ki nastopajo pri hoji. Imeti morajo visoko odpornost na obrabo. Ti platoji so oprani v čistem bencinu, šele nato se premažejo z lepilom brez kosmatenja. PVC podplati Lepilna površina se lahko nakosmati ali pa se premaže s posebnim PVC premazom, ki aktivira površino in omogoča zlepi jen je z lepilom. PVC podplati se uporabljajo kot montažni podplati brez obdelave roba in peta. Mazanje podplatov in priprava za montažo Pri sodobni proizvodnji čevljev so podplati predhodno obdelani in pripravljeni za montažo v sekalnici. Ta način predpriprave podplatov se imenuje »predfiniš«. Lepilne površine so okosmatene in že premazane z lepilom. V od- Kosmatenje napusta pri navlečenem polizdelku Pri tej operaciji odstranjujemo površinski sloj — to je barvo z lica in delno povrh-nico. Na ta način smo pripravili material prepustljiv za lepilo. Vlakna nakosmatene površine zgornjega usnja morajo biti kratka in fina. Posebno je potrebno paziti, da se odstrani ves prah pri lak usnju, plast laka in pa barva. Zato uporabljamo žične ščetke, pri katerih je jeklena žica vulkanizirana v gumo. Prav tako lahko uporabljamo brusne trakove, zrna 30 do 40 ali brusni kamen. Žične ščetke je potrebno brusiti tako, da se pri brušenju vreteno vrti v obratni smeri, z grobo zrnatim brusnim kamnom. Pri kosmatenju ženske obutve v vzgibnem delu se uporabljajo posebni stroji za kosmatenje z vodili in zato ni potrebno označevati do kje naj bi se usnje nakosmatilo. Grobo kosmatenje ali tvorba utorov preprečuje dobro zalepljenje. Dolga vlakna je potrebno vedno zbrusiti, ker le-ta ne prenesejo večjih mehanskih obremenitev. Lepilna površina ne sme biti umazana z drugimi materiali kot so lepila, olje, prah, itd. Pretežno se danes zgornje usnje podplatov stroji s kromovimi strojili. Včasih je tudi usnje strojeno vegetabilno, kombinirano ali pa je močneje maščeno. Pri takih usnjih je potrebno zgornji sloj dobro odstraniti. Hrapavo usnje kot so hunting in velur je močno popra-šeno, zato ga je potrebno pred nalepljenjem dobro očistiti. Nakosmateni napust dobro namažemo z lepilom, kar pa je seveda odvisno od vpijanja usnja. Če je usnje porozno ali slabih vlaken, je le-to treba predhodno namazati s predmazom. Bolj mastno usnje se lepi z dvokompo-nentnimi lepili. Na vsak način pa je treba usnje pred uporabo v proizvodnji preizkusiti na zalepljenje. Da bi se dobilo dobro zlepljenje, je potrebno zgornje usnje vedno namazati 2-krat, to je prvič s predmazom, ki je redkejši in nato še z gostejšim lepilom. Najboljše rezultate pri zlep-ljenju se dobi, če se polizdelki v posebni komori aktivirajo na 60° C. Na ta način se dobi boljša povezava med aktiviranim podplatom in zgornjim delom. Mazanje lepila in uporaba Lepilo mažemo s ščetko, ki ima kratke in trde ščetine. Lepilo dobro utremo v nahra-pavo površino. Predpogoj za dobro zlepljenje je čistoča, zato mora biti ščetka vedno čista. Čisti se v topilu za odgovarjajoča lepila. Ponavadi je v navodilih za lepljenje tudi navedeno sredstvo za čiščenje. Poleg ročnega mazanja obstajajo še drugi sistemi kot npr.: mazanje s strojem s pomočjo valja, s pomočjo brizganja, aparata za mazanje, namakanje in drugo. Proizvajalci lepil za vsako vrsto lepil izdajajo posebna navodila, po katerih naj bi se preizkusilo in uporabljalo lepilo v proizvodnji. Večkrat pa se zgodi, da je zaradi različnih pogojev dela potrebno ta navodila prilagoditi na lastne pogoje. Faktorji, ki vplivajo na to so: temperatura sušilne komore, material, vlaga itd ... Postopek toplega aktiviranja in zlepi j en ja Toplo aktiviranje lepila je v proizvodnji obutve pokazalo dobre rezultate, ker so lepila termoplastična. Najbolj so se pokazali šok aktivimi aparati, ki na hitro segrejejo lepilno površino in ne pregre-jejo podplata v celoti. Močno pregrevanje podplatov povzroči, da Ie-ta postane plastičen zaradi česar se površina podplata poveča. Po zlepljenju so vidne vse nerav-nine, ki so na spodnji strani navlečenega polproizvoda. Podplati iz mikroporoznih gum se običajno po toplem aktiviranju skrčijo, zaradi tega je potrebno to vrsto gume stabilizirati. S toplotnim aktiviranjem Se izognemo različnim proble- mom, ki otežkočajo zalepljenje kot so npr.: čaš sušenja lepila, temperature prostora, vlažnost zraka itd ... Lepila je treba aktivirati na temperaturah od 80 do 90° C, čas aktiviranja pa. je od 8 do 10 sekund. Aktivirajo se vse vrste podplatov tako usnjeni kot gumijasti in poliuretanski. Mehke transparentne podplate z grobimi profili se ne aktivira. Prav tako se ne aktivirajo podplati namazani z dvokom-ponentnim lepilom. V sekalnici izdelani spodnji deli se dostavljajo v oddelke montaže, kjer se podplate ponovno namaže in posuši. Velika večina tovarn še ni osvojila ta način dela, dasi se je pokazalo, da je ta način dela naj-sigurnejši. Zgodi se tudi, da predhodno namazani podplati dalj časa stoje ali da se je na lepilno površino vsedel prah. V tem slučaju je kon-taktnost lepilne površine po aktiviranju zmanjšana in pri montaži ne pride do dobrega spoja lepljenih površin. Stiskanje in nalaganje Stvarno vezavo lepilnih slojev se dobi šele ko se obe lepilni plasti stisne. Ta pritisk mora biti razdeljen po celi površini podplata enakomerno. V ta namen se uporabljajo stiskalnice, ki s pomočjo hidravlike enakomerno razdele pritisk po elastičnih blazinah, ki se uravnavajo po krivini kopita ali podplata. Pri vsaki novi vrsti obutve je potrebno nastaviti blazino s profilom kopita ali podplata. Na tržišču ni stiskalnic z univerzalnimi blazinami, ki bi se same nastavile po profilu in obliki kopita. Posebno pri določenih vrstah podplatov je potrebna izredna točnost negativov iz elastičnih materialov. Le na ta način lahko dosežemo zadovoljive rezultate lepljenja. Pritisk je odvisen od trdote podplatov, prav tako tudi čas in jakost pritiska. Pri mehkih podplatih je potreben manjši pritisk, pri trših večji. Predvsem to velja za usnjene podplate in trde gumijaste podplate. Pritisk je GmbH, Miinchendorf, Niiederösitenraich Podjetje je bàlio ustanovljeno lata 1919 in se je leta Ì957 preselilo na sedanje mesto. Od leta 1962 dalje ga vodi ing. Heinz Popovič. Produkcija: 1.400 parov modne damske obutve na v mejah od 3 do 5 atmosfer, čas prenašanja pa je od 7 do 10 sekund. Poleg tega, da se uporablja pravilno lepilo, pravilno mazanje, čas sušenja, aktiviranje in pa pritisk, morajo tudi montažni podplati odgovarjati točno obliki kopita in velikosti. Premočno vlečenje podplata na kopitu zmanjšuje trdnost zalepljenja. Podplat mora pri stiskanju priti v kontakt s celotno površino navlečenega napusta. Kontrola lepljenja v proizvodnji Zaradi sigurnosti je potrebno stalno kontrolirati kvaliteto zalepljenja v proizvodnji. Vodje oddelkov morajo vedno skrbeti za kvaliteto lepljenja in praktično preizkušati trdnost zalepljenja. To izvedejo na ta način, da vzamejo čevlje s traku in jih ročno ali s kleščami poskušajo odpreti. Te preizkuse je potrebno vedno delati 24 ur po zlepljenju. Pri trganju podplata je razvidno, kako trdno se je podplat prilepil ob zgornji del čevlja. Ce se material trga je zalepljenje v redu. Lahko pa se tudi dogodi, da se film lepila oddvoji od zgornjega usnja ali podplata. V tem slučaju je zalepljenje slabo. Poleg tega je mogoče videti, če je ob stiskanju prišlo do združevanja lepilne površine na celi površini nakosmatene-ga napusta in površine podplata. Ni zadostno samo preizkušati trdnost zalepljenja v laboratoriju, temveč je potrebno preizkusiti lepilo tudi v proizvodnji. Laboratorij lahko da mnenje o kakovosti lepila in o tem, kakšne materiale je možno med seboj zlepiti. Kot je iznešeno pa je mnogo faktorjev, ki v precejšnji meri vplivajo na kvaliteto zlepi j e-nja, (temperatura prostora, način mazanja, število nanosov, pritisk pri stiskanju, oblika blazine itd ...). Šele po praktičnem preizkusu lahko rečemo, da smo naredili vse, da bi bilo zalepljenje resnično v redu. Jože Gros modernem transportnem traku. Cena se giblje od 120 do 130 ASch za par. V podjetju je zaposlenih 130 delavcev. V sezoni izdeluje 36 modelov. V zadnjem letu so prvič prodrli na zahodno nemški trg. Gustav Hoffman GmbH, Gmunden Leta 1967 so prevzeli čevljarsko 'tovarno Hecht v Gmundenu in v kratkem na osnovi racionalizacije in izboljšanja kvalitete dosegli povečanje proizvodnje. Pred petimi leti so izdelali v Gmundenu in še v dveh dislociranih obratih 307.000 parov čevljev, medtem ko znaša danes količinska dnevna proizvodnja 3.000 parov usnje- ne obutve in 1.000 parov otroških copat. V EFTA države izvozijo približno 30 %, na avstrijskem trgu pa zalagajo približno 600 nadrobnih trgovin. Investicije so v šestih letih znašale 30 milij. ASch. Tovarna ima poseben šolski obrat, iz katerega dobivajo izučene prirezovalce, prešivalke in druge strokovne čevljarske delavce. Evelyn Modeschuhfabrik Z današnjo številko uvajamo v Čevljarju novost, ali osvežitev vsebine. To stran smo prepustili sodelavcem Biroja za projektiranje. Želja vseh članov biroja, da v našem Čevljarju uvedemo novo rubriko se je uresničila. Približati se hočemo našemu kolektivu z uvedbo stalnih rubrik, kot so: — Predstavitev naših prodajaln širom po Jugoslaviji. — Predstavitev študijskih nalog o tehnologiji prodaje (razvojno delo). — Stalna rubrika »arhitekt svetuje« Velikokrat se v biroju oglašajo člani naše delovne skupnosti z vprašanji s področja opreme stanovanja. Radi pomagamo pri reševanju tega ali onega problema, vendar opažamo, da so si ta vprašanja več ali manj podobna, oziroma se ponavljajo. V želji, da bi v podobnih dilemah pomagali čim širšemu krogu naših sodelavcev do rešitve, odpiramo stalno rubriko »ARHITEKT SVETUJE« v našem časopisu. V njem bomo od številke do številke obravnavali problematiko opremljanja posameznih bivalnih prostorov. Tema članka v naslednji številki bo »PREDSOBA — VIZITKA STANOVANJA«. Pričakujemo, da boste uredništvu časopisa zaupali svoje konkretne probleme, s katerimi se srečujete in izrazili željo po določeni temi. V kolikor bosta prostor in obravnavana tema dopuščala, bomo v tekst vključili odgovore na vaša konkretna vprašanja, in s tem omogočili vsem posameznikom, ki jih tarejo podobne skrbi, da bodo zase našli primerno rešitev. Pa naj vam še predstavimo: Biro je oddelek, ki izdelke 2700 delavcev skuša predstaviti in ponuditi potrošniku na način, ki se po eni strani prilagaja mentaliteti- potrošnika, po drugi strani potrošniku izdelek v v okolje, ki kar najbolj pritegne potencialnega kupca. Z drugimi besedami je naloga Biroja primarno: študij tehnologije prodaje, v sekundarni dejavnosti, ki pa ni podrejena, pa predstavlja oblikovanje kupnega prostora. Službeno potovanje - dobri nameni S sodelavcem Tadejem sva v pozni večerni uri z devet-ko pristala na skopskem letališču. Razmeroma majhen letališki objekt, osvetljen z močnimi žarometi, je dajal vtis vpijočega v puščavi. Po polurni vožnji z letališča sva končno prišla do središča mesta. Tišino noči je parala brizgalna, is katero so čistili ulice. Edini spremljevalci nočnih čistilcev so bili semaforji, ki so mežikali v prazne ulice. Hitela sva, zjutraj naju je čakalo delo. Polna delovnega elana in spočita sva se zjutraj napotila v poslovalnico PEKO, ki leži natanko v središču mesta. Po potresu julija 1963 so zgradili skoraj nov center. zato je le malo starih stavb. Med novimi sodobno zgrajenimi objekti je tudi naša po prometu ena boljših prodajaln. Nedaleč stran sva opazila žalosten spomenik na strašno tragedijo, ki je pred 11 leti v nekaj sekundah spremenila Skopje v kup ruševin — ito je na pol porušena železniška postaja, ki bo vedno spominjala na grozo. Poslovodja prodajalne tov. Dimitrijevski naju je lepo sprejel. Razgovor je potekal o adaptaciji poslovalnice, ki je predvidena za naslednje leto. Pot sva nadaljevala proti Prištini. Od daleč dokaj prijetno mesto, toda ta misel se zgubi, ko se razgleduješ po njem. Ulice so blatne in umazane. Joj, kakšna razlika med Skopjem in Prištino! Prebivalci v Prištini bi resnično potrebovali dobre čevlje, kot so naši. Namreč v Prištini smo hoteli kupiti poslovni prostor in v teku so bdi še zadnji dogovori pri Stanovanjskem podjetju, ki pa so padli v vodo. Na dokaj neprijazen način so nama dali vedeti, da s kupčijo ne bo nič, in da so lokal namenjen za našo poslovalnico že prodali. Kaj sva hotela drugega, kot nadaljevati pot proti Kosovski Mitroviči. Prisrčen sprejem. Ravnina in ispet ravnina, že od daleč sva videla mesto. Ozke ulice so bile polne ljudi, ki so vodili živino. Le malo avtomobilov sem -opazil. Prebivalci se verjetno bolj navdušujejo za TRIM, največ je kolesarjev in pešcev. Prijazen poslovodja Žuri Ramadan naju je že čakal. Lepo nama je opisal mesto in njegove znamenitosti, od katerega pravi, da se ne bd nikoli ločil. Poslovalnica Peko je v glavni ulici v Starem vojaškem bloku, ki ni nič kaj sodoben, kot tudi ne notranjost. Poslovni lokali v Kosovski Mitroviči namreč -niso nič kaj urejeni. Po adaptaciji bo naša poslovalnica bela vrana med črnimi. Vrnila sva 'se spet v Skopje in naslednji dan odletela preko Beograda do Brnika. Tridnevno potovanje se je končalo. Najlepše je doma! PH Regali so novost V Biroju za projektiranje posvečajo največ pozornosti iskanju novih možnosti, oziroma projektiranju take opreme, pri kateri je racionalno izkoriščen vsak prostor. V poslovalnicah skoraj vedno primanjkuje prostora. Prijetna novost so pomični regali. To so 75 cm široki, 250 cm visoki in 120 cm globoki regali na kolescih, ki so nameščeni na tirnice. V regalu so police z dveh strani, na njih pa je 250 parov čevljev. S potegom za držaj, pomakne prodajalec regal pred sebe. Tako ima izbiro čevljev, ki jih kupec želi oziroma si jih je izbral v regalih za predizbiro. Da imajo regali mnoge prednosti nam povedo podatki: — pri pomičnih regalih prihranimo 29 % prostora pri istem številu čevljev kot jih spravimo v 100 °/o prostor z regali s prehodi, — obdelava pod regali (tla); za regali (zid) in nad regali (strop) ni potrebna, ker se ne vidi, — prednja stran regalov se lahko oblikuje po želji in obdelava lesa je veliko cenejša kot obdelava zidu, — zmanjša se pot prodajalca. Namesto, da gre^prodajalec k čevlju, se čevlji »pripeljejo« do prodajalca. Prve regale so namestili v prodajalni »Globus« v Kranju. Montaža enakih je predvidena tudi v Kopru in v adaptirani poslovalnici moške obutve na Reki. O praktičnosti in uporabnosti pomičnih regalov nam je poslovodja prodajalne v Globusu tov. Horvat Alojz dejal: »Mi smo zelo zadovoljni. Pomislekov, da ne bi bilo praktično sploh nimam in sem prepričan, da je to velik in pozitiven korak pri opremljanju poslovalnic in racionalizaciji prostorov. Všeč nam je, pa čeprav nimamo pomanjkanja prostora, koliko bolj bodo zadovoljni v majhnih poslovalnicah.« Hotela sem ga pohvaliti, da se je navdušil za neko novost. Znano je namreč, da si novosti na začetku težko utirajo pot. Na pol v šali na pol za res je dejal: V letošnjem letu sta bilia v sklopu tovarne dograjena že dva objekta: industrijska montažna hala za skladišča in generatorska postaja. V gradnji pa je prizidek k obratu plastike, ki bo po predvidevanjih končan v decembru letos. Za objekt industrijske montažne hale smo porabili 2.104.465,25 'din, in je v izmeri 1502 m2. Objekt je namenjen za skladiščenje materiala, uporablja pa ga predvsem nabavni sektor. 371,996,08 din pa je bilo potrebno za generatorsko postajo v izmeri 155 m2. Namembnost generatorske postaje — po postavitvi generatorja — bo napajanje električnega omrežja v podjetju v času redukcij električne energije. Znano je, da so že napovedane večje redukcije električne energije dio leta 1980. Za prizidek k obratu plastike je predvidena poraba 440.919,00 dinarjev, njegova izimera pa bo 154 m2. Samoupravna delavska kontrola je na svoji seji dne 20. »Nič me ne hvalite, meni je hvala že zaupanje uprave, da novitete preizkuša v naši poslovalnici.« Tov. Hortfat vabi prodajalce iz naših poslovalnic, ki imajo možnost obiska v Kranju, da si ogledajo novost. 11. 1974 želela poročilo o porabi sredstev za adaptacijo in opremo delovnih prostorov v Biroju za projektiranje, investicije in razvoj. Da bi bili vsi seznanjeni, objavljamo podatke v Čevljarju. Dosedanji prostori: 35 m2 oprema prostora: mize 7,2 m2 omare za vzorce 'im načrte 14 m2, operativne površine 7,2 m2. Ostanek je za komunikacijo — 6,6 m2 ali 1,3 m2 na delavca. Prostor je podstrešen s poševnimi stropi, tako da je povprečna višina strupa 1,90 m2. Novi prostori: prostor za sprejem in razgovor 15 m2, prostor za arhiv 30 m2, fotolaboratorij 8 m2, ko-pirnica in formatiziranje 12 m2. Povprečna višina teh prostorov je 160 cm. Podatki so sami po sebi dovolj zgovorni. Dodatni komentar ni potreben. Biro Poslovodaj v Globusu — pred regali Gradnje v tovarni Registracijo rodne organizacije Več 1973 godine počeli smo opšimim radom kao polaznom tačkom u vezi organizacija OOUR i registracija naše radne organizacije sa OOUR. Pri-preme za registracij u počele su zborovima radni-ka održanim u novembru 1973, na kojima smo prema predloženim analizama proučavali uslove za formiranje OOUR. Od-lučili smo za pet OOUR i to: OOUR proizvodnja obuče OOUR gumama i plastika OOUR poliuretan proizvodi OOUR organizacija prodaje OOUR izrada gornjih delova — Trbovlje Uporedo s ovim neposredno birana komisija pripremala je samoupravni dogovor o udru-živanju OOUR u Tvomici obuče PEKO Tržič. U vezi poslovanja OOUR usvojeni su privremeni akti: statutarni zaključci za svaku OOUR, koji su odredjivali osnove samoupravljanja u vremenu, kad se tvornica obuče PEKO Tržič organizovala prema novim propisima. Na osnovu toga podnet je bio predlog Okružnom privrednom sudu u Ljubljani za 5 OOUR. Izbori organa upravljanja prema statutarnim zaključcima i samouprav-nom dogovoru izvršeni su 24. januara 1974. Konstituiranjem rad-ničkih saveta OOUR i za-jedničkog radničkog saveta radne organizacije PEKO 7. 2. 1974 naše pre-duzeče formirano je prema no vom Ustavu i Zakonu o konstituiranju radnih organizacija udru-ženog rada te njihovom unošenju u sudni regi-star. Naše je preduzeče raspolagalo sa svimuslo-vima za registraci ju kao što je bilo odred jeno propisima ali je još bilo potrebno donošenje statuta OOUR i statuta radne organizacije. Pored toga u februaru mesecu usle-dilo je i donošenje novog Ustava SFRJ i SRS u kojima je bilo u odredje-nim članovima razlika od načrta Ustava i prema kojima bili su doneti i samoupravni dogovori. Zbog toga počeli smo prilagodjavanjem sporazuma sa Ustavom a i istovremeno pripremati statute za svaku OOUR i statut radne organizacije. Primerci statuta kao samoupravnog sporazuma bili su uručeni radni-cima, da bi se mogli pre donošenja upoznati sa odredbama ovih statuta. Načrti akata bili su uručeni i nadležnom sudu, kako bi se mogli još u raspisnom roku od 15 dana dopuniti. Statuti OOUR te pro-mene samoupravnog dogovora i statut preduzeča bili su usvojeni do 7.10. 1974. 21.10.1974 podneli smo Okružnom privrednom sudu u Ljubljani predlog za registracij u Tvornice obuče PEKO Tržič sa 5 OOUR i 116 poslovnih jedinica, kojima raspolaže prodajna organizacija. Novom registracijom Tvornica obuče PEKO nastupa u promet sa drugima u svoje ime i u ime OOUR. Preduzeče u vanjskim poslovima pred- Prošle su dve godine otka-ko se pojavilo pitanje buduč-nosti poliuretanskih djonova. Svi su odgovori bili pozitivni i pohvalni. Djonovima od po-liuretana uprkos nekim dosa-dašnjim krizama pripada bu-dučnost i neograničene mogučnosti upotrebe. Upotreba poliuretana u industriji obuče U poslednje vreme mnogo se pisalo o upotrebi poliuretana u industriji obuče. Stručnjaci so jednakog mišljenja o tome, da je materijal sa oznakom PU doneo nešto novo u upotrebi i modeliranju. Veliki deo proizvodjača ipak ne zna, da je PU pro-nadjen več 1937 godine. Računati moramo time, da je to razdoblje vreme istraživanja i iskustava i da je taj materijal upotrebljen na novim područjima proizvodnje. PU kao pena može se upotrebiti u industriji automobila, industriji pokučanstva, za izolacija o hladnjacima in ne na kraju i u proizvodnji djonova. Napred pomenuto je samo mali deo od mogučnosti upotrebe poliuretana. Velika količina djonova izradjena je od PU u odgovarajučim raz-ličitim kvalitetima. Novi materijal prvo je bio stavlja neograničeno generalni direktor, u nje-govoj odsutnosti direktor opšteg sektora i direktor finansijskog sektora. Ekonomske odnose iz-medju OOUR uredjuje godišnji poslovni ugovor a medjusobne odnose u udruženom radu uredji-vače samoupravni dogovori. Za ilustraciju, da na-pomenem, bilo je potrebno u vezi registracije is-puniti naročitih formula-ra i to 3.984 tabaka, što je u odnosu na samu pri-premu statuta, ugovora te radnog postupka za donošejne tražilo i mnogo vremena. Od podnošenja predloga 21.10.1974 do zaključka o upisivanju, koji če biti izdat 2.12.1974 struč-ne službe pripremale su dokumente, ispunjavale formulare, kontrolisale predložene dokumente i izvodile čitav postupak registracije. Nadam se, da če naše preduzeče biti registrovano 2.12.1974 kako je to odredjeno na privrednom sudu. Vida Rozman upotrebljen 1967 u tvornici ROMICA u proizvodnji papu-ča. Probe bile su izvršene na dva načina i to: prema prvom postupku pod pritiskom iz-radjivani su djonovi i posle lepljeni na gornje delovne a prema drugom postupku pod pritiskom nanošeni direktno na gornji deo, Dugotrajan i ubrzan razvoj iziskivao je višegodišnji napo-ran rad. Metod direktnog na-nošenja doveo je do tog stepena, da je bilo moguče početi sa normalnom produkci-jom. Bilo je poteškoča i he-mijskog i tehničkog značaja. Proizvodnja prema tom me-todu počela je 1969 godine, a danas je potražnja proizvoda od poliuretana iz dana u dan sve veča. Nova istraživanja donose nove i bolje proizvode. Povečavaju se proizvodni kapaciteti tako sirovina kao i konačnih proizvoda. Postupak direktnog nanošenja djonova na gornje delove izradi-la je tvornica ROMICA i do-vela ga do takvog stepena, da obuča sa djonovima od poliuretana praktično nema reklar macija. Buduči razvitak obuče ot kriče još i nepoznate moguč nosti, koje se ukazujui poliuretanskim materijalima prili kom prbizvodnje djonova Možemo tvrditi, da je pod račje upotrebe PU neogram čeno. O vaj materijal ne zav» si od mode. Djonovi pretera ne debljine, platoji kao i tan ki djonovi mogu se proizvodih od poliuretana u zavisno sti od modnih pravaca. Krea tivne mogučnosti spoljašnog izgleda djonova su neogram cene pošto se mogu upotre biti sve vrste gravura, imitacija prirodnih materiajala ko je se mogu reprodukovati. Obučarskoj se industriji da-kle pruža materijal, koji kreatorima daje velike mogučnosti. Naročito je važna pravilna upotreba hemijskog sastava i stalna kontrola materijala kao i tehnološkog procesa. Poznato je, da se djonovi od poliuretana vrlo malo iztroše. Sa normalnim PU djonovima mogu se uporediti samo vrlo skupe mešavine od specijalnih vrsta prirodnog kaučuka. Djonovi od poliuretana su i pre svega vrlo lagani (spe. tež. 0.6). Materijal sa strukturam čeli je stvara naročiti oblik poroz-nog tipa. Djonovi time postaja lagani i dobijaju na termoizolacijskim osobinama, tako kod visokih kao i kod niških temperatura. Proizvodnja i kontrola djonova od PU U tehnici proizvodnje danas su poznata dva različita PU sistema i to poliestarni PE i poliestarni PES sistem. Oba sistema imaju svoje prednosti i dobro su razvijem i u praksi provereni tako, da nema poteškoča prilikom proizvodnje ili reklamacije u finalnim proizvodima. Naročito su važni kontrola i provera-vanje osnovnih sestojaka ako proizvodjač sam proizvodi komponente a ako jih kupuje potrebno je testiranje istih. Ovo moraju obavljati kvalifi-kovani radnici jer nas samo to može ubediti, da če materija! biti 100 % upotrebljiv. Proizvodjači mašina u Ne-mačkoj uglavnom su se prilagodili razvoju i raspolažu širokim izborom naročitih mašina, koje svojom potpu-nošču omogučuju preradu PU istotako uspešno kao gu-mu ili PVC. Jedini je zahtev, da se mora proizvodnja ne-prekidno kontrolisati a to je i uslov ,da če tržište dobiti zaista kvalitetan proizvod. Prilikom upotrebe PU mora kontrola biti oštrija nego kod dragih metoda produkcije (guma, PVC). Biče potrebno više vremena za kontrolu i ispitivanje materijala. Poznato je, da je U četvrtak, 14. novembra ove godine na Rjeci otvorena je robna kuča RIJEKA. — Sagradilo ju je sedam trgovačkčih i ugostiteljskih preduzeča udruženim u poslovnom udruženju OPSKRBA. Robna kuča raspolaže sa 12.000 m2 prodajnog prostora, gde se prodaje otprilike oko 50.000 različitih artikala. Robna odredjeni broj inostranih proizvodjača obuče i djonova za svoje proizvode upotrebilo poliuretanski materijal, koji nije bio dovoljno ispitan, što-je prouzrukovalo nezadovoljstvo i brige. Proizvodjači su time pravili lošu reklamu po-liuretanu zbog lošeg kvaliteta materiajala in naneli dosta štete sebi i hemijskoj industriji. Kad je medjutim na inostranom tržištu bilo nemalo poteškoča, pre svega u italijanskoj proizvodnji zbog lošeg kvaliteta PU, nije na njemačkom tržištu bilo ni poteškoča ni reklamacija. Možemo tvrditi, da je PU idealan materijal za proizvodju djonova i obuče ali pod ušlo vom. da se u proizvodnji izvodi ne-prekidna kontrola i da proizvodnja ide pretpisanim po-stupcima. Ipak mogu cene kontrola i ispitivanja jako uticati na finalni proizvod. Svakog dana a i svagok časa je potrebna kontrola rada mašina i čita-vog PU sistema. Proces kontrole počinje u početku prilikom sastavljanja kompone-nata i koga izvodi stručno osoblje u laboratoriju i na svim stepenima proizvodnje te završava finalnim proizvodom — djonom. Preporučuje se uzeti u ispitan ju po više komada djonova od svake mašine za uštrcavanje poliuretana i to u svakoj smeni gde je naročitu pažnju treba usmeriti na sledeče: specifič-nu težinu, trošenje, otpomost na pritisak, elastičnost, kod djonova nanošenih pod pritiskom i vezivanje poraba djo-na sa navučenom golenjačom ili sarom ili slepljivanje djo-na istom. Prilikom proizvodnje novih djonova potrebno je ispitati odnos debljine djo-na, visinu potpetice, spoljašni profil, desen, otpornost profila a i ne na poslednjem mestu i moguče defekte, koji se javljaju prilikom livenja djonova. Ako podnesemo kratak rezime o preradi PU materijala u proizvodnji obuče možemo reči na osnovu konačnih ispitivanja i razvoja hemijske i obučarske industrije, da ne možemo zamisliti industrije obuče bez PU djonova. Uz to treba znati, da se mogučnosti upotrebe PU materiajala sve više proširuju i to u pravcu naročite proizvodnje cipela. I kreativne sposobnosti industrije biče potrebno ispitati zbog činjenice, da PU mate- ^ rijali pružaju velike mogučnosti. PU materijal jeste proizvod velike budučnosti. Janez Ažman kuča zauzima 50 posto čitavog trgovačkog prostora u centru Rijeke. U robnoj kuči svojim prodajnim prostorijama raspolaže i PEKO. Mo-metnalno je ovo naša naj veča pro davnica. Razgovor sa zaposlenim u toj prodavaonici u uspe-sima prodaje objavičemo u narednom broju Čev-ljar-a. Djonovi od poliuretano i njihova budučnost Poliuretanski podplati in njihova bodočnost Dobri dve leti je tega, kar se je pojavilo vprašanje bodočnosti poliuretanskih podplatov. Vsi odgovori so bili pritrdilni in pohvalni. Poliuretanski podplati imajo kljub vmesnim krizam neskončne možnosti in bodočnost. Uporaba poliuretanov v čevljarski industriji V zadnjem času je bilo veliko napisanega o uporabi poliuretanov v čevljarski industriji. Nedeljeno mnenje strokovnjakov je, da je ta material, v kratko označen z PU, prinesel nekaj novega pri oblikovanju in uporabi. Večina proizvajalcev pa le ne ve, da je bil ta material razvit leta 1937. Prav zaradi tega se je mogoče zanesti na dolgo obdobje raziskav in izkušenj. Po drugi strani pa si je pridobil v bližnji preteklosti brez števila novih področij uporabe. PU vpenjeni materiali se uporabljajo za izdelavo raznih delov za avtoindu-strijo, pri industriji pohištva, za izolacijo pri hladilnikih in ne nazadnje za izdelavo podplatov za čevlje. Vse našteto je le del možnosti uporabe poliuretana. Veliko število današnjih podplatov je izdelanih iz PU materiala v odgovarjajočih različnih kvalitetah. Najprej so začeli preizkušati novi material v tovarni ROMICA leta 1967 za izdelavo copat. Preizkusi so potekali na dva načina. Po prvem postopku so izbrizgavali oblikovane podplate, ki so jih naknadno lepili na zgornje dele, po drugem postopku pa so jih nabrizgavali kar na zgornje dele. Dolgotrajen in pospešen razvoj je terjal več let napornega dela. Metodo direktnega nabrizgavanja je pripeljal do te stopnje, da je bilo mogoče začeti z redno proizvodnjo. Težave so bile tako kemičnega kot tehničnega značaja. Prva proizvodnja po tej metodi se je začela leta 1969. Danes je še vedno največje povpraševanje po proizvodih iz poliuretana. Nove raziskave dajejo vedno nove in boljše proizvode. Še vedno naraščajo proizvodne kapacitete tako končnih izdelkov kot tudi surovin. Postopek direktnega nabrizgavanja podplatov na zgornje dele je tako uvedla tovarna ROMICA, in ga privedla do te stopnje, da pri svojih čevljih s poliuretanskimi podplati praktično nima reklamacij. Bodoči razvoj čevljev bo odkril še neznane možnosti, ki jih nudi poliuretanski material pri izdelavi podplatov. Lahko pa tudi trdimo, da je uporabno področje PU neomejeno. Ta material ni odvisen od mode. Ekstremno debeli podplati, platoji, kakor tudi tanki podplati, se lahko izdelujejo iz poliuretana v odvisnosti od smernic, ki jih daje moda. Kreativne možnosti izgleda podplatov so neomejene, ker se dajo uporabiti vse vrste gravur, imitacij, celo imitacij naravnih materialov, ki se jih lahko reproducira. Potemtakem je dobila čevljarska industrija na tržišču material, ki daje kreator-jem zelo velike možnosti. Pomembno je, da se uporabljajo pravilne kemične sestave in da se tako material kot tehnološki proces vedno kontrolira. Kot je sedaj poznano, je pri poliuretanskih podplatih izredno majhna obraba. Samo zelo drage mešanice iz specialnih tipov kaučuka se lahko delno primerjajo z normalnimi PU podplati. Poliuretanski podplati pa imajo še drugo pomembno prednost, so namreč izredno lahki (Spec. teža 0,6). S tem, da se tvori neka vrsta celične strukture, se ustvarja posebna vrsta poroznega materiala. Podplati s tem ne postanejo samo lahki, temveč tudi pridobe na termoizolacijskih sposobnostih, tako pri nizkih kot visokih temperaturah. Izdelava in kontrola poliuretanskih podplatov V tehniki proizvodnje danes razlikujemo dva različna PU sistema. Prvi se imenuje polieterski PE in drugi poli-esterski PES sistem. Oba sistema imata svoje prednosti in sta tako dobro razvita in preizkušena v praksi, da ni nobenih težav pri proizvodnji, in nobenih reklamacij pri končnem proizvodu. Toda važno je, da se pregledajo in preizkusijo že osnovne sestavine, če proizvajalec sam proizvaja komponente, če pa kupuje že pripravljene komponente naj bi testiral le-te. Vse to naj bi opravl jali ljudje, ki so zato usposobljeni, le na ta način smo lahko prepričani, da je material 100 % v redu in uporaben. Nemški proizvajalci strojev so se v splošnem prilagodili razvoju in nudijo široko paleto posebnih strojev, ki so dosegli tako visok nivo popolnosti, da se dandanes PU lahko predeluje tako natančno in uspešno kot guma ali PVC. Edini pridržek pri tem je, da se mora neprenehoma kontrolirati proizvodnjo. To je najvažnejši pogoj, da bo prišel na tržišče resnično kvaliteten izdelek. Pri uporabi PU materiala mora biti kontrola dosti bolj stroga kot pri dru- gih metodah izdelave (guma, PVC). Zato bo potrebno nekaj več časa uporabiti za kontrolo in preizkušanje materiala. Znano je, da je določeno število inozemskih proizvajalcev čevljev in podplatov uporabljalo za svoje izdelke poliuretanski material, ki ni bil preizkušen. To je povzročilo veliko jezo in skrbi. S tem so ti proizvajalci razvrednotili ime poliuretana; torej zaradi nekvalitetnega materiala; in naredili dosti škode sebi in kemični industriji. Medtem ko so inozemski proizvajalci, predvsem italijanski, imeli ogromno težav zaradi slabe kvalitete PU izdelkov, na nemškem tržišču ni bilo ves ta čas nobenih težav in ne reklamacij. Na ta način se lahko trdi, da je PU absolutno idealen material za proizvodnjo podplatov in čevljev, vendar s pogojem, da se proizvodnja nenehoma kontrolira in da se pri proizvodnji postopa po predpisanem postopku. Seveda pa cene kontrol in preizkusov močno vplivajo na končni izdelek. Dnevno, celo vsako uro je potrebno kontrolirati delovanje stroja in pa PU sistem. Ta proces se začne pri kontroli sestavljanja komponent, ki ga mora kontrolirati strokovno osebje laboratorija v vseh stopnjah in se končuje z gotovim izdelkom — podplatom. Priporočljivo je, da se odvzame v preizkus po več podplatov od vsakega stroja za brizganje poliuretana in to pri vsaiki izmeriš, pri čemer je posebno pozornost obrniti na sledeče podatke: Specifična teža, obraba, odpornost na stiskanje, elastičnost, pri nabrizganih podplatih pa povezavo roba podplata z navlečeno golenico. Pri razvijanju -novih podplatov je potrebno preizkusiti odnos debeline podplata, višine pete, izgled profila, desena, odpornost profila na upogib iin ne nazadnje tudi defektov, ikd nastanejo pri vlivanju podplata. Če lai na kratko povzeli o predelavi PU materiala v tovarnah obutve, je možno reči na osnovi končnih raziskav in razvoja -kemične in čevljarske industrije, da se ni mogoče zamišljati proizvodnje obutve brez podplatov iz PU. Ob tem pa je potrebno vedeti, da se možnosti uporabe PU materiala vedno bolj širijo in to v smeri posebne proizvodnje čevljev. Tudi kreativne možnosti industrije je potrebno 'raziskati in razviti, kajti dozdeva se, da PU material nudi še veliko možnosti. PU material je zato produkt z največjo bodočnostjo. Janez Ažman Pralnica Moj obisk v pralnici v obratu PUR časovno ni bil najbolje izbran. Štucin Marija in Košnjek Frančiška nista bili nič kaj dobre volje, Jazbec Pavla pa je ravno tisti dan odšla na zdravljenje v Dobrno. V pralnici sta dva pralna stroja — MIELE 25 kg in PRIMAT 12 kg. Dnevno opereta v štirih »rundah« po 150 kg perila ali mesečno 7500 brisač, 250 I Košnjek Frančiška lika brisače rjuh, 550 prtov nič koliko halj. V pralnici pere-jo za potrebe tovarne, samskega doma in obra- Košnjek Frančiška je v pralnici 5. leto, Štucin Marija 12. leto in Jazbec Pavla 12. leto. Z delom ta Trbovlje. V mesecu dni porabijo tako okoli 120 kg pralnega praška. MIELE pralni stroj je priključen na toplovod — paro, tako da rabi električno energijo samo za obratovanje (brez gretja vode). V likalnici imajo že 2 leti likalni stroj, halje pa likajo z ročnim likalnikom. V likalnici je tudi šivalni stroj za manjša popravila halj in strganih brisač. so zadovoljne, čeprav je v pralnici kot v likalnici soparno vroče. Sušilnica je v sosednjem prostoru. To je pravzaprav velika površina na podstrešju opremljena z ventilatorji. Trikrat tedensko menjajo brisače v menzi, umivalnicah, straniščih, plastiki in ambulanti, v ponedeljkih pa po vsej tovarni. Pa še tole: pralnica v obratu PUR je večja in ima večje zmogljivosti kot pralnica na Ravnah. Nasveti niso nikoli odveč Vaš otrok je lahko obut več ur skupaj v gumijaste škornje, ne sme pa jih nositi na boso nogo ali na tanke elastične nogavice iz umetnih vlaken. Obujte mu nogavice iz bombaža in povrh še volnene nogavice, pa mu gumijasti škornji ne bodo škodovali. * * * Svilen dežnik, ki nam po nesreči pade v blato, očistimo s špiritom. Posivel črn dežnik pa osvežimo, če ga skrtačimo z močno kavo ali čajem. * * * Teraco ploščic v kopalnici in na stopnišču ne mažite. Te ploščice se že same dovolj svetijo. Namazane s pasto so zelo nevarne. Zadostuje, da jih pomivamo z mokro krpo. * * * Ne zavrzite vode, v kateri ste prali kosti ali meso. Z njo moremo zaliti lončnice. To jim bo zelo koristilo. * * * Imate majhno stanovanje in ste v stiski, kam postaviti novoletno jelko. Poskusite rešiti problem takole: odsekajte večjo smrekovo vejo, jo pritrdite na steno in okrasite z okraski in električnimi lučkami. Videli boste, da bo prav tako lepo pa še nekaj posebnega in kar je najvažnejše, ne rabimo prostora. Nagradna križanka JEZERO .SREDNJEM I DJIU _mmm AFRIKE LJUD5KI STANUJE kanost ODBOR SVETLEČA SVILENA TKANINA ČETRTI R1M- KANDlRAN SLADKOR albanska IS. WOVWBER KAMEN ŽA BRUŠENJE K05 FORA UAD ŽIROVNICO CE5TITKQL OB PRAZNIKU PTIČJA KRMA JUBKQVAL IME ZA PAVLA ZDRAVILO ZA SRCE POSREDNIK V ELEKTROTEHNIKI PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI KLADA ROZMAN LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU MESTO V NDR ZNALKO PO STEKLU MAJHNA PRAŽIVAL MOČELUA DOPISUJ V 'ČEVLJAR'. ADAMOVA DRUŽICA 5E5EPEBREZ NACIASA ZOFKA ŽTVDEKI TESLA NIKOLA EN1CA DEPARTMA v Južni FRANCIJI DRŽAVNA BLACiAJNA ZAJEM, ZA3ETEV GORA V JULIJCIH NEMČIJA KRAVJI PASTIR LIDIJA AMBROŽ ČOLN IZ DREVESA VOZELJ ELA POČASI, LAHNO-V CUSBI VEČJI KRAJ V ISTRI VclASBl) VOJAČKE PIVNICE PERJE PRI REPI PRIBOR, OPRAVA IMEJCRALKE ERZIČNIK ITALIJANI ZANIČLJIVO, NENADNA SMRT LADJA ZA NAFTO STAROCER- KVENI GLAS UNE5EK, OBRABA LUKA UA HOKAIDU IC.RA S KARTAMI OREHOVA SLAŠČICA LUKA V ČRNEM MORJU ZNAMKA WASECA JEDILNECA OLJA DENAR ZA SPROTI OSEBA IZ BIBLIJE BELCIJA Wšl GAM5KI TOSEDWK KLIC, POZIV BLAGOVNA HIŠA V LJUBLJANI IME PEVKE žTEEOK ZOBNIK V SLOVNICI GESLO FRAU. REVOLUCIJE IME PEVCA JONESA PIVO STARIH SLOVANOV ITALIJANSKA RTV LJUDMILA lavsegar ANA ZORE KIPARJEVE STORITVE TATJANA KLANČNIK POJEM IZ SLOVNICE ITAL. IZPE LOVALEC VIOLIN OBLOGA STENE, STRANSKA STENA ZEU5KA.KI JAMČI l ŽIVLJENJEM ZAHOD SONCA OKUSNE MORSKE RIBE, SKUŠE Prejeli smo 98 rešitev križanke iz 11. št. Čevljarja. Izžrebala je Košnjek Frančiška — perica in izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada 80 din — Podjavoršek Nena — 520 2. nagrada 60 din — Pesjak Majda, prodaja 3. nagrada 40 din — Bobič Vida, prodaja 4. nagrada 20 din — Lidija Bučinel, recepcija 5. nagrada 20 din — Markič Ana, 510 Izžrebancem čestitamo! Rešitve današnje križanke pa pošljite v uredništvo do 20. decembra. Zahvale Ob smrti dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo tovarni obutve PEKO za izkazano pozornost in venec, tov. Robleku za poslovilne besede, dr. Kikelnu in sestri Rezki za pomoč v času njegove bolezni. žena Angela Pinoza hčerki Silva in Sabina * * * Prisrčna hvala vsem sodelavcem kolektiva prodaje za lepo darilo in za lepe urice ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj prisrčen pozdrav, posebno še onim, s ka- terim sem bil v ožjem poznanstvu. Konrad Kralj * * * Ob smrti mojega očeta Matevža Kolenca se iskreno zahvaljujem sodelavkam In sodelavcem iz oddelka 511 za poklonjeni venec. hčerka Elizabeta Štrukelj * * * Iskrena hvala sodelavcem iz sekalnice za obisk v bolnici in sindikalni organizaciji za dvakratno denarno pomoč v času moje bolezni. Mira Jenkole Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem splošnemu sektorju za podeljeno nagrado — enako oddelku 512. Obenem Cvetje v Ciklama je izrazito zimska cvetica. Žal tudi ciklama ne vzdrži dolgo v suhem in toplem znaku. Glede na to ne pričakujte, da bo cvetela cele tedne, če stoji na polici nad radiatorjem za centralno kurjavo. Na hladnem, svetlem in pred direktnim soncem zaščitenem mestu pa je ciklama najbolj vztrajna lončna cvetica. Za zalivanje je nekoliko občutljiva, ker gomolj zaradi raznih soli v vodi rad otrdi, lasaste koreninice v zemlji pa v preveliki vlagi gnijejo. Posledica je rumenje listja. Da se temu izognemo, pri zalivanju ne smemo po nepotrebnem močiti gomolja od zgoraj, redno pa odstranjujemo tudi vodo, ki se nabere v želim veliko uspehov pri nadaljnjem uspehu. lončkih podstavku. Vsake 14 dni jo tudi pognojimo s tekočim gnojilom za cvetne lončnice. Primule ali jožefovke poznamo štiri vrste, in sicer: pladnjasta, etažna, kitajska in angleška primula. Pladnjasta primula ali jože-fovka je izmed vseh najbolj hvaležna. Posebno dobro se počuti v hladu in polsenci. Na soncu sicer prav dobro uspeva, pladnjasto cvetje pa postane manjše in svetlejših barv. Za nepravilno zalivanje je razmeroma občutljiva, ker ima, kakor vse primule, mnoštvo tankih belih koreninic. V preveliki vlagi te koreninice gnijejo, listje postane bledo zeleno, cvetivost pa popušča. Najbolje se počuti na senčni, zračni okenski polici, če jo dovolj zalivamo in enkrat tedensko pognojimo. Pladnjasta jožefovka je večletna rastlina. Vsako pomlad jo presadimo (v začetku aprila) v svežo redilno zemljo. Kmalu po presajanju spet bujno zacveti. »ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Mihaela Poljanec Novosti no policah trziske knpznjice Honoré de Balzac: VOJVODINJA DE LANGEAIS S to knjigo smo dobili v slovenščini spet dva odlična krajša pripovedna teksta velikega mojstra, Honoré de Balzaca: »Vojvodinja ide Lan-geais« in 'krajšo novelo »Dekle z zlatimi očmi«. Obe noveli se zapletata ob veliki ljubezni. Zgodba o vojvodini de Langeais najde svoje nasprotje in dopolnitev v Deklici z zlatimi očmi. V obeh je genialni pisatelj hotel prikazati tako strastno in strašno ljubezen, da se je komaj upa lotiti pisateljsko pero. Vojvodinja de Langeais in general markiz de Momtriveau se ljubita in sovražita dokler pionosna in hladna vojvodinja dokončno ne klone pod močjo ljubezni, vendar je takrat že prepozno. Tudi deklica z zlatimi očmi, ujeta lepotica, je žrtev svoje strasti, ki ne priznava nobenih pregraj. Usoda obeh junakinj je pričevanje o veliki ljubezni zoper vse predsodke: tukaj se Balzacovo mojstrstvo blešči v svojem najilepšam sijaju. H. J. Stamme!: TO SO BILI ŠE MOŽJE Ta knjiga je verodostojna podoba kavbojev in nekdanjega življenja na Divjem zahodu. Skoraj sto let po največjem razcvetu kavbojstva je Nemec Stamme! na podlagi zgodovinskih dejstev napisal to knjigo o kavbojih, v kateri ni nič izmišljenega, a je vseeno zanimivejša kakor marsikateri vestern. Pisec nazorno prikazuje vse plati kavbojskega življenja, nakaže pa tudi vzroke za njegov končni zaton. Stammlova knjiga »To so bili še možje« popravlja marsikatero našo napačno predstavo o Divjem zahodu, predvsem pa vsebuje toliko neznanih, a spomina vrednih dejstev, da se da brati z naj-večjim zanimanjem. Maurice Messegue: NARAVA IMA VSELEJ PRAV V knjigi »Narava ima vselej prav« govori avtor, svetovno znani Maurice Messegue, o svojih izkušnjah pri zdravljenju z rastlinami. Govori o tem, kako ‘lahko po naravni poti, brez dodatkov škodljivih kemikalij, bolni ozdravijo, zdravi pa si ohranijo zdravje. Skozi vso ‘knjigo se namreč prepletajo priporočila, nasveti in recepti za zdrav način življenja. V ‘knjigi lahko preberemo, katera zelenjava, rastline in zelišča imajo zdravilno moč in kako to moč izkoristimo. Bralca pouči avtor o pravilni prehrani, precej prostora ipa je odmerjenega tudi lepoti, kako si jo pridobimo in ohranimo. Knjigo dopolnjujejo recepti za pripravljanje domačih zdravil, ‘lepotil in okusnih jedi. Ob njih bo marsikatera gospodinja drugače gledala na svoj vrt, marsikdo pa se bo na sprehod po travnikih ali gozdovih odpravil is košarico v roki. Na kratko: dobili smo zelo poučno in praktično knjigo, ki bo odkrila marsikaj zanimivega in koristnega vsem, ki sta jim pri srcu narava in zdravje. Varnost ob novoletni jelki O požarni varnosti pri otrocih veliko pišemo, nikjer pa ne omenjamo novoletne jelke, ki je lahko še kako nevarna. Kaj storiti? V družinah, kjer so majhni otroci, moramo svečke nadomestiti z električnimi lučkami. Res, da je pravi »živi« plamen bolj prijeten, bolj romantičen, ampak električni je varen. Otroci bi radi, da lučke neprestano gorijo, če so svečke še tako trdno pritrjene v podstavke, prej ali slej se katera premakne in nagne. Plamen mimogrede zajame smrekove iglice. Tudi na sami jelki jih je težko razpostaviti tako, da jim nobena vejica ne bo preblizu. Vse te skrbi odpadejo pri električnih lučkah. Namestimo jih lahko kamor želimo in tudi če so globoko med vejicami ne bo nevarnosti. Res, da so drage, ampak svetile bodo letos in nemara še čez deset let. Rakete so zadeva zase. Ničesar ni s čemer bi jih lahko nadomestili, ampak kakor je varnost pomembna, ne gre, da bi otrokom vzeli vse veselje z njimi. Varnostni ukrepi naj bi bili približno takile: rakete je najbolje obesiti na najnižje veje, da bodo opilki, s katerimi so posute in ki tako privlačno žarijo, padali na tla, ne na druge vejice. Na tleh seveda ne sme biti preproge, bilo bi je škoda, pa tudi zares bi se utegnila vneti. Kot nalašč za podlogo je alu folija. Ogenj se je ne prime, pa tudi otrokom je všeč, ko se tako srebrno sveti. Drugo strogo pravilo je, da se smejo rakete prižgati le tedaj, če je poleg kak odrasel človek, ki bo znal ukrepati še kako drugače kot z vazo, polno cvetja. Tisti mali plamenček se da ugasiti že z oslinjenimi prsti. Zelo nevarni in niti ne posebno lepi so kosmi vate, s katerimi marsikje oblagajo jelke, da bi bile videti zasnežene. Na jelko, na kateri bodo gorele svečke ali rakete res ne sodi vata. Nadomestimo jo s spreyi, če hočemo na vsak način imeti »sneg«. Izbira okraskov iz plastike je že tako obsežna, da bi steklenih kroglic in ptičkov res ne smeli več obešati na jelke, če imamo otroke v hiši. Otroci tako radi pomagajo pri krašenju drevesca, pri plastičnih okraskih jim bomo to veselje privoščili mirne vesti. Pri majhnih otrocih tudi ni odveč, če jelko postavimo na tla in ne na mizo, pa še varno jo privežimo. Morda se bo dala pritrditi ob kljuko okna, da ne bo večje nesreče, če se bo otrok zadel vanjo, lahko pa jo prevrne tudi muc, ki se steguje po okraskih. Dom po Storžičem — Storžič Planine Ali veste, da je v pozni jeseni in zasneženi zimi v planinah prav tako lepo, morda še lepše, kot v vročem poletju? vabijo Planinsko društvo Tržič oskrbuje planinske postojanke na Kofcah in Pod Storžičem ob sobotah in nedeljah, Dom na Zelenici pa stalno odprt. Dom na Kofcah ŠD Tržič obvešča vse ljubitelje šaha, da se je klub šahistov preselil v sindikalno dvorano (na občini). Klub je odprt ob torkih in petkih od 17. ure dalje. Ljubitelji šaha vabljeni! Pripravite pravočasno! Novo leto je pred vrati. Mimo in premišljeno skujte načrt, ki vam bo omogočil razporediti vse obveznosti prek meseca in vam dovolil še počitek pred morebitno silvestrsko zabavo. Novoletna darila kupite vsaj v začetku meseca: izognili se boste navalu v trgovini, ne bo vam treba izbirati med že prebranimi artikli ali naku-rantnim blagom. Skrbno odmerite stroške, da ne boste prekoračili določenega izdatka ali da vas mimogrede ne bo zapeljalo k nabavi nepredvidenega predmeta. Vzemite svinčnik in beležko ter porazdelite sredstva po namenu; darila, igrače, novoletna jelka in okraski vabila, stroški za silvestrovanje .donpa ali v lokalu, novoletni, izlet in podobno. Kontrolirajte sproti in videli boste, da se bo vse laže in dobro izšlo. Darilo, ki bi bilo morda vam všeč, morda ne bo ugajalo tistemu, kateremu ste ga namenili. Opazujte sorodnike in znance, ki jih želite obdarovati in diskretno izpeljite majčkeno anketo o njihovih željah in okusih. Ne pozabite, da vzbudi še tako majhno darilo, dano iz srca, večje zadovoljstvo kot kakšen drag, banalen predmet. Darilo naj bo na kakršenkoli način uporabno in ne zanemarite originalne embalaže. Če silvestrujete doma, dajte mizi svečan, dnevu ustrezen in morda nekoliko oseben videz. Malo domišljije, malo iznajdljivosti in vsaik predmet na mizi je lahko domiseln okras. Ne pozabite na zelenje in cvetje' Misli Mirna vest je najboljše vzglavje. Darila ljudje pozabljajo, dobrote nikoli. Smrt je slepa, skraja pobira, nič ne izbira. Popravlja majhne okvare, da ne pride do velikih! Kar tebi ni drago, ne stori drugemu! Zaupanje vase je prva skrivnost uspeha. Znanje, ki se ne dopolnjuje vsak dan, se vsak dan zmanjšuje. (Kitajski pregovor) Tudi z molkom udariš (neznani) Prijetno je pogledati lepega človeka, bolje pa je živeti z duhovnim človekom (Ruski) Zdrav človek ima mnogo želja, bolan pa samo eno. če človek ne more biti lep in bogat, kakor bi bil rad, je lahko dober in pošten (slovenski) IX. kongres ISMS (Nadaljevanje zli. št.) V popoldanskem delu plenarnega zasedanja je Zdenko Mali, sekretar RK ZSMS govoril o vsebinskih elementih nove organiziranosti. Dejal je, da se moramo zavedati, da organizacija ni in ne more biti enkraten poseg, ampak stalen proces spreminjanja organizacije, vsakodnevno prilagajanje družbenim odnosom in mladim ljudem. Nova organizacija mora združevati vso napredno socalistično usmerjeno mladino ter zahtevo, da se mora boriti za socialistično usmeritev slehernega mladega človeka. Sprejeta je usmeritev, da ZSMS mora najširšo politično akcijo mladih razvijati v osnovnih celicah družbenega življenja. To je v TOZD, krajevnih skupnostih, šolah. Osnovne organizacije v TOZD morajo akcijo mladih ljudi usmeriti v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Za 00 ZSMS v krajevni skupnosti smo sprejeli usmeritev, da morajo uresničevanje interesov in problemov mladih ljudi povezati z uresničevanjem interesov občanov, ti pa se usklajujejo v SZDL. Za mladino na šolah vseh stopenj smo sprejeli usmeritev, da se mora prav tako povezati in organizirati v 00 ZSMS. Na plenarnem zasedanju smo poslušali še referate tov. Staneta Goloba o uresničevanju ustave, Andreja Perka o idejnem boju ZSMS za akcijsko delo ZSMS, Dušana Gačnika, urednika revije Mladina o problematiki mladinskega tiska, Jožeta Kreblja o uveljavljanju samoupravnih odnosov po sprejetju nove ustave, Milana Bajželj a o delovanju mladinske organizacije v krajevnih skupnostih, Milke Fajdiga o prizadevanjih za samoupravno organizirano kmetijstvo, Borisa Muževiča o reformi univerze, Roberta Černeta o socialistični in samoupravno angažirani šoli, Marjana Pavlina o odnosih med državo in cerkvijo, politizacijo v cerkvi in delovanju med mladino, Aleksandra Ravnikarja o mednarodni dejavnosti mladine, Jane Vidic o podružbljanju obrambnih priprav in družbene samozaščite, Marjana Ramšeka o vlogi in pomenu pokrajinskih klubov v delu ZSMS in Gorazda Marinčka o prostovoljnem delu mladih. Drugi dan kongresa, v četrtek, 3. oktobra, so delegati delali po komisijah in sicer: komisija za družbeno-ekonomske odnose, komisija za organiziranost in razvoj, komisija za vprašanja vzgoje in izobraževanja, komisija za krajevne skupnosti. specializirane organizacije in JLA. Delegati so po komisijah podali svoje referate z vseh področij in sredin, kjer mladi živijo in delajo. Obenem so sprejeli dopolnila in spremembe kongresnih dokumentov: statuta, resolucije in akcijskega programa ZSMS. V komisiji za družbenoekonomske odnose so delegati podali 48 razprav s področja delovnih organizacij, kmetijstva, rudarstva. Uvodni referat je podal tov. Ivo Nerad, sekretar 10 RK MD. Govoril je o akcijskem programu ZSMS, o uresničevanju nove ustave, krajevnih skupnostih, podal oceno gospodarskih gibanj, problemih kmetijstva, zaposlovanja in stanovanjski problematiki. V komisiji za organiziranost in razvoj, statut, kadrovsko politiko in mednarodno politiko so govorili o problemih in težavah ter pozitivnih delovnih izkušnjah pri realizaciji nove organiziranosti slovenske mladinske organizacije, o sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in delovnih nalogah ZSMS na tem področju, o problemih, ki nastajajo pri delovanju aktivov mladih delavcev ter o njihovem razreševanju tako v organizacijskem kot političnem smislu v osnovnih sredinah in na nivoju združenih oz. sestavljenih organizacij združenega dela, o načinih organiziranja in povezovanja študentskih sredin na visokošolskih zavodih bodi- si v osnovnih, občinskih in regijskih organizacijah ZSM in posebej v pokrajinskih klubih. V komisiji za vzgojo in izobraževanje in idejnopolitično delo ter kulturo so bila v razpravi v ospredje postavljena naslednja vprašanja: prizadevanje za čim hitrejšo reformo vzgojnoizobraže-valnega sistema, kadrovska problematika in vodenje bodoče kadrovske politike, materialni položaj vzgojnoizobraževalnih institucij, izgradnje šolskih in kulturnih objektov in razvoj samoupravnih odnosov. Komisija za krajevne skupnosti, specializirane mladinske organizacije in JLA je razpravljala o: položaju mladih v krajevnih skupnostih, problem financiranja in materialne osnove za delovanje, kolektivnem članstvu specializiranih organizacij v ZSMS, mladinskem turizmu, mladinskih delovnih akcijah in o nujnosti potrebe organiziranja osnovnih organizacij ZSMJ v JLA. 14. novembra je bilo v Sindikalni dvorani (na občini) šahovsko prvenstvo za leto 1974, ki ga je organizirala in prispevala nagrade sindikalna organizacija. Udeležba sicer ni bila pohvale vredna, tekmovalo je le deset udeležencev, rezultati pa so bil naslednji: 1. Gašperlin Marjan 8 točk, 2. Valjavec Stane 8 točk, 3. V petek, 4. oktobra, so se vsi delegati spet zbrali na plenarnem zasedanju. V prvem delu so predsedniki komisij podali poročila o delu prejšnjega dne in posredovali kongresu pripombe na kongresne dokumente. Delegati so sprejeli statut, resolucijo in akcijski program ZSMS z upoštevanjem dopolnil in sprememb, ki so jih posredovale komisije. Člani RK ZSMS pa so izvolili novo predsedstvo. Za predsed nika RK ZSMS je bil ponovno izvoljen tov. Ljubo Jasnič, metalurški tehnik, za sekretarja RK ZSMS pa tov. Zdenko Mali, elektrotehnik. Oba sta svoji funkciji že opravljala eno mandatno obdobje. Potrdili so tudi predlog 35. kandidatov za člane predsedstva RK ZSMS. Zvečer so se delegati vračali iz Morave na svoje domove. Vračali so se v mislih z besedami Zdenka Malija: »Pred nami je akcija, pred nami je mnogo, mnogo dela.« Nika Gros Šuligaj Zdenko 6 točk, 4. Kokalj Franc 5 Vi točk, 5. Mali Peter 5 točk. Prvoplasirana Gašperlin in Valjavec sta se udeležila tudi slovenskega sindikalnega prvenstva v šahu, ki je bilo v soboto in nedeljo 16. in 17. novembra v Rogaški Slatini. Zasedla sta 3. oziroma 7. mesto. Vsekakor lep uspeh šahistov »Peko«. ŠAH lesen v naših izložbah Subotica Beograd IV.