edaja cp »gorenjski tisk* • urejuje uredniški odbor * glavni urednik slavko fiEZNlK - odgovorni ured- njk gregor kocijan - tel.: uredništvo in uprava 21-90, °lavni urednik 24-75 - te-k°cl rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 LETO XIV KRANJ, SREDA* 18. OKTOBRA 1961 ŠT. 119 izhaja od oktobra im kot tednik - od 1. januarja 1958 kot pgctednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 900 din, mesečna naročnina 75 din, posamezna številka 10 din G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naloge Okrajne zadružne zveze prevzema Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo Dvotirnost ni potrebna V začatku letošnjega leta. je bila stavil članstvo in obstoj zadružnih Oktober je pozen mesec, da bi lahko v bohinjskih čolnih videli še ž ivo dušo v Kranju ustanovljena Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, ki postopoma prevzema naloge Okrajne zadružne zveze. Okrajna zadružna zveza je torej na poti v likvidacijo; dokončno bosta pa o tem sklepala občni zbov glavne zadružne zveze Slovenije in izredni' občni zbor Okrajne zadružne zveze ob koncu letošnjega leta. Likvidacijo Zadružne zveze nikakor ne gre jemati kot administrativen ukrep, saj so do tega privedli' novi pogoji na sedanji stopinji razvoja kmetijstva in zadružništva. O teh smo se pogovarjali s predsednikom OZZ Kranj Mihom Koširjem. Do izida zakona o poslovnem združevanju in sodelovanju v gospodarstvu so bile vse zadruge obvezno članice okrajnih zadružnih zvez. Zadnji zakon pa je po- i Razdeljevanje sredstev in pravilno vrednotenje Letos poteka enajst let, odkar 3e bilo uvedeno delavsko samo-^Pravljanje in v tem obdobju so savski sveti dodobra spoznali delo in se tudi uveljavili. °anes si sploh ne moremo več Prs<3stavljati, kako bi reševali ^Podarske in družbene probleme *ez sodelovanja teh organov. To ^ Postala naša stalna družbena J^1 Pa je znana ugotovitev, da 7^vo zaostaja za splošnim go-^krskim in družbenim razvo- jem. V letu 1954/55 je bilo sicer uvedeno družbeno upravljanje tudi v šolstvu. Večletno razpravljanje je prineslo končno 1958. leta novi zakon: šolska reforma naj bi odpravila zastajanje in tesneje povezala šolo z življenjem. Družba s tem postavlja prosvetnim delavcem velike zahteve, ki se jih tudi zavedajo. Vendar je šolska reforma obstala le na pol poti, zakaj prešibka ekonomska osnova preprečuje hitrejšo izvedbo reforme v praksi (objektivni, pa tudi subjektivni vzroki). Neposredno s tem Ne samo ekonomski tudi moralno-poiitični problem " Zvezi z našim sistemom na* W)*Van)a sc jc pokazali neka hi* ''i ki hi K lahko razrastla v zelo y*Tk problem. Če naša družba ne 1 ¥tro reagirala. Tu mislim na *zPonc, ki nastajajo pri prejemkih .nfsih gospodarskih organizacijah, čemer se je do danes razvilo že %o burnih n> odkritih fif*r'^° d° načelnega družbeno-po-,'CneK<* stališča. K sreči se je ta debat in bolj ali napadov, hkrati pa t j?r poka/ tli dokaj zgodaj, ko se p- ?bro voljo in s ; .imetnimi ukreni dajo te napake odpraviti. Ves nas socialistične demokracije bo 0 *v°jirni zdravimi osnovami nujno jfavil s pojavi, ki demokracijo sku-j'° rušiti oz. napačno tolmačiti. J^'^r Pa moramo ugotoviti, da tal na'sc opravljanje o problemu POftov pri nagrajevanju preveč fi lrner sphšncga ugotavljanja od-j, Pan) in da se vse premalo kon-p*tn°Jetevamo tega problema. Pri rjosevanju je namreč vedno nc-da pade slaba luč ali celo %td'* na mor^a veči' Procent ^■dl> ki niso taki, a spadajo zara-j Položaja v isto skupino kot on': r Zato se mi zdi, da je pri ob-j n<*vanju tega pravilno samo ti-rfo/ ki zahteva, da )e treba .°ccio napasti v družbi }koM"" p0- napasti v družbi iieoainve kf'a?e in njihove nosilce, jih raz- Oft' m onemogočiti ter s tem rfe/'^'"' ostale, da bi teh napak ne t- Ob vsem tem ne bi smeli bi- č,j *0P'tstlJivi in bi morali budno sistV1 na* razvoj in pridobitve. Nas Ha,'!" samoupravljanja daje mož bdi f^solutne in neposredne kon ^ .(?,e*>»'A dohodkih samo družbe-" 7a rnoralno-politični pro~ litc;'' t zavestjo in moralnimi kva-pH*i rt." liudi, ki v svoje dobro doti *,0> da so neopravičeni razpo-fagi °.Se}nih dohodkih, in ki jih lf| / C"i'na račun svojih apetitov icfe ■ n° na škodo skupnosti — ni t>o h x'đ^. potem niso upravičeni^ da — kljub dobri strokovnosti — opravljajo svo;c funkcije. Ni dvoma, da gre za neodgovornost do dnjžbc, ki se trudi, da bi ustvarila bolfse življenje na zdravih in plemenitih temeljih, na temenih socialističnega humanizma. Človek, ki ob tem ni prišel do spoznanm, da glede na osebne dohodke ostalih ne more biti tako visoko stimuliran, je moralno okrnjen in bi ga označili kot negativen in zajedalski pojav v naši družbi. Nagrajevanje v socialistični druidu sloni na principu nagrajevanja po storjenem delu, zato so ljudje, ki precenjujejo svojo pomembnost, delo, vlogo itd. nujno sami krivi, da sodelavci (oz. družba sploh) nimajo zaupanja van'ie. V mnogih podjetjih in ustanovah so prav ti nezdravi pojavi leglo nezdravih odnosov in nezaupanja. — (Seveda je bilo in je še v zvezi s tem tudi veliko mnogokrat nepotrebnega negodovanja, prepirov in včasih tudi krivičnega obsojanja.) Po mojem se mnogi kolektivi ne lotevajo dovolj zrelo in vsestransko teh Problemov in jih odkrito ne razčiščujejo. Hkrati s tem sc želim dotakniti še problema, ki se ne bi smel ponavljati ob sprejemanju pravilnikov o delitvi ČD in OD. Mnogi kolektivi se namreč premalo poglobijo v sam sistem nagrajevanja oz. včasih tim, ki ga kolektivu tolmačijo vse skupaj premalo jasno in razumljivo prikazujejo. Hočem reči, da gre morda včasih celo za težnjo prikrivanja, kot bi sc bali odkrito in s preprostimi besedami razložiti sistem nadgrajevanja. Po drugi strani pa mnogi ljudje po kolektivih s premajhno zainteresiranostjo in poglobljenostjo sprejemajo informacije in so neaktivni prav tedaj, ko bi morali najbolj prizadeto soodločati. Težnje (pokazale so se morda zlasti v zadnjih mtsccih), da bi se pretirano zvišal osebni dohodek, ne da bi to »slonelo na povečanem učinku gospodarjenja* (Mijalko To-dorovne), bodo morale nujno odpa-sti. Tu že spet ne bi opozoril samo na družbeno-ekonomski faktor, ampak na zavest in moralo našega delovnega človeka, ki mora dokončno spoznati, da gre vsaka nepravilnost le na njcgAo bo lahko petkovo posvetovanje nedvomno korak naprej v smeri nadaljnjega razvijanja novega sistema delitve. TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI Dela pri ?jr:*.dnjl mostu na odseku ceste škofja Loka — kolodvor hitro napredujejo. Vsa zemeljska dela so v glavnem končana in tako sedaj že postavljajo opaže za betoniranje OSVOBODITEV BEOGRADA Pred sedemnajstimi leti, to je na 20. oktober 1944, so enote Narodnoosvobodilne vojske zavzele zadnje nemške postojanke v Beogradu. Ogorčeni boji za glavno jugoslovansko mesto so trajali nekaj tednov. V bojih so sodelovale tudi enote Rdeče armade, ki so v sporazumu z našim glavnim vodstvom prekoračile naše meje in pomagale pri izgonu sovražnika. Osvoboditev našega glavnega mesta je pomenila veliko moralno moč. Po vseh krajih osvobojenega ozemlja, zlasti pa v partizanskih enotah so ta dogodek proslavljali z velikim navdušenjem. PARTIZANI V ZIREH Dne 19. oktobra 1943 je pričela Vojkova brigada napadati sovražno postojanko v Zireh. Nemci so se morali umakniti. Zaradi varnosti so vzeli s seboj talce, ki pa so jih v Gorenji vasi izpustili. Tako je žiroveka dolina postala takrat eden izmed prvih osvobojenih teritorijev na tem področju. Ce izvzamemo posamezne sovražne vpade, so bili v tem kraju stalno partizani do velike ofenzive spomladi 1945. leta. Nemci so v glavnem prihajali samo do Hotavelj, naprej po dolini navzgor se niso upali, oziroma so priznavali, da je to partizansko področje. SPOMINI IZ LESKOVICE Domačini v Leskovici (Poljanska dolina) se še zmeraj spominjajo tistega 18. oktobra 1944, ko so bili tam hudi boji. Nemška eno+a je napadla bataljon Prešernove brigade. Skupno s partizani je bil tam takrat tudi oddelek Rusov. Partizani so imeli položaje na Čelu, v Trepetličju. na Jurežcvem vrhu in na Jalovcih. Nemci so se morali umakniti. Imeli so več ranjenih in mrtvih. Dva mrtva pri Mežnarjevem kozolcu so kar tam pustili in se zgubili po dolini navzdol. ODHOD Z MEŽAKI.JE Ko je sredi meseca oktobra 1941 zapadel sneg, so-partizani pod Stolom dobili ukaz, naj se zberejo na Možaklji. Od tam so 20. oktobra krenili proti Mohorju, kjer so se združili z borci Jelovške čete. To jo bilo ponovno zbiranje borcev iz obmo.ja Gorenjske v Cankarjev bataljon. DOGODEK V DUBRAVI V dnevih od 19. do 23. oktobra leta 1940. je bila v Dubravi, v Bi-haški ulici v Zagrebu, V. državna konferenca KPJ. Konference so se udeležili 104 delegati iz vseh krajev Jugoslavije. Tovariš Tito jena tej konferenci govoril o škodljivih frakcijonaških trenjih, ki so bila v partijskih vrstah, in poudarjal potrebo enotnosti v tistih kritičnih časih vojne nevarnosti. Konferenca je največ razpravljala o nevarnosti pred fašizmom in e tem v zvezi o nalogah KPJ. Ta konferenca sodi med najpomembnejše dogodke KPJ v njenem razvoju in vodstvu revolucionarnega gibanja pri nas. ■Ljudje in dogodkk Popis prebivalstva, ki so ga izvršili v noči med 15. na 16. oktobrom v Italiji ima razen zbiranja statističnih podatkov v tržaški pokrajini še neki dodatni politični in manjšinsko narodnostni pomen. Popis prebivalstva na tržaškem ozemlju se namreč od vseh drugih področij v Italiji, kjer žive narodnostne manjšine, razlikuje po tem, da so na Tržaškem popisovali prebivalstvo drugače in s popisom ugotavljali tudi narodnostno pripadnost. Vrašanje, ki se s tem v zvezi postavlja je poglavitnega pomena. Zakaj je bilo Tržaškemu ozemlju treba priznati izjemen položaj? Zgodovinska razlaga tega pojava in sploh vsea po roblienju tiskanih rut, tiskanih prtov in podobno. Zaradi pomembnosti tega obrata je upravni odbor Tekst ili r.dusa na eni izmed svojih zadnjih sej sklenil, da postane šivalnica — obrat konfekcije samostojna proizvodna eno*a, ki bo imela tudi lastne samoupravne organe. Letos 9 tisoč vagonov grozdja več — Vinarski strokovnjaki cenijo, da bomo letos pridelali skupno 83 tisoč vagonov grozdja, kar je za 9 t i poč vagonov več kakor preteklo leto. Precej več grozdja bodo letos pridelali v Makedoniji, po kvaliteti pa bo letos najboljše srbsko in makedonsko grozdje. Detet t!*oči stroj — Tovarna Prvomajska v Zagrebu je pred kratkim izdelala svoj deset tisoči stroj. To je bila univerzalna orodna stružnica. Ob tem jubileju je tovarna sklicala posvet z vsemi inozemskimi predstavniki, ki zastopajo tovarno v svetu. Na konferenci so sklenili za milijon dolarjev kupnih pogodb in tako prodali celoletno proizvodnjo za leto 1962. Največje akumulacijsko jezero v državi — Dela na hidroelek'rar-ni v Dubrovniku, ki bo uporabljala moč roke Trebišnjiee, pospešeno napredujejo. Pod Bilečo bodo zgradili največje akumulacijsko jezero v državi, ki bo dolgo 18 kilometrov in bo vsebovalo več kakor 1,2 milijarde kubičnih metrov vode. Plan prekoračen za tri tisoč ton. — Za letošnje leto je planirano, da bo naša industrija predelala skupno 54.700 ton sadja in povrt-nine. Ker pa je bila letos dobra letina in zaradi nekaterih drugih objektivnih pogojev strokovnjaki menijo, da bo ta plan prekoračen za tri tisoč ton. še celo brez inventure. Ker je Smrekar vedel, da podjetje nima prave evidence nad svojim materialom in opremo, jo začel nagovarjati Mlinarica, da naj si obdrži za »dom« kakšno odejo ali rjuho, češ 6aj jo bo lahko nadomestil tudi s staro, Smrekar ju pa bo za uslugo prinesel malo žganja. Mlinaric je vabi nasedel in si oi■isvojil najprej pet novih rjuh, ki jih je zamenjal s petimi drugimi že. obrabljenimi, kasneje pa je vzel še 7 odej, 6 rjuh in eno prevleko, 6\ kg žičnikov, nekaj navadne ter še nekaj izolirane lepenke. Skoraj vse je odnesel na svoj dom v Odrance pri Ptuju. Smrekar pa je -razbremenil-« skladi ve še za 4 odeje, 1 rjuho in nekaj žičnikov, kar je prodal Mlinarieu za borih 500 dinarjev, in nekaj žganja. Ker je Mlinarica zapeljal k tatvinam, se je pred sodiščem zagovarjal za zapeljevanje, sam pa d je na kazenski list zapisal še poneverbo zaupanih mu predmetov. Na obravnavi je Mlinaric vse povedal po pravici. Vzete stvari so dobili večinoma na njegovem domu. nekaj pa jih je tudi skril v bližnji rov pri delovišču. Smrekar je zakrknjeno tajil krivdo in je trdil, da so bile soobdolžencu razmere pri podjetju tlobro znane. Ni se hotel niti spomniti, da bi od Mlinarica dobil kakšno plačilo za ukradene predmete oz. žganje. Sodišče se je spričo odkritega priznanja obdolženega Mlinarica in po drugih dokazih prepričalo tudi o Smrekarjevi krivdi v celoti. Mlinariču je prisodilo 6 mesecev zapora pogojno za dobo treh let, Smrekar j u pa 10 mesecev zapora. Ker je bil zadnji letos poleti za tatvine obsojen že na 1 leto in 8 mesecev zapora, mu je bila odmerjena nova ekttpna kazen — 2 leti in 2 meseca zapora. Pri obeh je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost, da imata oba družina z mladoletnimi otroki, pri Mlinariču pa še priznanje in obžalovanje pa tudi d'->edanjo neoporečnost. Smrekar bi kot ne- i poboljšljiv povratnik zaslutil si-J cer še strožjo kazen, vendar je bilo treba upoštevat!, da je imel kot - nezakonski otrok in zaradi tega, ker je živel pri drugih ljudeh, precej pomanjkljivo vzgojo, i Sodeloval je tudi v NOB in je bil j v borbah tudi ranjen. Njegova \ kriva pota so pač največ posledica bedne mladosti, bil je brez vzgoje in ljubezni lastnih staršev. Tega mu sedaj, ko ima že 52 let, nihče več ne more nadomestiti. Novi predsednik IO sindikata JESENICE lo malo vesti. Dokumentarnega gradiva za to sploh ni, kolikor pa vend;rr vemo, so povedali preživeli udele-Zunoi m aktivisti iz vrst Uxktt»jtiiga naprednega dijaštva. Iz njihovih vesti je razvidno, da je bilo napredno Ribanje med dijaki na kranjski gimnaziji, vendar pa bi bilo treba pri ugotavljanju toč-nejše slike o delovanju revolucionarne mladine na njej vse izpovedi globoko proučiti in pr -veriti. Ni pa nobenega dvoma, da je v letih pred drugo svetovno vojno v okviru dijaškega drv:!.a -Jugoslovan-« polog nacionalistov bila in delovala skupina levo usmerjenih dijakov. To je lil-, skupina komunistične nila Ima skojevtov, ki jo je vodil .j °b.^n' padu fašističnih sil na Ju*0*^1 jo pokazali svoj patriotizem- j| liko število kranjskih dij<'1<(1 jo prostovoljno odšlo k vojak0*1^ t< pa jo nastopila okupacija, i v tnla\l::)a nadaljevala svoje <* ■ g> smislu direktiv Komunisti*0* tije. Stiki, ki jih Je napr^^^ dina navezala na šolskih ^ so se nadaljevali na terenu- tnU Jevci so zbirali okrog ^^„^ P dino brez ozira na P^^fSj fivetovnornazoni-ko usmerjen jjfo tako ustvarjali neke vrstc j t do OF-. Gimnazijci so P°v ostalo mladino orp.anizirnno^^r. jall drzno akcije, zbira" obleko, sanitetni materi«'" ^e'-•r\ mua;r;i<> -/a partizan*'* dokler ni prišla tudi na "J*^" da f-e aktivno vključijo v Wfj jjf na Um mostu prostora, Se razpravljali o deležu g'vjj t* ske mladine, 'ki ga j« f'\l^Y' mvoboditov im boljšo *'yIfl 0 letnici prve moture "a .j f skl gimnaziji leta 1951 v » (Nadaljevanje prihodA^ Enotnost v tisoč let stari vasi Selca v Selški dolini. Prav go-o ni to kraj, ki bi bil kdo ve :o poznan po svetu. Toda kljub u. da je danes ta vas bolj ali j odmaknjena od sveta, da te-■'izijska slika ne more prodreti dolino med selške hribe, se lah-Selca ponašajo s tisočletno Sovino. Leta 1973 bodo namreč »jšnji prebivalci praznovali letnico obstoja Selc. Prav o nekateri tudi trdijo, da se je župan Pavel Smid med pr-mi uprl, da ne bo pisal dopisov nemškem jeziku. Danes pa je v Selcih bolj mir-n°- Jesenski dan da tej vasi še Poseben videz kraja, ki se je za-Pd vase. Toda to le ni tako. Prvi niso nikdar popolnoma točni. In to šolski upravitelj Marjan Kne se je odločil. Sel je od vase do vasi, potrkal na ta in ona vrata, skliceval ljudi in jim razlagal, kako je potrebna gradnja novega šolskega poslopja. Za prispevke vaščanov so naredili poseben kijuč. Vsak lastnik gozdov bo prispeval 30 od- šdlskkn upravi teljiem Marjanom Knefibm, nam je ves vesel hitel pripovedovati, da bodo že prihodnjo pomlad pričeli, ^as gradnjo novega šolskega poslopja- Z lokacijo namreč ne bodo imeli nobenih težav. Sate bo -state na rahlo dvignjenem syetn nad cesto v velja tudi za Selca. Kratkem Ze v razgovoru z domačini Vem° o pripravah za gradnjo no-V^ ^°*e m ° Požrtvovalnem šolskem upravitelju. V Selcih bi torej radi novo šol-f 0 Poslopje, novo stavbo za otro-e> ki hodijo po znanje dve dobri *1 daleč, novo šolo za mlade ^uštravce« iz hribovskih vasi fabukve, Golice, Zgornjih Lajš, KaIiš in cd drugod. — Zamisel o Sadnji šolskega poslopja se vleče 26 šest let, največ zaslug pri reakciji te zamisli pa ima nedvom-*** šolski upravitelj petrazredne ^ovne šole v Selcih Marjan Kne. Sedanje šolsko poslopje v Selcih Je že zastarelo in ne ustreza več ^ojemu namenu. Zato so pričeli ^■Ičani ugibati, ali bi sedanjo ^^vbo popravili ali zgradili novo ^lopje. Odločili so se za zadnji Predlog, pomislili so, kako bodo Wrjili sredstva, in na seji šolske-®* odbora je padla ideja: popro- 1 Prebivalce za prispevke, in stotkov letnega etata, vsak delavec bo dal enomesečno plačo, obrtniki pa bodo odrinili od 25 do 30 tksoč dinarjev. Vsi ti prispevki bodo znašali skupno s prostovoljnim delom nad 16 milijonov din. Idejni načrt novega šolskega poslopja že imajo. Stavba bo zgrajena v paviljonskem tipu. Spredaj bo park, v stavbi pa bodo štiri učilnice, dva kabineta, delavnica za tehnični pouk in pokrita lopa za telovadbo. Stroški za gradnjo te šole bodo znašali približno 70 milijonov dinarjev. Ker pa se je opeka pocenila, računajo, da bi nekako zadostovalo 60 milijonov dinarjev. — Ce bi se cena opeki ne znižala, bi jo naredili kar doma v Selcih. Sedaj imajo v Selcih samo pet razredov osnovne šole, medtem ko se morajo v višje razrede voziti šolarji iz Selc v Železnike. V sedanjem poslopju za ostale tri razrede nimajo prostora. Tako morajo nekateri otroci najprej pešačiti dve uri do Selc, nato čakati na avtobus za Železnike, na povratku iz šole pa se vse to spet ponovi. Ko smo se ondan pogovarjali s Selcih. Po sedanjih predračunih bodo morali dobiti še približno 40 milijonov dinarjev. Ce bo šlo vse po sreči, bo čez dve leti stalo v Selcih novo šolsko poslopje. Marjan Kne je pripovedoval še to in ono. Nikakor pa ne smemo pozabiti, nam je smeje povedal, da so vsi prebivalci zelo zainteresirani za gradnjo nove šole in da nam vsepovsod radi priskočijo na pomoč. To je vsekakor lep primer enotnosti tisoč let stare vasi. - j. Vsi so veseli — učenci in šolski upravitelj osnovne šole v Selcih Marjan Kne Poskrbeli bodo za primerno razvedrilo V predzadnji številki našega H-|jo rešiti tovrstne kritične proble-sta smo pisali o pomanjkanju pri-1 me na svojem področju. memih prostorov za zdravo in kulturno razvedrilo otrok na Trati pri Skofji Loki. Reševanje takih problemov je bolj ali manj naloga stanovanjskih skupnosti. Prav zato smo se pozanimali pri vodstvu Stanovanjske skupnosti Skof ja Loka, kako oni namerava- Novo pokopališče v Dražgošah Delovni načrt Stanovanjske skupnosti določa, da se bo skupnost v prihodnje usmerila predvsem na reševanje socialno-var-stvenih problemov. Kako in kakšno pot bodo na tem področju izbrali, se Stanovanjska skupnost še ni dokončno odločila. Program dela bo izdelala komisija za socialno varstvo pri Stanovanjski skupnosti Skofja Loka s pomočjo hišnih svetov. Omenjena komisija bo s hišnimi sveti sklicala posebne seje, kjer se bodo dokončno pomenili, kako bi najhitreje in najuspešneje odvrnili mladino od ceste. Čeprav Stanovanjska skupnost za omenjeno akcijo še nima izdelanega delovnega načrta, pa lahko kljub temu že povemo nekaj o okvirnem predlogu, ki bo prav gotovo le z malenkostnimi popravki realiziran. Stanovanjska skupnost bo svoje načrte skušala najprej uresničiti v naselju okrog Doma ZB. Tam bodo v kratkem sklicali občni zbor staršev in seveda .tudi otrok. Na tem zboru bodo izvolili poseben upravni odbor. S skupnimi močmi bodo otroci ob podpori upravnega odbora, v katerem bodo zastopani tudi oni sami, skrbeli za čistočo stezic, za urejenost manjših nasadov itd. V takom kolektivnem življenju bi lahko prirejali tudi razne športne in pozneje tudi dramatske prireditve. Otroci bi seveda morali imeti tudi primeren prostor, kjer bi lahko igrali šah, se učili in zabavali, ob lepem sončnem vremenu pa bi lahko prirejali krajše iz- lete v naravo. Vsekakor pa bo morala Stanovanjska skupnost najti človeka, ki mu bo skrb in delo z otroki poklic. Ce se bo tovrstni način dela v naselju okrog Doma ZB pokazal kot uspešen, bodo s takimi akcijami nadaljevali tudi v drugih n?seljih. Zakaj se je Stanovanjska skupnost Skofja Loka odločila za takš- no reševanje varstvenih problemov? Posebna anketa je namreč pokazala, da se več ljudi zavzema za to, da ne bi gradili nekega centralnega doma, temveč da bi organizirali vsaj tri centre. Zavedati se moramo, da za realizacijo teh načrtov ne bodo zadostovali samo napori Stanovanjske skupnosti. Nedvomno je uspešnost vsega tega odvisna tudi od podpore staršev, hišnih svetov in gospodarskih organizacij. Podjetja bodo morala z razumevanjem spremljati to akcijo in jo tudi podpreti, saj je to tudi del naporov za splošni dvig družbenega standarda. — P. Glasba osvaja publiko Te dni je skoraj vsak večer v škofjeloški Svobodi živahno in veselo. Starejši in tudi mlajši igralci dramske sekcije Svobode pripravljajo skupaj z godalnim orkestrom novo presenečenje za Ločane. S previdnostjo sem stopil v vežo škofjeloške Svobode (is previdnostjo zato, ker so tla takšna, da lahko nehote padeš) in poiskal dolgoletnega vodjo godalnega in pihalnega orkestra tov. Iva Guliča. Prosil sem ga za kratek razgovor o delu svojega orkestra. »Škofjeloški pihalni orkester, ki ga vadim že četrto leto,« je pričel tov. Gulič, »ima bogato tradicijo in je žel že lope uspehe in pri- ŠTIRIDESET LET ODRSKEGA DELA ^Sttitva !n dolga je bila pot, ki ^ j° je vprežen v Talijin voz v jY teti h prehodil kranjski igralec Reš. Skoraj ga ne bi pred-p/^ljal, se je fioberšen del nje-eSa življenja tesno povezan z resnejše srečanje z gledališčem je postalo zame »usodno... Poslej odra nisem več zapustil. Priklenil me je nase z nedoumljivo silo. Kmalu za t itn sem večkrat priskočil na pomoč kranjskim aka- MG jj^liškim življenjem v Kranju. WV te dni — v petek — slavi 40- 00 gledališkega dela. V Pre- Rtv «m gledališču se bo občin- v 'l Predstavil v vlogi Kantorja j^^karjevem Kralju na Betaj- ap^ktti sva kramljala — jaz som j^si^vnl. on pa je neprisiljeno Povodoval o odrskih doživetjih |*"*h štirideset let. h^vikrat sito stopil na oder ^7v«vtneRa doma v Kranju 1916. ^ I«*a*l smo Rešitelja. To prvo atnesto mlake a površina C0"1 - "tf je bila (R. C.) — Vaška dosHli t i.i rrir,. 1° b'la desetletja leglu frljn?Sa in žab, čedalje bolj spre-***** nclkdanje lice. Oddelek za %I ' ™ komunalne zadeve te Kranj s pomočjo vaščanov Vi ^'afMl izsušuje mlako. ^ Trudne j.ša dela so opravi je-i^^'aka j,, /o .-koraj v celoti Redaj bo treba še splnni-to, jj**1^0 in urediU kanalizaci-(jjuv* kateri se bo voda iz mlake Mr)< !a bodo ofcoii 4 milijone dinarjev. demikom, ki so se pogosto lotevali raznih iger. Takoj po končani prvi svetovni vojni pa sem se vključil v frlcdališka oder Narodne čitalnice. Spominjam sc, da smo delali v sila skromnih razmerah. Bolje je bilo, ko smo se preselili na oder v Narodni dom. Za otvoritveno predstavo smo pripravili Vošnjakovo Lepo Vido. Delo sem tudi zrežiral; kasneje sem se lotil še osmih režij. Pri čitalnici sem ostal do drufje svetovne vojne. Ko je okupator zasedel naše kraje, smo se razšli. Do osvoboditve smo trdovratno molčali, maja 1945. lota pa smo »o s podvojenimi silami lotili dela. Tudi pozneje, ko Je amatersko gledališče preraslo v poklicno gledališče, se nisem umaknil z odra. Temu sera ostal zvest tudi potem, ko so poklicno gledališče v Kranju ukinili ...« Štirideset let v nekaj suhoparnih stavkih, kot bi jih zabeležil ;> >vrs• ni — sodem let bo te a - pa , ve do letos stala. Zdaj pa kaže, da bodo končno doni le spravili »pod streho«. Menijo, da ga bod'> II namenu za občinski pra/- ac je nenadoma ustavilo. Gtaktaja nik prrednjt leto. Z dograditvijo področja kranjske občine 9 KM DOBRE CESTE Mavčiče (R. C.) - Cesta III. reda Kranj — Mavčiče— Zbiljo—Medvode je. bila do nedavnega predmet številnih razprav. Zaradi naraščajočega prometa namreč ne ustreza prometnim zahtevam. Pred meseci so začeli cesto preurejati v dolžini nekaj več kot 9 km. Doslej so 3km že razširili, dober kilometer pa so jo dokončali. Cesta bo dobila dvojno asfaltno prevleko in se bo tako uvrstila med sodobne ceste. Razen tega bo velikoga pomena za prebivalce, pa tudd za tujf*ki promet, Mkj bo ves desni breg Save povezan z ostalim cestnim omrežjem. Nedvomno pa bo nova cesta ublažila naraščajoči promet na cesti I. reda Kranj — Ljubljana, saj so bo ta reprezentančni objekt dobro |se jo mnogi že ckaj raje poslu-služil turističnim namenom, saj bo [zevali kot glavne Vožnja po precej okrepil obstoječe prenočit- c. t vodi min- Zbili ,':ega je-vene in gostinske zmo'd.v'vosti na 1 zera in lepih krajev, je zelo pri- vlačna. Zene na mopedih niso rešitev Eobinjska Bistrica (M. S.) — Kadar govorimo o pomanjkanju delovnih mest za ženske, se navadno spomnimo ma Jesenice. Jesena ški problem zaposlovanja žena se že nekaj let redno pojavlja na različnih sestankih in posvetovanjih v občinskem pa tudi okrajnem merilu. Skoraj popolnoma skrit pa je ob tem postal problem zaposlovanja žena v bohinjskem kotu .Res je mogoče tu manj žena, ki bi se želele tu zaposliti, obenem pa je verjetno Se manj možnosti za redno zaposlitev kot na Jesenicah 6amih. Zato si oglejmo ta problem nekoliko pobliže. Po moški delovni sili je v bohinjskem kotu veliko povpraševanje, tako da je za slehernega, ki ne želi zaposliti, hitro mogoče najti ustrezno delovno mesto, Vse težave pri zaposlovanju žena pa se začno pri tem ,ker je veliko delovnih mest, ki so na razpolago ženam, sezonskega značaja. Tu mislimo predvsem na majerice in na tiste žene, ki se v poletni sezoni zaposlijo v bohinjskih gostinskih obratih. Vse te imajo službo le v poletnih mesecih, ko zaslužijo za nekaj obleke in najnujnejših potrebščin, dobršen del leta pa prest i votarijo doma. Razen teh žena je v Bohknju veliko takih, ki so zaposlene na neprimernih delovnih mestih, ki ogrožajo njihovo zdravje. Kot poseben -primer bi kazalo tu omeniti, da se veliko števflo mladih uvedli ekonomske enote, se delavci po posameznih enotah zelo branijo zaposlovati novo delovno silo in je zato tudi ta vir usahnil. Vso to govori v prid temu, da bo tudi v Bohinju potrebno misliti na ureditev obrata, v katerem bi se lahko zaposlilo vsaj okoli 6to žena. Dobro bi bilo, če bi so na ta predel spomnile tudi t-ot^i^aKOMUNA ■ delavk vozi na delo v gozdove ali na žago z mopedi, in to ob vsakem vTcmerai; temu bodo nujno sledila razna obolenja. Tudi tega ni podcenjevati, saj nam je vsem jasno, kakšne vsestranske izgube prinašajo bolezni. Kljub temu so se morali na posredovalnici za delo v Bohinjski Bistrici velikokrat obračati na LIP Bled, ki je bil dolgo odjemalec ženske delovne sile. Toda odkar 60 v tej gospodarski organizaciji Priprave na skupščino Koprivnik nad Bohinjem (M. S.) — Na Koprivniku stoji zelo redka znamenitost in sicer mlin na veter, ki ga na Gorenjskem nikjer drugje ne moremo videti. Pred dobrimi 60 leti ga je naredil domačin Lovrenc štantar, ki je take mline videl, ko se je vojskoval v Galiciji. Lastnik mlina ni imel nobenih šol, vendar je imel kar tri obrti, naredil je pa menda prav vse, kar je kdo potreboval. Mlin je najprej stal sredi vasi, skozi katero ponoči vleče močan veter — nočnik, zato so v mlinu več let redno mleli žito. Pozneje so ga prenesli v dolinico ob robu vasi, kjer pa veter ni bil dovolj močan, zato ga je lastnik preuredil tako, da ga je poganjal hudournik, ki je tekel ob njem. Vendar je bila na žalost njegova struga večkrat suha kot mokra. Sedanji lastnik mlina Andrej Jelkar je v mlinu montiral elektromotor in mu tako nadvse dobro služi. Foto: F. Perdan Radovljica (C. R.) - Pretekli pe-j tek je bila v Radovljici seja radovljiške pedružnice IO Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Na seji so govorili o dolgovih osebnih zavarovancev, o skladu, ki je namenjen letovanju otrok, o delu za zdravstveno zavarovanje in o sklicanju podruž-aiške skupščine. Skupščina podružnice Radovljica bo na Bledu 28. oktobra. Udeleženci skupščine bodo tedaj razpravljali o pravilniku in dolžnostih zavarovancev, o sklepanju pogodb z zdravsvenimi domovi, o poročilu zborov zavarovancev in odgovorih zdravstvenih domov, o spremembah povračila potnih Prvi poskus - in uspeh IVAN VALJAVEC IN IGNAC PIRJEVEC PRIPOVEDUJETA KAKO JE NASTAL FILM O TRŽIČU — 100 KM POHOD — OB PREMIERI JE BIL CANKARJEV DOM NABITO POLN — ČE BODO SREDSTVA, TA FILM NE BO OSTAL OSAMLJEN V soboto zvečer, 14. oktobra, je bila v Cankarjevem domu v Tržiču premiera filma, za katero je bilo med domačini tolikšno zanimanje, da je zmanjkalo celo stojišč. Vendar pa je tolikšno zanimanje razumljivo: v filmu so glavne vloge odigrali Tržičani, statisti so bili tudi Tržiča ni — med obojimi so le nekatere izjeme, ki jih bodo imeli Tržičani vedno za svoje —, film so posneli in tehnično opremili Tržičani (glavni snemalec Ignac Pirjevec, njegov pomočnik Ivan Novak, tehnična oprema Franc Sarabon in Edo Petek, besedilo prof. Edo Roblek, glasbeni vložki Oton Zazvonil In bralec besedila Kori Smole) in končno — tudi gledalci so bili Tržičani. 2e naslov filma pove, kakiina je njegova vsebina, saj so minili komaj debri trije meseci od osrednje proslave ob 20-letnici vstaje, za Gorenjsko, ki je bila na Poljanah, kamor so prišle partizanske enote po 100 km pohodu po partizanskih poteh. Med temi enotami je bil tudi Kokrški odred, ki 6e je zbral v Tržiču in od tam nadaljeval pot. Organizacijo tega pohoda je takrat prevzel ObO ZROP, ki je zagotovil tudi vse pogoje za realizacijo te»a filma. Predsednika ObO ZROP Ivana Valjavca smo zato vprašali, kje se je rodila ideja o tem filmu. »Ze na številnih sejah pred pohodom smo razpravljali, kako bi ta dogodek najlažje ohranili mladim ljudem. Razumljivo je, da *mo se oprijeli zamisli o filmu. Sredstva smo si zagotovili s prodajo posebnih kuvert s spominskim pečatom s proslave na Poljanah, v KPT pa smo že Imeli snemalno kamero za 16 mm film. Kamera je vse do tedaj ležala neuporabna, ker tudi nikogar nismo Imeli, ki bi znal z njo delati. V razgovoru z direktorjem VIBA filma iz LJubljane pa smo uspeli in poslali k njim po strekovno znanje tekstilnega tehnika iz BPT Ignaca Plrjevca. Sprnmijal 1 je snemanje filmske ekipe VIBA i filma na Jesenicah, čez tri dni pa se Je moral s?m lotiti dela.« »Film Ima pravzaprav dva dela,« nam je pojasnil tovariš Va- Ijavec. »V I. delu prikazuje 100 km pohod Kokrškega odreda na Poljane, v II. delu pa pohod Kokrškega odreda k spomeniku pod S to rži č ob letošnjem občinskem prazniku (5. avgusta).« Kako je nastal film, pa smo se pogovorili s snemalcem Ignacem jc bil odred že na Poljanah. Zato so kadri, ki prikazujejo nekatere kraje in spomenike, pri katerih se je Kokrški odred zaustavil, posneti naknadno, kar pa ne moti. Na Poljanah pa sva imela še tretjo večjo smolo — odnehal je svet-lomer in prepuščena sva bila najinemu občutku, Id pa tokrat k sreči ni zataji].« Premiera tega edinstvenega filma na Gorenjskem je torej za nami. Za uspeh filma, ki traja približno 40 minut, so bili vsi sodelujoči v soboto zvečer nagrajeni z navdušenim aplavzom. Posebno priznanje pa so dali ObO ZROP in okrajne organizacije ZB, SZDL in ZROP, ki so za stroške stroškov zavarovancem in poročilo o letovanju otrok. Razen rednih članov bodo na skupščino povabili tudi zastopnike večjih gospodarskih organizacij z radovljiškega območja. Odkritje spominske plošče Cešnjfea t Bohinju (F. S.) - V CešnjJci so pred kratkim odkrili spominsko ploščo padlim in umrlim gasilcem. Vzidana je na Gasilskem doma. Obenem so razvili novi gasilski prapor. V vasi bi radi postavili tudi spomenik padlim borcem. Krajevna organizacija ZB je izvedla dve nabiralni akciji, vendar so zbrali le okoli 30 tisoč dinarjev, kar seveda ne zadostuje za postavitev spomenika. Kljub temu svoje namere niso opustili in bodo z zbiranjem denarja nadaljevali. gorenjske tovarne, ki predvidevajo gradnjo svojih obratov izven svojega kraja. Skrb za pionirska glasila Bled (J. B.) — Na zadnji seji pionirskega starešinekega sveta na Bledu so med drugim govorili o mladinskem tisku in o pionirskih glasilih. Menili so. da naj bi nadaljevali z izdajanjem Belega lokvanja in drugih glasil, obenem pa tudi s pisanjem kronik iz NOB. V preteklem obdobju letošnjega leta so pionirji v okviru Pionirskih iger že zbrali veliko zapiskov o dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe. Začetek je dober Novi svet Svobod in presvetli društev radovljiške občine 3e K čel z delom. Svoj sedež ima časno v Lescah, v prostorih W" kajšne Svobode. Prve seje tariata so se udeležili tudi pm sodniki šestih komisij, ki so JJ izvoljene za posamezne dejavn"* stL Na zadnji seji so sprejeli ni načrt, obenem pa tudi prtP*| čilo vsem društvom v 0^v\t^ naj So do konca oktobra izve*?j občne zbore in sprejmejo ^e-oVT načrte. Posebno odgovorne B8^ ge bodo imele«komisije ali 606 ti. Njihov glavni namen bo--p°* gat i društvom pri njihovem °& Občinski svet bo po potrebi F pravil seminarje za posam*«* zvrsti dejavnosti Prvi tak nar bo namenjen delu v klw* in vzgoji režiserjev, saj jo dn^J fiko in klubsko delo v radovi občini najbolj razširjeno. Tudi glasba in likovna ufljjj jalnost nudita velike možnosiH delo v društvih, zato je svet S*^ bod in prosvetnih .društev na'J*^ ji prvi seji načelno določil~f~t dela, za vsebino in obseg 'de^*™ se bodo odločila društva sama. j. a Izobraževanje odrasli* v V Bohinjski Bistrici je tudi letos večerna ekonomska šola. Na pobudo Delavske univerze iz Bohinja je bila ustanovljena lansko jesen. V letošnjem letu so program razširili za dva predmeta. Večerno ekonomsko šolo sedaj obiskuje 14 slušateljev; prijavilo se jih je znatno več, vendar jih je skoraj tretjina odstopila. Zato je bilo v zadnjem času večkrat slišati, da bodo šolo ukinili in se bodo morali slušatelji voziti na predavanja na Bled. Ker bi to zelo otežkočalo šolanje ali ga celo onemogočilo, sta kljub vsemu zmagali vztrajnost in volja in zato so se pred kratkim lahko pričela redna predavanja. Zaradi majhnega števila slušateljev so se stro- ški šolanja precej sili so vodstvo DU - s pomoč, vendar je raso biti. Znano pa. je, dajedelo >D*^ ske univerze v BobTh še. - g. Ob letnih mladinskih konferencah v jeseniški občini še vrsto drugih sekcij s P«*1 ideološkega dela. t V okviru prireditev in P*v v jubilejnem letu. ko prosi"! mo 20. obletnico ljudske r0**^ jc, naj omenim X. Jubilcjn* ^ dinski festival, kjer je doi-'^j^ delovala vsa mladina z j*68 občine . ^ Pri raznih občasnih "^^Ljji delovnih akcijah po vseh ■'- t\t jeseniške komune Jc «>odei ■) okoli 400 mladih, ki so »P^l skupaj okoli 3000 proste^ senicah tov. Janez Čuden povedal It tole: »Letošnje leto Je za jeseniško mladino pomenilo leto velikih uspehov na vseh področjih. Prireditve, ki jih jc organizirala s tem vsa mladina Gorenjske, so izrednega pomena in VII. kongres LMS. ki bo v začetku prihodnjega leta v Kranju, naj bo plačilo delovnih ur. NajmarljivcJ*' prav gotovo na Plavžu, na Vodstvo TVD Partizana v Križah pri Tržiču je pripravilo v sodelovanju s športnim društvom v Borovljah na Koroškem vse potrebno za medsebojno športno srečanje, ki bo prihodnjo nedeljo, 22. oktobra v Borovljah. Skupno bo v Borovljah nastopilo nad 30 naših. Šahisti se bodo pomerili na desetih deskah s tekmeci iz znane puškame v Borovljah. Hkrati bo tudi srečanje v namiznem te- Razgovor o pravilnikih Tržič (B. F.) - Jutri bo tu razgovor sekretarjev osnovnih organizacij ZK, predsednikov sindikalnih podružnic in delavskih svetov ter direktorjev gospodarskih organizacij o izdelavi predlogov pravilnikov o delitvi CD in OD. ' nisu med igralci iz Križev in ko-: lektiva železarne iz Borovelj. Po-i poldne pa bodo naši gostje prire-1 dili samostojni nastop v vajah na orodju in parterju. Za to imajo j tudi pogoje, saj se je njihova j ženska vrsta uvrstila na prvo mesto ob letošnjih okrajnih igrah. Ze same priprave za to gost ova-' nje onstran meje so v Križah in j okolici vzbudile veliko zanimanje za življenje v Borovljah. Nekoč >e bilo med Tržičem in Borov-ljami precej sodelovanja in tudi danes je mnogo ljudi, ki imajo tam svojce, znance itd. Zato je obojestranska želja, da bi take i stike obdržali kot redno obliko so- | delovanja med prebivalci z obeli tirani Ljubelja oziroma meje. V tem okviru so v Borovljah že tudi obljubili, da bodo prišli v Križe prihodnje leto s podobnim športnim programom. - K. M. F.na Izmed slik v filmu »100 km pohod*. »Sanltejec« Kokrškega odreda prelzkuia, če je kosilo okusno ki če bo imelo dovolj kalorij, da ho odred sposoben še za naslednje naloge. Izkazalo se je, da so kuharji dobvo niku in na Hrušici. Ob tem - .»i mladinke in mladinci nođ!!t^ tudi na Zvezni mladinski • akciji, in .Mrcr v XVI. *fAf MDB »Jožeta Gregorčiča«. p &tf da je dobila za <>P™>4Jen^(^l*,, lepa primanja — bila ic pohvaljena, specialno prejela pa je tudi trak rt**9 - M. Zivkovič O pravilih otroškega vrl ca JA JESENICE (M. t.) - Nfl:Z^' seji Stanovanjske skupne?*,^ va« so govorili o novih J*jjj Otroškega vrtca in o reso11 jj' varstvenih ustanovah, ki )c\. dul« Ljudska skupščina ^ jjj, ^ Med drugim so ludi d bo poscjbna komisija v . f& mesecih pregledala teren ^o^' ročju to stanovanjske s r„o* kje bi bilo moč zgraditi nov ška igrišča. Govorili so o delu v sekcijah imUSICA (M. Z.) - NatirV^f' seji DPD -Svobode« &c>r'-iso obravnavali delo v , Ugotovili so, da so st"kclJ^p«^. časa po občnem zboru :i..j.. p i K nj'*!., \K lo začelo pe»a'tl. Zarodi v najkrajšem času p» ^ vodstvu seknj in *e bod^. *| stanku temeljito ]-<>g'>vor ; delu. občni zW*HJv^*J'^ pa računajo da bo v ^ SVEŽI PIŠČANCI NA ZALOGI VSAK DAN V TRGOVINI DELIKATESA KRANJ Prodam dve traverzi, dolžine 510 cm, višine 25 cm in vzidljiv štedilnik desni. Kotnik, Moste 57, Žirovnica 4117 Prodam kravo, 8 mesecev brejo, k* bo tretjič teletila. Naslov v ogl. oddelku 4118 Prodam 25 mm smrekove deske. °gled dopoldne 4119 Prodam emajliran štedilnik. Bičava 9, Kranj 4120 Prodam kravo s teletom ali brez. Sr. vas 13, Janko Kristane 4120 Prodam avto Citroen — Spaček, Huje 10 4122 Prodam vodno črpalko 4. Naslov v oglasnem oddelku 4123 6 tednov stare prašičke prodam, fraprotna polica 25, Cerklje 4142 smrekove deske — prvovrstne — 8uhe prodam. Naslov v oglasnem Oddelku 4125 Samsko pohištvo s Kavčem Ugodno prodam. Plačljivo tudi s ^kotn. Remžgar, Kidričeva 31, Kranj 4138 Kupim nov ali dobro ohranjen elektromotor 5 KM. Prodam dobro ohranjen moped CoJibri za 60 tisoč din. Naslov v oglasnem oddelku 4129 kino ostalo kupim Kupim peč ko v dobrem stanju. Jamnik, Podreča 27 4126 Kopan hišo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4127 Kupim Z dromeljna za gumi v°z. Kokri ca 34 412« Na sianovanje vzamem žensko, ki dela na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku pod »Predmestje Kranja« 4130 2 mizarska pomočnika takoj sprejmem. Anton Kos, mizarstvo, Huje 3, Kranj 4083 Trezen moški želi spoznati žensko s stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici za ženitev. Lahko je vdova ali ločenka in ima 1 otroka. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 4131 Iščem dclayko na 2 izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 4132 Dvosobno stanovanje v Kranju potrebujem takoj. Ponudbe pod »Nagrada« oddati v oglasni oddelek 4133 Tih in miren fant, star 23 let, .leli poročiti žensko z lastnim stanovanjem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Mirno življenje« 4134 Iščem starejšo gospodinjsko pomočnico. Jenko, Prešernova 8, Kranj 4135 Imam na zalogi večjo količino obranih jabolk — voščenk in bo- bovcev. Partizanska 46 (Vočan), Kranj 4138 Novoporočenca iščeta prazno sobo tudi do 15 km iz Kranja. Plačata dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4137 SPREMEMBA SPOREDA KRANJ 18. oktobra — sreda »■Center« ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« grški film NIKOLI V NEDELJO, matineja ob 10. uri, premiera italijanskega filma HER-KULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra — četrtek »Center« nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« grški film NIKOLI V NEDELJO, matineja ob 10. uri, italijanski barvni film HEliKU-LES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra — petek -Center« nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 16., 18. in 20. uri -Storžič« ameriški barvni film CRNA ORHIDEJA, matineja ob 10. uri italijanski barvni film HER-KULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri objave Zaposlimo Električar^ a — stalno za celotno podjetje Čuvaja — honorarno za obrat Stražišče. — Lahko je upokojenec. KRANJSKE OPEKARNE KRANJ Na podlagi sklepa upravnega odbora z dne 4. oktobra Se razpisuje prosto delovno mesto obratnega knjigivodje Nastop službe takoj aH s 1. decembrom. Pogoji: Srednja ekonomska šola z dveletno prakso na razpisanem mestu ali v računovodstvu. Osebni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih ali po dogovoru. TOVARNA LEPENKE TRZlC SPORT SPORT Kako smo videli nedeijsko nogometno tekmo OBJAVA KVALITETNO POPRAVLJANJE GLASBIL -Stanovanjska skupnost« Mengeš je odprla servis za popravilo glasbil. Popravlja vse vrste strunskih inštrumentov, harmonike: klavirske, kromat-ične in diatenič-ne. Klavirje, planino in harmonije popravlja in uglašuje na domu. Opravlja vsa servisna popravila harmonik, ki so v garancijski dobi tovarne -Melodija« Mengeš. Vsa popravila izvršujejo stro- j kovnjaki, ki nam jih je odstopila tovarna -Melodija« Mengeš, zato so kvalitetno izvršena. j Prepričajte se in zadovoljni bo- j ste. Naročila sprejemamo vsak dan od 8.—12. ure in v torek, sredo in četrtek od 15.-17. ure, v Mengešu — Kidričeva 30. Se priporoča stanovanjska skup-nest Mengeš — servis za popravilo glasbil. SEST JIH NI BILO PREVEČ Končno je moštvo Triglava v šestem kolu jesenskega dela slovenske conske lige zaigralo tako, kot vseskozi želijo -navijači«, to se pravi odločno in -brez usmiljenja« v obrambi. Kot na dlani je danes vidna prednost takega načina igranja v primerjavi z -elitnim nogometom«, ki — kot vemo — kranjiekim -plavim«, tako kot mnogim drugim, ne gre. Celo takim, ki -dribljajo« in kombinirajo -z borim namenom in določe-j-im neusmiljeno maščujejo. Se-zatalcne (akrobatika odpove tudi tistim, ki jim je nogomet poklic), ko pa opazimo, da moštvo Triglava z nogometno tehniko skuša ugnati sebi povsem enakovredne tekmece, vidimo utopijo in slutimo ničlo. — Preigrava naj Norčič, ki ima žogo v mezincu, ostali naj gledajo, da ne bodo delali napak, ne pa da težijo za podvigi, ki se jem neusmiljeno maščujejo. Seveda moramo vedeti, da brez nre-udarnosti le ne gre in da je dobra pripravljenost nujnost vsakega nogometa. VODSTVO PO PETIH MINUTAH »Novi val« v napadu Triglava je tokrat zablestel: Bajželj, Lipej, Jerman, Finžgar, Siladi! Res so to imena, ki jih poznamo z no- gometnih igrišč, vendar so vsi gledalci pred tekmo ocenjevali tak sestav kot -tvegano odločitev« ! trenerja in tehničnega vodje. Kaže pa, da je Stane Brezar vedel, ! kaj hoče! Da bi pravilnost te odločitve pokazal vsem, je zrežiral petminutni uvod, ki se je končal s tresljajem mreže — in vodstvom. — Siladi se je sam znašel pred i vratarjem .. . lahko je streljal na gol. Zoga se je odbila od vratnice. • Zmedo je izkoristil Lipej, ki je : usnje poslal med vrvi — 1:0. BAJŽELJ TRIKRAT DVIGNIL i ROKE Nekako v 18. minuti je novinec Jerman lepo podal soigralcu Bajž-lju, ki tudi ni odlašal. Znašel se je v praznem polju in z okrog 25 metrov čez vratarja precizno streljal v mrežo — 2:0. Le šest minut kasneje je Bajželj spet zaključil akcijo kranjskega napada, s strelom v mrežo —3:0. — Častni gol je za goste dosegel Valter Breznik in moramo priznati, da je bil prava mojstrovina Potem so gostje stopili na oder, dokopali pa so se le do kota. V protinapadu, ki ga je začel Mar-tinovič, so Triglavani po Bajžlju dosegli četrti gol. . . Miha je že četrtič z dvignjenimi rokami pohitel tovarišem v objem. Razdeljevanje sredstev in pra (Nadaljevanje s 1. strani) jasnila mnoga vprašanja notranje razdelitve; toda če se hočejo prosvetni delavci vključiti v gespodar-eki sistem kot enakovredni člani, ne smejo ostati samo pri tem. Komuna bo morala oddvojiti več sredstev za vzgojno-izobrazevalne ustanove v šolski sklad. Iz njega pa bodo šolski kolektivi črpali i sredstva za materialne izdatke šol in osebne prejemke, šolski kolektivi že delajo pri sestavljanju pravilnikov o notranji delitvi osebnih preeimkov. Po novem sistemu ne bi bila osnova plačilni razred, ki je povezan z leta službe, temveč delovno mesto. (Število službenih let se upošteva le pri manjšem delu osebnega prejemka.) Tako naj bi prišli ob sodelovanju vseh članov kolektiva do finančnega plana po novih ekonomskih osnovah. Sindikalne podružnice bi pri tem res lahko neposredno vplivale na delo šole, s čimer bi bolj zaživela ideja o osamosvojitvi. Ta prispevek o položaju v presveti v novem gospodarskem sistemu je napisan z željo, da bi pravilneje vrednotili prosvetno delo in prosvetnega delavca. A. PetraČ ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje AMALIJE PECNIK roj. Koban se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja in nam pomagali v teh težkih dnevih. Posebna zahvala ge. Eli Vertov- šek za njl slabo, kajti Nemci so imeli na sebi bele zaščitne obleke. } Tako se je tisti Nemec tudi priplazil proti vrhu. ne da bi r Janko vedel za pravo nevarnost. In ko sta oba ogledovala ^ pred seboj, če jima ne preti sovražna cev, sta se opazila ^ oba hkrati. In ker sta bila nedvomno oba nagla, spretna } in dobra vojaka, sta tudi na petelina pritisnila oba naenkrat. Bila sta si tako blizu, da niti meriti ni bilo treba, •f Zadrdrala sta dva kratka rafala in le za dve roki vsaksebi J sta se zarila v sneg, ki je pordel od njune krvi. Kaj ta-d kega ne dotlej, ne vsa leta pozneje, nisem več doživel.« f V decembrskih dneh je k partizanom v Poljansko J dolino prišlo tudi 40 prostovoljcev iz Kranja in Stražišča. š To so bili v glavnem delavci, ki so kljub takojšnjim hu- # dim bojem dobro prestali ognjeni krst. Zagrizeni boji od I 24. do 27. decembra so precejšen del ljudi oplazili, k če-J mur je prispevala tudi huda zima, pomanjkanje orožja J in okupatorjev teror. Cveto Novak o dogodkih na Pasji Ravni dodaja: J »Nemci so napadli energično. Naše vrste še niso bile i utrjene in urejene, kajti v bataljonu smo imeli dve tret-r j ini novincev in skoraj polovica je bila brez orožja. Zato \ J ni bilo čudno, če se je vojaška zmogljivost, polet in zavest i J v primeri s tistim pred nekaj dnevi, precej spremenila, i 4 Kljub temu smo imeli le majhne izgube, Nemci pa se r 4 niso mogli pohvaliti s podobnim. Razen tega tudi nho * dosegli tistega, kar so se namenili. Res je, da je del tistih, ki so pred kratkim prišli v partizane, odhajalo spet nazaj domov, toda to se je po okupatorjevih ofenzivah dogajalo vedno, vse tja do leta 1945. Zal sem v tej borbi izgubil ne"saj dobrih tovarišev { iz naše rašidke skupine: od nas ostalih so Nemci cdrezali r Marjana Rožanca, Vinka in Srečka Burnika, Tineta Zaletela, Milana Ju van a in Mirka Kraljica. Ti so se potem prebili čez Soro in šli spet čez Savo. Tako sem potem poznal le pet, šest tovarišev, s katerimi smo prišli skupaj iz Dolomitov. Strašno mi je bilo žal za tovariši in dobrimi prijatelji še iz predvojnih dni. Posebno še, ker dolgo j> nisem vedel za njihovo usodo.« DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Odprta pisma ObSS ODPRTA PISMA ObSS TRZlC (B. F.) - Občinski sindikalni svet je v zadnjih dneh pcslal že več odprtih pisem sindikalnim podružnicam nekaterih gospodarskih organizacij. Povod za ta pisma 60 dale razmere v nekaterih podjetjih. V nekaterih primerih gre za nemogoče razpone ori osebnih dohodkih, v dru-Ifih pa za premalo resno delo OKrog decentralizacije samoupravljanja. Oboje pa bi seveda, v kolikor se stanje ne bi pravočasno izboljšalo, imelo lahko zalo škodljive posledice pri sestavljanju ali celo potrjevanju novih pravilnikov o delitvi CD in OD. Medtem ko gre v prvem primeru predvsem za Komunalno podjetje Tržič in Pekari jo Tržič, sta v drugem primeru prizadeti podjetji • Tovarna lepenke Tržič in ZLIT j Tržič. Odgovor, kako so se lotili nerazumljivih razponov v prvih I dveh podjetjih, ObSS svet fie nima, zato pa ve, da so v Tovarni lepenke že sprejeli sklep, da bodo ustanovili 5 EE in da so tudi že v ZLIT razpravljali o vprašanju decentralizacije samoupravljanja. prometni miličniki, in sicer za 3.097 kršitev voznikov motornih vozil, 766 voznikov vprežnih vozil, 1.197 mopedistov, 2.015 kolesarjev in 428 pešcev. I. DEJANJE Scena: običajna pisarna. Za eno mizo sedi občinski sodnik, za drugo strojepiska. Stol za obtožence, ki se zvrstijo v posameznih prizorih. 1. prizor: Mopedist ves povit in potolčen, klavrno, čeprav že četrtič na istem stolu, prosi za milostno kazen. Prejšnje tri kazni, ga še niso spametovale, čeprav se je moral vedno zagovarjati zaradi vinjenosti in vožnje v takšnem stanju z mopedom. Prepričevanje sodnika o njegovem naumnem početju v prejšnjih treh srečanjih ni zaleglo. Četrtič je sodnik odmeril najstrožjo kazen. Seštevek vseh kazni pa je doslej naslednji: 22 dni zapora, 8.000 dinarjev denarne kazni in 4-krat po 3 mesece odvzem potrdila o opravljenem izpitu iz prometnih predpisov, s katerim je lahko uporabljal moped. 2. prizor: Polflicni šofer je prišel že tretjič na zatožno klop. Spet zaradi pijanosti med vožnjo. Tokrat je sodniku uspelo in ga je prepričal, da tega poklica ne more več opravljati, ker se ne more odeovedati alkoholu. In res se je nekdanji šofer zaposlil pri stroju v tovarni. Zdržal pa je samo pol leta. Potem je, češ: »kdo bo meni diktiral?« šel spet v šoferske vrste. Prva in druga vožnja sta se srečno končali, tretja pa karambol zaradi alkohola in — smrt. 3. prizor: Obtoženec je bil videti precej utrujen. Prišel je od daleč, s hribov in se je moral zagovarjati, ker je posekal nedovoljene smreke. Moledoval je sodniku, da nima denarja, da težko preživlja družino s tistim, kar ima. Obdelovalne zemlje skoraj nima in edini dohodek mu lahko daje gozd. — Sodnik je upošteval njegov položaj in izrekel zelo milo kazen. Prava pot do sodnika je bila nakup avtomobila, sicer ne novega, vendar je zanj lahko odštel 400.000 dinarjev! 4. prizor: Fant od fare je bil. Komaj 28 let je imel. Petič je prišel pred sodnika. Delu mu ne diši in ne diši. Nadleguje poštene ljudi, ki se ga že bojijo in mu pomagajo iz strahu, da sploh še živi. Sodnik mu je že prej nekajkrat preskrbel prisilno bivališče in tudi delo, toda obdolženec se še vedno zagovarja: »Kdo bo pa delal še 25 let?« - Postal je nov vlomilec kot večina delomrzne>,ev in sedaj sedi v mračni sobici jet-nišnice. »Zakaj ste me obsodili na 8.000 dinarjev kazni? Ne bom jih plačala! Kako naj vem, kdaj je kdo pijan in kdaj ni? Natakarica sem, ne p psiholog!« V 7a»sniku pa je bilo zaoisano: i. priča — Vseh pet nas je bilo od ii. ure do pozno zvečer v gostilni. Priznam, da se nisem odrekel niti enemu kozarcu. Potem smo šli v drugo gostilno. Kako sem prišel noter in kako ven, se ne spominjam. V tretji gostilni sem plesal z žencko, s katero verjetno nikdar v življenju ne bi, če ne bi bil tako pijan. V četrti sva s pijanim kolegom stavila za 20.000 dinarjev, kdo bo prej doma: ali jaz s konjem ali moj kolega po nekoliko daljši poti z motorjem. V peti zadnje gostilne pa se je pritožila! Vsak komentar je odveč! II. DEJANJE Scena: Za okroglo mizo zaskrbljeno razpravljajo občinski sodniki za prekrške. 1. sodnik: Razumljivo je, da je prometnih prekrškov vse več, ker je tudi vse več ljudi, ki na takšen ali drugačen način uporabljajo ceste. Toda čeprav so naše kazni vse strožje, so vendar še premile. S prošnjami pri koristnikih cest premalokrat uspemo. Z ukrepom, ki smo ga uvedli s 1. septembrom letos v Sloveniji, da lahko za dobo treh me?ecev odvzamemo kršitelju potrdilo o izpitu prometnih predpisov, s katerim se lahko vozi, smo že precej dosegli. Vendar predlagam: za kršitev predpisov brez posledic naj zadostuje* opomin, za kr,:itev, s katero nekdo hote ali nehote ovira promet, naj bo denarna krzen na kraju samem, za kršitev, s katero voznik kateregakoli vozila na kakršenkoli način ogroža promet, naj sodnik za prekrške izreče najstrožjo kazen, ki jo dopušča zskon. 2. sodnik: Pri našem delu smo v dveh primerih pogostokrat nemočni — mislim na patološke alkoholike in na delomrzneže. Princip kaznovanja je v teh primerih pri nas zr.^erel in večkrat prej škoduje I kot koristi. Vzemimo očeta z dru-I žino iz petega prizora. Z denarno I kaznijo prizr.denemo družino, ki je že tako ali tako prizadeta. S petna j.^tdnevnim zaporom pa pri takšnem človeku največkrat vzbudimo trmoglavost in maščevalnost, ki ima za posledico še večje uživanje alkohola. V takšnih primerih je izhod samo zdravljenje, za kar pa pri nas skoraj nimamo pogojev. Torej bi bilo treba v prihodnosti zagotoviti sojenje v obliki zdravljenja. Kam največkrat zaidejo delomrzneži, je vsem znano: ženske v pmstitucijo, moški pa med vlomilce. Ljudje se bojijo prvih in drugih. Za naše delo nam torej manj- jetno breme. 3. sodnik: Kar zadeva nedovoljeno sečnjo, vse kaže, da so ot-gani, ki so pristojni, da. predlagajo v postopek kršilce, ponekod premalo strogi. To sicer ne velja toliko za kranjsko in škofjeloško PfcED OBČINSKI«! SOONifćOM gostilni sva se dobila in spet pi- ka zavod, kamor bi lahko poslali občino kot za ostale. Torej bi nedovoljeno sečnjo lahko precej omejili, zlasti še, ker so za te prekrške dovoljene precej hude kaz-ni: do 100.000 dinarjev aii enega meseca zapora. EPILOG: Kazen je kazen. Velikokrat je uspešna, pogosto pa J6 brez uspeha. Toda pustimo k' vanje ob strani. Nobena kaz' ■ ni tako huda kot občutek, ki spre!"** lja človeka skozi vse življenje, če je zaradi njega ostal nekdo pohabljen ali pa je bil celo ob življenje« Toda vsi takšni primeri ljudi še niso spametovali! Zakaj n-i b' tolikšno število ljudi eamo - okusilo trpeti takšne občutke? Zakaj iskati sovraštvo zaradi prekrškov? Ce vsi lahko obsojamo »velikane«, kd se igrajo z nevarnim orožjem in jim očitamo brezglavost, potlej ne netimo sovraštva pred svojim pragom, čeprav gre večkrat za malenkosti. — Bogdan Fajon Zadnje jesensko sonce Je delavce žage v Bohinjski Bistrici zvabilo na prosto. Našli so si pr*" merna mesta ln z apetitom pospravili okusno malico Rekorden obisk na Vršiču OBISKOVALCI PLANIN NAJ BI BOLJ PAZILI NA ČISTOČO OKRtKi /".NINSKIH POSTOJAN* Ko smo se ustavili pod vrhom nam še povedali, da pričakuj^0 Vršiča in se zatekli v Erjavčevo velik obhsk za novembrske in n° Ugodno vreme je v marsičem vplivalo na večji obisk naših planin in planinskih postojank. Ko smo sc pred nekaj dnevi mudili na Vršiču, je bilo tu še precej gostov. Seveda največ z lastnimi vozili, nekaj pa tudi peš. Avtobusna zveza je skoraj mesec dni ukinjena, čeprav bi lahko še mnogim koristila. Jesen prinese marsikaj — celo z revmatizmom in kostanjarji nam ne prizanese. Na kostanjarje, ki ,v teb dneh po naših ulicah pečejo kostanj, pravzaprav ne bom streljal. Na »muhi* pa imam tiste, ki radi jedo kostanj. Le čemu — boste vprašali. Dajte, sprehodite se v teh Hokejisti pojdejo na trening v tujino JESENICE (U.) - Ker bo jeseniško umetno drsališče sposobno za trening Šele s 1. novembrom, je jeseniški hokejski klub organiziral 14-dnevni trening v Mics-bachu v Nemčiji. Na trening v tujino so hokejisti odpotovali včeraj, 17. oktobra, in 6e bodo vrnili 3. novembra, ko bo tudi na jeseniškem drsališču že led. Dobili so novo pokopališče Dražgoše (P.) - V znani partizanski vasici Dražgoše so letos dobili novo pokopališče. Z gradnjo so pričeli ie lani. Staro pokopališče so opustili zato, ker več ne ustreza vsem zahtevam. Hi mislijo! Ampak čisto na vse pa le niso pomislili. Čakajte, takoj vam povem, kje tiči zajec. Medtem ko »obratujejo* branjevke na tržnici od ranega jutra pa do 6. ure zvečer, se pravi domala v dveh izmenah — »posluje* tamkajšnje stranišče samo v eni izmeni. Skratka — popoldne ne obratuje. Tako so branjevke v popoldanskih urah v hudi zadregi. Pa se na srečo znajdejo. — Ko sem \ tistikrat pasel zijala po tržnici, mi '■ ie obtičalo oko na neki branjevki, ki se je prestopala z noge na nogo kot človek, ki ga zebe. Pa je bilo dneh okrog1 kostanjarskih hišic, pa boste videli, zakaj! Ne le tam, celo ulice so po dolgem m počez nastlane s kostanjevimi luščinami. Kaj mislijo tisti »luščinarji*, ki vsepovsod odmetavajo luščine, da delajo čistoči naših mest s tem posebno uslugo? Prav gotovo ne! Da bi jih pa zda,jle učil, kaj naj storijo z luščinami, mi pa ne pride na misel, če ne vedo z njimi početi nič pametnega, naj jih p.i pojedo. Da bo le spet čisto po naših cestah. Na Jesenicah imajo tržnico, tako i straniščem. Kajne, kako na vse lov jc bilo tam ob tistem ča&u. Čez poldrugo uro sem se vrnil in sedel za volan. Matiček, kar slabo mi je postalo, ko sem hotel pognati. »Konzervo* so mi dobesedno zametali z avtomobili. Spredaj avto, levo od mene spet avto, na desni stopnice, za hrbtom pa Prešernov spomenik. Vrabca, saj nimam bicikla, da bi se z njim prerinil iz gneče. Kje so Ustniki avtomobilov, ki mi zapirajo pot? Povpraševal sem in povpraševal, pa vse zaman. Neki smrkavec mi ;c celo svetoval: Drugič pa peš hodi!* Jar. sem pa preveč vroče, da bi jo zeblo v 1 klel kot ogrski cigan in čakal, ča-noge... Čez čas je zavila za bliž-\ka' ■ ■ Čez poldrugo uro se je le nji ogel. Pravijo, da tam ni posebno\nekdo prunajal in mi odprl pot. čedno. No, in ko se je vrnila, se ni\Koj sem se skopal nanj. »Drugič več prestopala. — Predlagam, naj\!>* P**t> kako boš parkiral! Ne za bi javno stranišče delalo v dveh izmenah! Za konec pa še eno prometno! Čeprav mi boste privoščilit vam vseeno povem. — Pred Prešernovim gledališčem v Kranju je tudi parkirni prostor. Pa sem v ponedeljek zategnil svojo »konzervo* tjakaj. Da bo imela mir pred ostulimi avtomobili, sem jo potisnil čisto pod Prešernov spomenik. Tu bo na varnem, sem si dejal, pa še otlrsati je nihče ne more. Le malo avtomobi- kočo, smo že pred njo videli, ds «e pripravljajo za zimo. Pripravljena so bila drva. Pred dnevi pa so vkuh;ili papriko in je še ta dan močno zaudarjalo po kisu. Kot je povedala kuharica: »Samo 150 1.« Upravniai kočo Hilda Korošec Je povedala, da je zadovoljna z letošnjim obiskom. Toliko gostov šoj niso imeli. Čeprav je v začetku leta slabo kazalo, sta avgust in' tphmbor pripomogla k svojovrsl-nemu rekordu. V knjigi gostov je bilo vpisanih že 9409 obiskovalcev. Ce upoštevamo Se to, da se jih dobra tretjina niti hfe vpiše, jo bil obisk torej večji. Gostov, kl 60 prenočevali in biviili po več dni v Erjavčevem domu, je bilo 2289, med njimj izredno veliko tujcev. Z obiskovalci in gosti ]e bila fiicer zadovoljna. Povedala pa je, da so vsako leto bolj zahtevni. Včasih so bili zadovoljni s skromnim kotičkom za prenočitev, danes pa želijo toplo vodo v sobe in še kaj. o motoriziranih obiskovalcih, ki jih je iz leta v leto več, pa je povedala, da bi morali bolj paziti na Čistočo okrog planinsko postojank. Stvar je namreč v tem, da skoraj vsi pri nacijo s seboj jestvinc in pijače. Zal pa oMnnk-in odpadke pustim tam, kjer so obedoval!. Ali naj oskrbniki koč skrbijo 5e za čiščenje svoje okolice? V Pojtarski koči, ki so Jo zaprli voletne praznike. j. r. pira j s svojim vozom poti drugim voznikom!'* — Toda možakar se ni ka; prida zmenil za moje nerganjc. Pr~J°n re sedel v svoj Record, jc zvi^.a pogledal na mojo »konzer vo*, in rekel: »Ka) sc le ujedaš? trstole svojo »piksno* bi lahko na rami odnesel iz gneče Record je odplaval okrog ogla in moja uboga »piksna* se mi je pri i 30. septembra, je bilo vpisunih 7764 priči zazdela še manjša. Jezik se m i obiskovalcev. Podobno Je bilo tudi pa le pokazal za njim._ | v Tič-arjevpm domu, ki pa ga bodo Problemi KO SZDL v Selški dolini Zel••T.i (P.) - Na obnožju P°~ verjeni.«tva SZDL Železniki j«' ' ko SZDL. Ze dalj 5*8» p* sC Jcj. čutila precej'njn odmaka j teli KO od povorje ilštva "Ar s9 Obclmkega DL. >'-f° 9 pred n.davnir.i funkcionarji f*J vezali tesneje : '.'ko oz'riM«--* spoznali m-d seboj. PoVa-.a^ . |e, da so taki sil ki koristni >!1 j*j bi npnll oblak«*) ko SZDi v dvakrat 1.' 10. ..'ti'' Nedvomno pa ovirajo ,,s1' deto ko SZDL tudi nr'tatcrc v* Jcktivn? ln subjektivno ici9^. Pogosto nimajo ko SZDL '.■'■'UC]^ nega Inventarja, ponekod 1 .,, n. Bata pride v iaMh r"'"11.. • /.'-\tiv do izraza predvsem sa"" ' . nost posanvztvh čl; rov o-'1 funkcionarjev ko SZDL. ,„ Nekatere ko SZDL P"fV akVcuJeJo sesrrke ln pcsV«tr' )e katerih pa rešujejo v«6lnoa>» ^ gospodarske problfinr, n,;'°„»I se h k var.;:«. t> z orjan z-idevaml. Voelukoi no omamiti, d:i bi morale 1yM^Qi> " -JSrig Vas pozdravlja vaš Bodičar, os'idp krajevi«- ., '«•' "p? botj aktivu-. Pmv tuko M sC zaprli te dni. V Erjavčevi koči to'roU hitreje menjati kadi k