216 The uses of ICT in sport climbing Abstract Information and communication technology (ICT) can be a useful tool for providing information, improving the quality of the demonstration, or diversifying lessons. In this paper, some possibilities of using ICT in the content of sport climb- ing are presented. Activities can be useful for sports teach- ers, sports program providers or sport climbing coaches. Key words: sport climbing, phisical education, informati- on and communication technologies Izvleček Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je lahko uporaben pripomoček za posredovanje informacij, izboljša- nje kakovosti demonstracije ali popestritev ure. V prispevku je predstavljenih nekaj možnosti uporabe IKT pri vsebini športnega plezanja. Dejavnosti so lahko uporabne za učite- lje pri pouku športa, izvajalce športnih programov ali trener- je športnega plezanja. Ključne besede: športno plezanje, športna vzgoja, IKT Matej Kodrin Primeri uporabe IKT pri športnem plezanju „ Uvod Športno plezanje postaja v Sloveniji vse bolj priljubljeno, predvsem po zaslugi uspehov naših plezalcev in plezalk na tekmovanjih, ki jih lahko spremljamo v televizijskih prenosih. Tako se čedalje več ljudi odloči svoj prosti čas preživeti v številnih plezalnih centrih po dr- žavi ali v naravnih plezališčih. Prav tako je plezanje zelo dostopna športna panoga, saj za udejstvovanje ne potrebujemo veliko opre- me, z njim pa se lahko ukvarja tako rekoč vsak (Schellander, 2019). Plezanje je ena izmed naravnih oblik gibanja (Pistotnik idr., 2002), zato je otrokom posebno privlačno. V učnem načrtu osnovnošol- skega programa športne vzgoje plezanje najdemo v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. V prvem vzgojno-izobraževal- nem obdobju se učenec s plezanjem spozna v sklopih Naravne oblike gibanja in igre ter Gimnastična abeceda, kjer pleza po različ- nih plezalih (zviralnik, žrd, letvenik ipd.). V drugem in tretjem vzgoj- no-izobraževalnem obdobju pleza po različnih plezalih v okviru vsebine Gimnastika z ritmično izraznostjo. Za dosego ciljev lahko športni pedagog uporabi druge športe, med katerimi je navedeno tudi plezanje (Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt, 2011). Motivacija učencev za premagovanje plezalskih problemov je po izkušnjah večja pri mlajših učencih. Starejši učenci potrebujejo več zunanje motivacije, veliko pa je odvisno tudi od njihovih gibalnih sposobnosti. Pri plezanju na visoki plezalni steni lahko z varova- njem od zgoraj učencem pri plezanju pomagamo, in sicer tako, da jih varujemo zelo na tesno ali pa jih celo malenkost povlečemo čez težji del. Na nizki plezalni steni, kjer se za varovanje uporabljajo blazine, lahko težavnost prilagajamo le z izbiro smeri plezanja. Ta oblika športnega plezanja zahteva od učencev nekaj več moči. Med večjimi težavami izvajanja vsebine športnega plezanja pri pouku je zagotavljanje frekventnosti in aktivnosti vseh otrok. V skupini z enim športnim pedagogom lahko na veliki plezalni steni z varovanjem pleza samo en učenec. Na nizki plezalni steni jih lah- ko hkrati pleza več, kar pa je seveda odvisno od velikosti plezalne stene ter njene nosilnosti. Prav s ciljem večje aktivnosti vseh učen- cev smo v vsebino začeli vključevati informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je širok pojem, ki vklju- čuje vse vrste komunikacijskih naprav in obsega radio, televizijo, mobilno telefonijo, računalnik, medmrežje, programsko in strojno opremo ter še mnogo drugih sodobnih tehnologij (Kumar, 2008). Uporaba takih tehnologij je predvidena tudi v učnem načrtu za športno vzgojo v osnovnih šolah. Športni pedagog lahko pri svo- jem delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo z namenom lažje ponazoritve in utemeljitve učne vsebine, spodbu- ditve učencev k razmišljanju in dejavnosti ter izboljšanja kakovosti demonstracije. IKT pomaga učencu pri pridobivanju znanja (Mar- kun Puhan, 2016) ali pri razvijanju motoričnih sposobnosti. Ciljev uporabe IKT pri športnem plezanju je več, in sicer: – lažja ponazoritev učne vsebine, – spodbuditev učencev k razmišljanju in dejavnosti, – samorefleksija ob videoposnetku, – kakovostnejša izvedba učnega procesa, – pripomoček za razvijanje motoričnih sposobnosti. uporaba sodobnih tehnologij v športu 217 „ Starostna opredelitev, velikost skupine in pripomočki Uporaba IKT pri športnem plezanju je namenjena otrokom od pr- vega razreda osnovne šole in vse do srednje šole. Velikost skupin je omejena s standardi in normativi za športno plezanje. Pri izvajanju aktivnosti potrebujemo prenosni računalnik in projek- tor ter več tabličnih računalnikov. „ Primeri aktivnosti V nadaljevanju je predstavljenih samo nekaj primerov uporabe IKT pri vsebini športnega plezanja. a. Teoretični uvod v vsebino Uvodno predavanje je namenjeno spoznavanju teorije in var- nostnih napotkov ter tudi vizualni predstavitvi različnih disciplin športnega plezanja. Z uporabo računalnika in projektorja lahko prezentacijo prikažemo na velikem platnu. Tako si učenci lažje predstavljajo posamezno disciplino, kaj vse počnejo plezalci, kako deluje varovanje z vrvjo ob padcu itd. b. Učenje z uporabo spleta Dodatna dejavnost pri uvodnem predavanju je iskanje odgovorov po svetovnem spletu. Učence razdelimo po skupinah, pri čemer vsaka skupina prejme tablični računalnik. Njihova naloga je, da na spletu čim hitreje poiščejo odgovore na naša vprašanja. Taka obli- ka učenja ni nič novega, je pa uporabna pri skupinah, ki se šele spoznavajo z delom z računalnikom oziroma iskanjem po spletu. c. Morski pes Kot eno izmed iger za ogrevanje lahko uporabimo različico »glas- benih stolov«, prilagojeno za plezalno steno. Določeno število učencev se uleže na trebuh na blazine tako, da se s konicami pr- stov dotikajo plezalne stene. Ko na računalniku igra glasba, otroci na blazinah izvajajo plavalne tehnike, ko glasba utihne, pa morajo čim hitreje splezati na plezalno steno, a le tako visoko, da se z no- gami ne dotikajo blazin. Igra je priljubljena predvsem pri učencih nižjih razredov osnovne šole. d. Twister na steni Za osnovo si pomagamo z igro twister. Na plezalni steni uporabi- mo oprimke štirih različnih barv (rdeča, modra, zelena, rumena), ki predstavljajo barve v igri. Na tabličnem računalniku poiščemo aplikacijo, ki naključno izbira barve in dele telesa. Primer take apli- kacije je Twister Spinner (Slika 1), ki je na voljo za operacijski sistem Android in tudi za iOS. Igro lahko izvajamo frontalno, pri čemer učitelj vodi določeno šte- vilo učencev na steni, ti pa se morajo na ukaz z določenim udom premakniti na določeno barvo. Lahko pa jo izvedemo kot delo v paru, kjer eden od para pleza, drugi pa mu daje navodila. Učenci se ob padcu s plezalne stene zamenjajo. e. Kviz o športnem plezanju Pri frontalnem načinu učenci, ki niso na steni, čakajo na vrsto. Čaka- nje lahko popestrimo tako, da jim razdelimo tablične računalnike in na njih rešujejo kviz v za to ustvarjeni aplikaciji (Slika 2). Slika 1. Naključna izbira barve in uda v aplikaciji Twister Spinner Slika 2. Kviz Športno plezanje s 15 vprašanji 218 Druga možnost uporabe kviza je delo po skupinah. Vsaka skupina prejme tablični računalnik z aplikacijo kviza o športnem plezanju. Možnosti: število pravilnih odgovorov določi vrstni red plezanja otrok, za vsak pravilen odgovor skupina prejme podatek o številu oprimkov, ki jih lahko prime med plezanjem, itd. f. Snemanje z zamikom Športno plezanje zahteva upoštevanje tehnike in koordinirano gibanje za ohranjanje ravnotežnega položaja. Popravljanje napak ob plezanju je lahko uspešnejše, če se učenci vidijo in tako dobi- jo povratno informacijo o svojem gibanju. Na tablični računalnik namestimo aplikacijo za snemanje z zamikom ter ga nastavimo tako, da snema del plezalne stene. Učenci se na steno podajajo v določenem zaporedju, pri čemer ohranjajo ustrezno razdaljo in ne motijo drug drugega. g. Okvir (plezanje v pravokotniku) Z uporabo projektorja in prenosnega računalnika na plezalno ste- no projiciramo posnetek, na katerem se naključno premika pra- vokotnik, kot je prikazano na Sliki 3. Uporabimo lahko program za oblikovanje ohranjevalnika zaslona, v katerem pripravimo različno velike pravokotnike z različno hitrostjo premikanja na belem ozad- ju. Naloga učenca je, da ostane v mejah okvirja, ob dveh prekrških je na vrsti naslednji. Slika 3. Gibanje plezalca v pravokotniku „ Zaključek Živimo v sodobni družbi, kjer nas informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku. Današnje generacije otrok se s to tehnologijo srečajo razmeroma zgodaj in jim uporaba ne pomeni težav. IKT dobiva svoje mesto tudi v šolskem prostoru, kjer lahko s pridom izkoriščamo prednosti uporabe pri posredovanju znanja. Menimo, da naj bo IKT v uporabi le, kjer je nujno. Nikakor ne smemo dopustiti, da postanejo športne dejavnosti prenasiče- ne s tehnologijo, saj nas ta dandanes že tako spremlja na vsakem koraku. Glavno vodilo uporabe pri aktivnosti športnega plezanja naj bo, da se z uporabo ne pretirava. Naj IKT ne postane glavna dejavnost ure, ampak le dopolnilo. Vsekakor pa je smiselno dejavnosti in nji- hovo število prilagoditi vsaki skupini posebej. „ Literatura 1. Kumar, R. (2008). Convergence of ICT and education. Word Academy of Sci- ence, Enginering & Technology. 40, 556−559. Pridobljeno s http://library. oum.edu.my/oumlib/sites/default/files/file_attachments/odl-resour- ces/4353/convergence-ict.pdf 2. Markun Puhar, N. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu šport/ športna vzgoja. Zavod Republike Slovenija za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica 3. Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda. Naravne oblike gibanja v športni praksi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 4. Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ obvezni/UN_sportna_vzgoja.pdf 5. Schellander, T. (3. 5. 2019). Idealna zmes intelektualne, telesne in duhovne telovadbe. Žurnal24.si. Pridobljeno s https://www.zurnal24.si/popotnik/ idealna-zmes-intelektualne-telesne-in-duhovne-telovadbe-326778 Matej Kodrin, mag. prof. šp. vzg. Center šolskih in obšolskih dejavnosti matej.kodrin@csod.si