Poštnlna nlačana n pptovlnl-IX. lejtnifc. ;. november 20. 12. numera. Meszecsne verszke novine. ini prškmurszfce evamg. sinyorije reditel '<*davnlk: FLISZAR JANGS, Murska Sobota. Rokopiszi sze morejo w Puconce posilati. Csek racsuna st. 13,586; ime ,,Dfisevnl Hszt" Puconci. Cejna na cejlo ieto 20 Din., v zvdnszf vo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. dtthovnik i vucsitel. Ndva orientarija. (Nadaljavanye). Piszao: Sostarec Franc ev. diihovnik v Subotici. Csisztomi poglčdi ednoga deteta nis-cse nemre protisztati. Eden liiblčni szme z angelszkoga detecsega lica nasz do szrca obeszelf. Nezgriintano veliki kincs je dete. Zato naj vszaki roditel pazi na szvojo de-co, naj je ne pokvari z-bo'znov peldov i hudim, grehsnim gucsom. Doszta liidi szi neve premiszliti, kakso neszrecso nyim szpravlajo za 'zitek, gda grdi, odiiren gucs jeszte pri hrami, gda je doma krics, l&r-ma, psziivanye. Roditelje sze nigdar nesz-mijo sztarati pred decov i to'ziti sze na 'zmetino 'zitka, ar sztčm v-deco notrivci-pijo bojaznoszt, sztrah od zitka i zriisijo energijo deci. Kaksestecs 'zmetine bi bile i csi bi sze deca sztrasili, bojali, roditelje vszigdar morejo batrivati, trostati deco, ka z Boga pomocsjov vsze dobro grata. Tr-nok je dobro, csi sze doma doszta gucsi od Gosspodna Jezusa. Deca radi csiijejo Krisztusovo peldo. Takso batrivnoszt, tak visziki moral, tak szveto liibeznoszt niscse nezasztopa, kak nas dragi Goszpon Jezus. Globoko sze more notri vcepiti v dii-so nase dece radoszt za delom. Na ednoj vori je goriszpiszano: Vszaka minuta rane noszi, szlednya minuta te vmorf. Zato naj znajo 'zž nasa deca, ka moremo voznii-cati vszakse megnenye. Eden rimszki ca-szar je na szmrtnoj poszteli dao vo zapo-ved szvojoj vojszki i domovini: delajmo! 'Zitek je tak, ka te batrivne, delavne, bo-gabojecse koroniije; te szlabe szkuzami osziple, tem za zitek ne zrelim da kome-diaske sapke. Nasi ludje na veke morejo pred szebom drzati: vszaki den mocsnesi, bogsi, bole vorni moremo gratati i prevecs sze vu Bogi viipati. Na male palme sze te'zfne ve'zejo, naj do bole raszle. Ravno-tak vsze teskocse, 'zmetine 'zitka szo sza-mo zato, naj nam poveksajo mocs, naj odprejo nove vretine bogabojaznoszti vu nasem szrdci, z-ednov recsjov, naj grata-mo blaj'zeni, naj obladamo szvet. Nasi ludje naj na to ciiajo, kamast^cs je vr'ze 'zitek, ka do prvi na szvojem meszti i najbole lubeznivi. To ne odviszi od nasz, csi bodemo sziromacke, ali bogatci, ali gdestecs mo, ka stčcs bodemo, paziti mo-retno, naj nemo na szramoto Goszpodno-mi Jezusi i nasoj veri, naj niscse nede meo zroka sze 'zalosztiti za nase hiidobe, grehsnoszti volo. Eden moder cslovek je pravo, ka po nyegovom mislenyi je pri szmrti naj'zmet-nese preneszti tiszta dobra dela, stera bi mogli vcsiniti i szmo zamiidili, ar nasz ona • preganyajo; tiszte milosztivne dobre recsi, sterimi bi meli driige liidi trOstati, batri-vati, obeszeliti, pa szmo zanemarili, ar sze tiszte recsi pred diisov merajocsega cslo-veka jocsejo, kak szirotinszka deca. Trnok je potrebno, naj sze edna vel-ka lub^znoszt za Kriszjusa szklica vszak-soj hizi. Ne sze trbe bojati od goszpod-na Jezusa, On je zato mro za nasz, naj Sztran 130. DOSEVNI LISZT november 20. nede trbelo szoditi nasz brezi miloscse! Eden veliki cslovek szi je dao na grob gori szpiszati: ,,Ave crux spes uni-ca. Stat crux, dum volvitur orbis." To je po nasem jeziki: Pozdravjjen bojdi krfz, jedini tr6st! Sztoji kri'z, dokecs sze szvet obracsa. Sztčm je steo dokazati, ka Krisz-tusovo diko scse escse po szmrti szvojoj razsiirjavati. Ravnotelko kosta, csi mo Iiibili Gosz-podna Boga, csi mo posteni, liki csi bi bili neposteni, brezbozni. Szamo ka brez-boznoszt szmrt, grozote noszi szebov. Celi nas cat je kak edna grozna sola, ka brezi Boga nega mera, szrecse, blaj'zensztva. Csi vszi modri i vsze znanoszt nocs iden bodo delali, naj pomorejo szveti, vsze je zobsztom. Ar vocsen zakon je: brez bo-'ze miloscse nega mera, blaj'zensztva. I nigdar je ne bilo pokolLnya, stero bi sze tak dalecs odsztranilo od Boga, kak nase tu'zno, kmicsno pokolenye. Sto szam sze-be liibi; more i Boga lubiti. Skoda je najveksa, csi cslovik vremen zgubi brezi haszka. Csi je kvar z peneznoga gledis-csa zgiibleno vremen, kelko je veksi kvar za diiso, csi dnevi, meszecke, leta ta mi-nejo, brezi toga ka bi Bagi szlu'zili. Z minut posztanejo vore, z-dnevov leta i z-let sztoji 'zitek. Zato neszmimo zgiibiti ni edne vore, ka nebi szlii'zili Bogi. Vszaki cslovik pa vszigdar lehko Bogi szlii'zi, naj szamo scse, ar je Bog vsze-povszedik i vecsen. Blaj'zeni je on, sto sze odlocsi, ka de za Krisztusa 'zivo, ka bode vszigdar cilao, naj Krisztusi radoszt szpravi, da bode vreden nyegove milos-cse, ar je tak doszta trnya szpravlao za Jezusa, z-szvojimi hudimi delami. Celi szvet je bo'zi, donok sze szveti, 'zitki sza-mo tiszti znajo veszeliti, ki po peldi Jezusa Bogi szlu'zijo, drugi szo szamo robszlugi na szveti. Doszta Iudi sze dugo vremen pri-pravla, naj de znalo na csaszek delati. Doszta ludi zmerom odlasa k Bogi sze povrnoti, dokecs szmrt nepride i te je 'ze vsze zakesznyeno Prilike nasi vremenov szo kak bo'za opominanya: povrnte sze k Bogi i bodete szrecsni, blagoszlovleni. Ali csi sze ne po-vrnete Bogi, bo'zi bics vasz zriisi kak eden grozen szod. Zobsztom nema cene pseni-ca, zobsztom sze liicsa jezero i jezero vrecs kave v morje, itak jeszte milio i milio szir-makov lacsni, boszi, oszlableni. Zobsztom posztane celi szvet kak edna velka kaszar-na, zobsztom szo temlice i tesko strofa-nye, liidsztvo sze ne zmiri, zburkane dii-se sze ne vtisajo. Mladezni nevarnoszti. fliszAr jAnos. Zvon eti napre prineseni jeszte escse edna jako veiika pogiibel i nevarnoszt, sfera mladčzen priblt'ziije i kakti v-zvžzi jeszte z-prvesimi, taje : lehkosko zaprd.>lanye vrednoszti i duga rejenye. Kartanye i p;jancsivanye z-szebom prineszejo i napre pomagajo to nevarnoszt, stera je ze ne szamo ednoga mladenca napreidenye zasztavila i britkoga vcsinila nyegov 'zitek. Pentz', csi nyim cslovek neszpadne vu rob-sztvo, ne szarr.o na 'zitka gori dr'zanye, nego na moralno 'zivienye szo sker \u csloveka roki, Penezi szo postenye i neodvisenoszt, - pravi prav prilicsna recs. Taksa sk^r, z sterov szvoj) diihovno i rr.oralno popolnoszt pcrnagarao naprč i drugim fiidi Jehko na pomocs jesztemo. Du-gov rejenve je pa nepostenoszti glavna vretina. Keliko ifreniti i bogati Ifidi, — ar szo nepre-misieno trosili i po gavalerszkorn 'ziveli, szo sze v duge vtomli i doj z postene poti zavdarili vu tatije, csalarsztva, greh i potom \ u vozo szpad-noli i od ludi zavrzeni gratali. - Drzi sze zato vszigdar ni'ze szpiszani re-gul, stere bi lehko za penez deszetero zapuved imeniii/ali: 1.) ,Boj szkrben i pascslivi, ar — kak Szčto piszmo pravi: sztikesina pride na ne-marnoga csloveka, liki razbojnik, ali pascslivo-ga i delavnoga obog3tijo nyegove rokč " 2) Tak dalecs sze odevli, kak dalecs ti cdevka sz^gne. 3) Tak primerno ravnaj v6da-'anya k-do-hodkarn, naj ovo k etomi vszigdar mense bode. 4) Nepotrosi napre, stero szi escse ne vzžo notri. november 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 131. Goszpon Krisztus je vtisao morjejvi-her sze presztraso pred Nyegovov zmoz- nosztjov. Szam Goszpon Krisztus more szveti mer i blagoszlov bidti. Zato, familije, nazaj k-Goszpon Krisz-' tusi! Deca, zacsnite liihiti Krisztusa! Tr-'zec, naj te vodi duh Krisztusa! Szvet, daj sze vu roke Krisztusa! Sztaresi ludje szo doszta zamiidili szlu'ziti Jezusi! Ka szmo ml sztaresi pregrehsili, neszmijo tisztoga greha ponoviti nasa deca. Krisztusa diih naj bode globoko vceplen vu szrce nase w dece. Nej szamo nasa deca naj szlti'zijo Kri ztusi, nego naj bodo apostolje, naj kak najvecs ludi prineszejo nazaj Krisztusi. Naj bodejo gotovi na doszta vecs dela, nego de nyim potrebno. Vszaki cslovik je za szebe i szvoje bli'znye odgovoren. Mi vszi szmo odgo-vorni, ka zda telko mr'znye, groznoszti, nevo!, neszrecs jeszte. Vszi mi moremo delati na tom, naj bode vecs blaj'zensztva, veszelja, bogabojaznoszti na etom szveti. Csi nasz je ne szram od Boga vsze bla-goszlov zeti, naj nasz nede szram z ver-noszti, z zahvalnoszti Bogi szlLi'ziti i siriti ¦ nyegov szvčti zakon med nasov decov, pri nasoj hizi, soli i vszepovszedik. Tvoj 'zitek naj szvedocsi, ka szi veren Bogi! Premislauanya jeszenszka. Pribh'zava sze zima. Csloveka zebč 'ze ta miszel, ka vremen megleno, vla'zno, mrzlo grata; duge bodo nocsi z-velkov kmicov i kratki po-sztanejo dnevi brezi szunca, Keliko bode sziro-masni hi'z v nasem kraji, ka decsica nedo meli toploga gvanteca, ne dr>bri cipel; i hi'ze oszta-nejo hladne, mrzle, ar nega drv. I kelko mžszt bode, ka decsica mala nedobijo ni kriiha, ar ga nede. Grozno je to, ka szo na etoj tuznoj zemli diise tak meglene, szrdca tak kmicsna, ka ne-szpoznpjo liib^znoszti. Nega tak velke kmics-noszti, kak dusevna kmicsnoszt, i nikaj nasz tak trnok ne zebe, kak brezliibeznoszt, kak liidjč brezi dobre duse. Zaka szvet parovne za bo-gasztvom, zakaj nagomilava szvetszke kincse, donok more vsze taosztaviti, gda pride zimszki vih^r szmrti! Jeszenszki vetrovje 'zalosztno gla-szijo iu'zen sors cslovecsi i pitajo: jeli szpoznas tvoj sors ti gizdavi cslovek v-tom'zutom poveh-nyenom lisztji? Proti szmrti tnamo drago pomocs pri Goszpon Jezus Krisztusi. On je za naso du-so vecsno szprotoletje i vecsna vupaznoszt. On veli tak lubeznivo: Vszi szte szi bratji, poroa-gajte ederi dtfigoga, dajte eden drfigomi kruh, oblecs i te najiepsi dar, ka ga noszi nasa zemla, dajte eden drugomi Iflb^znoszt! Velike szo nevole tiidi prinasz v-dusevnom poglčdi. Nasi liidj^ sze doszta boj jo od bodocs- 5.) Za gotove peneze kiipfij, ali pa ni-kak ne. 6.) Nekupi precimbni visesnyi dugovany, dokecs szi szi ti potrebni ne szpravo. 7.) Nekupiij visesnyega blaga zato, ka je fal. 8.) Postfij krajcar, ar de zkrajcara ranski. 9.) V-obilnoszti ta devaj, da bos rreo v sziikesini. 10.) Raj z-pržznim 'zalodcom le'zi doli, kak z-dugom oklajeni sztani gori. Odiiri, manyi szvetszki szinov ono manyo modroszt, stera szamo onoga drzi za gavallira, ki sze karta, tori peneze, lumple, »decsko je vu csdrdi", najbole znd pl^szati, z najnovese modie gvantom sze prestimava i visziko noszi glavo, kak pržzna vlžt. T6 je vsze malo vredna dika ! Krsztsanszki mladenci, devojke, od eti doszta visise pozvanye majo. — Krsztsanszke mladeztii pozvanye je: od dneva, do dneva sze za popol- nesega voosznoviti, na Bozi kep sztvorjeni szvoj obraz ne oru'ziti; szrdca i diise nediiznoszt z-plemenitim csinenyem i gucsom obarvati i kak Bo'ze dete vu vszem Zvelicsitela p^ldo naszle-dQvati. Mladezen krsztsanszka l Vu tebi je veliki trost i viipanye polo'zeno: krszlsanszka szveta mati cerkev, doraovina, roditelje vu tebi majo polozeno szvoje vflpanye. Ti sztopis ed-nok na nyih mesz'.o i ravno zato nyihove ocsi z-sztarajocsov miszeljov szprevajajo teb^; oh ne raztrgaj zato vu tebi polozenoga trosta i viipa-nya zlati niti, kakti vu dobre decč, szinov i cseri polo'zene szladke radoszti ozivavajocsega tr6sta. Csi b]a'zena scsžs bidti: ogibli sze, csuvaj sze oni tebi nalecseni mre'z i gyelin, stere te vabijo, ar v nyih Satan sflta za tebom ,,be'zi pred grehotn, liki pred csemčrnov kacsov, k-steroj csi sze priblfzavas te na szmrt vje!" Csi bla'zena scses bidti, — ti pravitn, — i sto nebi steo bla'zeni bidti? sto nebi 'zelo sze- Sztran 132. DUSEVNI LISZT november 20. noszii, radi sze sza- gajcrod taksi del hfi- dobe stera nigdar ne- pride. Prvi je zakon, steroga szi dobro mo- remo zamerkati: sfo Bogd liibi, tiszti sze nigdar ne boji nikaj i nikoga. Bojaznoszt je kak edna velika 'zme- tina, stera nasz osz- labi i vkiiptere. Nez- govorno doszta daro- dov ze prek vremenov szvedocsi, ka Bog szkrb noszi na nasz i ka tiszti szo szrecsni, ki Boga liibijo i r>ye- mi szlu'zijo. Tiszlomi csloveki najveksa di- ka i cseszt, ki sze Bogi pridru'zo i nye- govo szveto roko nig- dar neosziavi. Blafze- ni je tiszti, ki je za- Ifiblen v 'zitek Gosz- pon Krisztusa i sze ne boji nikaj driigoga, szamo toga, ka bf sze Krisztusi zamero. T6 je szfalno, ka brezi f Uilen Maria diakonisza. Goszpodnoga Boga t Nyegovoga szvetoga Szina, Jezusa niscse nemre napredflvati v-diisi. Nasi držgi ludje sze keliko mantrajo, trgajo, ka bi naj deci veliko herbijo szpra-vili, ka naj bi szi le-pe hize szpovali i ve~ liki gruntszpravili. Ali kelkokrat zanemarijo dfiso deteta, ali jo es-cse pokvarijo. Vszaka peszem szvetszka sze na szmrtno peszetn cbrnč odnok i vsze bogasztvo sze vkiip-podere pred brfitivom. Bog nam scse to naj-bogse dati, zato nasz tak vodi nyegova 10-beznoszt i modroszt, ka nasz ete szvetszki 'zitek trnok dosztakršt sztrezni i vkani, ka naj sze nyetni prevecs nezavupamo. Goszpon Krisztus je vszigdar tam i csi szo velike nevole, te bi prijetnoga, vedrnoga 'zitka ogviisati? T6 je cslovecsansztva medszebni ci!, steroga doszeg-noti zelejocs hitl. Vsze (a, stere szem do et?ga mao pred te-be szpiszao, draga rnladčzen, szamo li blazen-sztva zadevi poszfavijo pred ocsi tvoje, ali ne one skeri i poti, stere te od blazensztva oddali-jo, ali pa tiidi, stere te k-nyemi psipelajo. Stera pot pela k-b!a'zensztvi? Na to gledocs z ednov prigodkov od-govorim: B;o je ednok eden jako bogat i z-precim-bov, z-dikov okoli obvzeti kral. Ali kak i pred-nyim i tiidi zanyim vnogi, je i on szkuszo, ka ni bogasztvo, ni dika nevcsinijo escse csloveka bla'zenoga. Pri ednoj priliki szo szi pred nyim od ednoga pobo'ztioga i rnodroga tno'za zgo-včrjali, steri je, kak szo pravili — jako blazeni i zadovolen. Kral bi jako rad vido toga retkoga csloveka i od nyega zvediti blcVzensztva i zado-volnoszti szkrovnoszt. Na pot sze tak vzeo i gori je poiszkao to-ga szrecsnoga csloveka. Po vecs dni hoda ga je naisao na kraji ednoga grozno velikoga logž, vu ednoj mk\o\ hiiiici. ,,Szveti ocsa, — obercsč sztaroga remeta (szamnika) kral, govorecsi: gori sžetn te poisz-kao, da mi poves ono veiiko szkrovnoszt, kak-da ma bidti cslovek z-isztinom blazen?' Sztarec je gori sztano i proszo je krala, naj ga naszlediije. Po dugi, szlokobaszti potaj je na brega vrih pelao gori krald, tam szfanovsa na ednom pozdignyenom visisem sztrtnci, je odnut kazao nyemi edno ozdalčcs sze vidocse orlovo gnezdo, erkocsi: ,,Ka raiszlis, goszpodne kral, — zaka szi je orel v-tak visziko meszto naredo szvoje gnezdo ?" ,,Zagviisno zato, — odgovoi on, — naj sze od nevarnoszti varje." november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 133. escse szkuzč ma zanasz (Lazarove szesztre i Krisztusa placs, szkuze). Jesz miszlitn, doszta-krat more cslovek szploj vojznoti, gde driigi nem-re pomocsti, szamo Goszpodin Bog, ka naj szpoznamo, ka brezi Nyega szi nemremo pomocs-ti. Gda glad kloncka na dveraj, gda je prazna tnosnya, gda je teski bete'znik pri hi'zi, te sze pascsi Goszpodnomi Jezusi. Ne jocsi sze, ne ta-'zi sze, ne csakaj na cslovecso miloscso, nego be'zi vcsaszi Goszpodnomi Jezusi i Nyega pro-szi. Dokecs szo Peter i nyegovi pomagacsi ribe lovili brezi Krisztuss pomocsi, niedno szo ne zgrabili. Gda szo z-Krisztusovov pomocsjov lo-vili ribe, teliko szo zgrabili, ka szo sze v!aki trgali od rib. Gda je bilo pčtjezLr ludi, vucse-nicke szo ne znali, kak bi naj nahranili telikaj liidsztva. Gda je Goszpon Jezus szvoj blagosz-lov dao, vszaki je szit grštao, pa szo escse 12 kosarovdrobtinyagoripobrali I Vszakomi bete'zni-ki je pomogao, ki je k Nyemi prisao. Doszta liidi tak blodno miszli, ka je Nyegova nevola tak velika, ka niscse, niti G. Jezus nemre po-mocsti. Vecskrat na probo dene naso vernoszt i viipanye, kak pri Mariji i Marthi. gda je Lazar mro, ali je donok pomogao i Tebi pomore, gda piide za tiszto vremen. Ti sze szamo viipaj glo-boko vu Nyem. . . .,_ r, • .. .. Szvčtoga pisztna navuk ide tak dalecs, ka za toga volo moremo jnreti, ka naj szpoznamo, ka nasz niscse netnre odktipiti, niscse nam nem- ,,Prav szi odgovoro, odgovori remete. — Naszleduj ti tiidi toga orla: Naredi szebi sztan visziko, blilzi proti nebi, teda raenye bodes ob-csuto zemle nevarnoszti, trplenya, vardevanya, szkiisavanya i bole obcsiitis nebeszki mir i lepoto!" ,,BH'ze k-nebi! — to je, dragi mladčnec, csloveka bla'zensztva szkrovnoszt! . . ." Ali z-drugimi recsami: vu Bo'zoj bojaz-noszti vkorenyenoj verszkoj obcsiitnoszti i po plemenitom premislavanyi sze gori pozdignoti k-Ocsi nebeszkomi; vu zaloszti i radoszti, vu deli i pocsinki, szebe na Boze ravnanye zavii-pati, kak to Jezus vcsi: ,,to je zemelszkoga bla-'zensztva glavna djatka. Ta driiga pa; posteno delo. ' Delo je pravi blagoszlov cslovecsansztva. Blagoszlov je zžto, ar od 'zitka tre neszrecs: od vtraglivoszti, od greha i szukesine obarje; re pomocsti, szamo Goszpodin Bog i ka gda vsze zgiibimo na etom szveti, szamo le lehko posztžnemo szploj Krisztusovi. V-nasera kraji teliko szpametni, mndriiiidi jeszte. Hvala Bogi, ne je escse zgublena prinasz hvala i liibeznoszt proti Bogi. Vu teski prilikaj bojdite eden drugomi dober brat, dobra szesztra ! Szkazite eden drfigomi toplo i verno szrce i vcsi-te eden drugoga Szveto piszmo 1 V-zirri jeszte doszta praznoga vremena, gda liidje csasz majo vkup pridti; kak bi to prevecs lepo bi!o, csi bi szpametnesi ludje te szvojo biblio napre zeli. Eden bi gori csteo i tumacso, drfigi bi posz-luhsalt_ Lepe peszrni bi tudi lehko napre prisle, na peido denem: Bojdi veren v tvojoj veri; ali pa Trdi grad je nas Bog zmo'zni. Koga je szram szliiziti Bogi i sto nescse szpoznati Goszpodna Krisztusa, tisztoga tudi ne szpozna G. Krisztus nn szodnom dnčvi. Sto szi zna kaj premfszliti i sto ma escse edno kaplico csisztocse vu szvojem szrci, tiszti naj szlfi'zi do sztnrti verno G. Kriszlusi! Evang. molitvarnice i briitiva posvetšiivanye v-Apači. - Vu oblačnom jesenskom vremeni noy. 15-ga je nepozableni i srdce geniivi čsvetek mela naše sinyorije ta naimlajša i najmčnša filia. Tak da bi sam Gospodin Bog vo šteo pokazati k-s'.rojemi malomi šeregi vernikov svojo milostiv- ali biagoszlov je naimre zato. ka odprč one vre-tine, z steri na csloveka racsiin plemeniti radoszt o'zivavajocsa voda cOri. Sto zna Boga moliti i delati, on vu roki dr'zi on kliics, z-sterim — prvle, ali szledi szvoje dobre bodocsnoszti i zadovolnoszti dveri odpre. Preteski je zitek i vszake sztopnye presztor, na sterom roamo posz-tanoti, po teskom boji i trplenyi nam je Ii mo-gocse podzajeti i obdr'zati i rozjd,stero nasz na to szpodobne vcsini: je posteno i vre!o de-lo Sto szi driigo sker zebere na doszegnenya bla'zenssztva, on sze navekse, csi roi bar vszig-dar nevidimo, vkani. Ar csi bar stoj kaj dosz6g-ne brezi dela na etoj zemli z-pripetja szrecse, ali to edno nedoszčgtie: Ono szladko radoszt i zadovolnoszt, stera z-postenoga dela szfiaja i brezi stere je vszaka zvunesnya dobrčta, i szre-csa priszpodobna k-vod^ meheri, steri je od-znotra votei i nalehci sze pocsi. Tak je to notri vtalao moder nas Sztvoritel i nyegove vekivecs-ne zakone presztaviti je nemogocse. Naj tvoje delo tebi na blazensztvo, tim drugim pa na haszek szlu'zi: preberi szi pozva- l Sztran 134. DUSEVNI LISZT november 20. no liibezen, zastavo je več tjčdnov trpeče dežd-ževno vremen, tak da so verebratje zdaleka okrogline lehko prihžjaJi radiivat se z-timi radii-vajočimi; lehko so posliihšali tak vu molitvar-nici, kak zvona nye držano božo službo. Pri osvetki so nazoči bili: Kovžts Števan sinyor, Godina Števan G. Petrovski i Lic. Go-schenhoffer Henrik radgonski dtihovnik. Tam je bio strtikovski glasbeni khor pod Bak6 Kdrol vučitela vodstvom, Murska Sobotška evang. cčr-kevna dalarda (35 kolrig) pod Ruža Ferenc kantorvučitela vodstvom, apačko ogengasilsko i glasbeno driištvo, nadale z-krajine vesnic brez razločka verevadluva"nya velika vnožina, z rad-gonske i sobotške fare veliki šereg vernikov. Kak se je osvetna vnožina proti nove mo-litvarnice hrami na pot vzela, srno jžko v-naslad-notn dogodki tšl meli. Apački gosp. pJabdnuš gledčč na to, ka so evangeličanci pri rim. kath. zvonov spravlanyi tiidi prinašali aldove, so zev-semi zvonžmi dali zvoniti i tak smo se pri zvo-nov glžsa sprevajanyem približavali k-molitvar-nici i po dokoncsanyi bože službe tiidi šli k-novoga evang. brfitiva posvetšiivanyi. Apačkomi gosp. pJebanoši za to versko trplivost i krstšan-sko bratinsko liibčznost i z-etoga mesta za-hvalimo. Obhod je pred osnovnov držžvnov šolov, v-štere ednom razredi so do etiga mao evange-ličanci od hipa, do hipa božo čest držali, na ništerno megnenye vremena stano. Po sobotške dalarde vpiipglasnom popevanyi so gospon si-nyor slobod vz^li od onoga mesta, gde so evan-geličanje dovoljeno meli božo čest spunyavati. Boži blagoslov so prosili na ona dobra srdca, štera so činiti dopflstila. TQ raztorjeno evange-lioma semen je pa obilen sad prineslo vu pos-luhšavcov srdcaj. Pridoči k molitvarnici smo z-velkov nav-dusenostjov konstaterali, ka je ne džvno kuple-noga hrama eden tšl na molitvarnico predelani, te ov tal je pa v-žrendo dani. Molitvarnica je za malo filijo zadosta prestranna, ali pri pos-vetšuvanyi je bogme prevecs mala bila, tak da se je z-vnožine li samo eden mali tal lfidi mog-lo v-nyo spraviti, ti ovi so zvona ostali. Molitr všrnice pohištvo je pred nami poznano. Oltar i oltara kep, spovedna posoda so G. Slavečke gmajne aldov; Jepa predganca i blisčar (pos-vetčnyek) pa radgonske gmajne dobrovolnost gldsi. Nega tak velikoga siromaka, ki bi od s€-be sirmaškesega ne naišao i nyemi nikeliko po-moči nebi tnogao darfivati. Dobroga szrdca da-ritele naj G. Bog oblonal u - ,- v -? /. :¦' Molitvarnice posvetšiivanya opravico so g. šinyor odpravili. Vu govorenyi so se spomenili z-toga, ka se vu hištoriji že davno zgodjena du-govanya ponavlajo. Po potrplivosti zrendeliiva-nyi v-1781. leti so preci tri nove evang. cerkvi zidane, v-našoj krajini: puconska, križevska i nye szpametno, gledecsi na to, k-kaksemi mžs ndgib i volo. Najvecs je ji rdvno zatoga volo neszrecsni, ar szo szi neprav zžbrali zitka pož-vdnya. Na mladezen z-toga navekse zato szha-ja nevarnoszt, ka nyim ocsi nalehci zvodi zvo-nesnye videnye, kakti zvonesnyi liscs, lehkota, za steroga volo na tšksi presztor sztopijo, steri je odzvona poviden, obogatenya, dike, brez trii-da 'zivlenya i lescsecse prednyoszti ponuja. Jaj zato onomi, ki je na szvoje pozvanye ne zadoszta: nna nye valon", nema zadoszta ndgiba i vole k-nyemi! Tdksi povnozšvajo oni racsun, steri nigdar nedoszegnejo zelnoga cila, nigdar sze ne obcsutijo za zadovolne i neszta-nomasze britko to'zijo. Za toga volo, k-csemine-obcsfltis sztalnoga nšglba, k-steromi nemas za-doszta szposzoblenoszti, na takse sze nepodaj, ali nakoj szi sze ednok podao, ka szi szi zebrao tisztoga sze; dr'zi z-dusov i telom! Nepreberaj szi, nego sze bole drzi dela- Pascsi sze szvoje pozvanye, szvoje delo i du'znoszt kak n&jbole odpraviti i szpuniti, ar ti Ii to da gvOsno napre-idenye, zadovolnoszt i blajzeno radoszt. Nesz- pametno je tak miszliti, i vervati, ka pozvanya szvekloszt i po nye doszžgnyena materišlna do-brota da csloveki blaj'zenoszt. Oh ne, — tž nam to da, kak tni ny6 szpunimo! Bo'za szkrbnoszt je tak vtdlala notri szveta rLd i csloveka sors, naj vszako pozvanye ma szvoje boddlje i szvo-je ro'ze; vszžko posteno delo ma szvoje poste-nyč i vrednoszt; vszako pozvanye hasznovito tna bidti bii'znyim i pOJeg toga, kak blagosz-lov szhdja naza na onoga glavo, ki nyč znžsa. Ne t6, ka mamo, nego z-kaksimi ocsami je gle-datno, nasz vcsini blajzene; i od vu szvekloj palacsi sze dr'zecsega cicavnoga sztancsara blšj-'zenesi zna bidti zulnati rok, vu nyegovoj prosz-toj huti sztojčcsi sziromdk, csi szvoj csaren kruh vu Bogi z-zadovolnim szrdcom tned zahvalnoszt-jov trosi td. Moli i delaj! — T6 je cslovecsega blazen-sztva pot. Teva dva nebeszkiva angela te obar-jeta z-edne sztrani vu mladoszti hipi nevarnoszt, z-druge sztrani te pa szprevšjala bodeta i pri-pelata te vu blaj'zeno mo'ztva i postuvano szta-pszti vremen. , .*¦ (Konec.) november 20. DUSEVNl LISZT Sztran 135. hodoška. V- etom leti smo tiidi posvetšiivali rad-gonsko ev. cerkev, zozidana je v-torem spravle-nimi zvonami dolnja lendavska ev. cčrkev i dnes eti to trčtjo bo'zo hi'zo, apačko evang. molit-varnico damo prek svojetni nebeskomi pozvLnyi na Gospodnovo diko i vernikom nyčnim na dii-ševno zveličanye. Nedš se tajiti, ka težke hipe živemo, ali či si premislimo, ka pred 150-timi letmi, gda je vu vsakojvčsi dosta takši hiž bil6, gde so držina celo leto ne vidili drobtino kru-ha i gda so mesto vezdašnye cifraste, svilne i žamatne moderne oblelce ženske samč zgrebno obleko i gvantanye zgotavlale i v-tistoj, možki pa v-plateni lačaj hodili v-cčrkev, — či so te-da mogoči bili naši vernici v-ednom leti Božo hižo goripostaviti, tak z-Bogž pomočjov i dnes-dčn tiidi matno nika doprinesti, samo nepozab-mo naše Jepe cerkevne pesmi: BKi se vu viš-nyem Bogi viipa." Onoj velikoj vnožini, štera je vone ostala, ar je molitvarnica preroala bila, so Godina Ste-van G. Petrovski diihovnik v-slovenskom, Lic. Goschenhoffer radgonski diihovnik pa v-nem-škom jeziki držali božo slflžbo. Od molitvarnice smo ne daleč k-bodočemi brfitivi šli, gde so Godina Števan I. Možeša 28, 17. veršuša podlagi držali dfišogenlivo posvet-šenya predgo. Pred duhovne oči posliihšavcov so postavili, ka či je bar brfltiv Bgrozno" mesto preminyenosti, donok je pa on ne drflgo, kak boža hiža. Kak vu božoj hiži lepo vu mčri se-dijo eden poleg driigoga ešče i takši liidje, kl se vu žitki med sebotn protivijo i svajiijejo, tak eti na brutivi vu tniri počivajo eden poleg toga drugoga oni, štere je vu žitki žemla, bogžstvo, prednyost, svetska stava ločila eden od toga ovoga. Nebčs vržta je brfltiv, ar je Kristuš z-mrtvi stano i navčo nas na to znanye, ka gda se od šatora zemelskoga, od svojega tela odhž-jajoča dtiša loči, pred nyQv se nebeska vrata odprejo. Po genlivoj posvetšuvanya predgi so šol-ska deca lepe k-priliki pripravne verske pesmi deklamžlivali: Vrečič Vilmoš IV. razreda gim-nazie diak, Sinic Ilonka, Fil6 Irenka, KUronya Mariška osnovne šole deklice so po FJisdr Ja-noši na to priliko pisane deklamacie z-pobož-nov navdUšenostjov tak lepo deklamalivali, da so z-posluhšavcov oči radosti skuze zbfidili. Bog naj blagoslovi te tnale, trošta pune mladike na radost svojitn roditelom i dopusti nyim gori zrasti i bodejo vrele kotrige naše sv^te matere cerkvi! Apačke filie radosti svetek je dokončani. On mšli šereg je veliko delo začno. Vi§e svoje moči veliko delo je doprinesao na božo diko i na svoje diišno zveličanye. Zaistino so vredni, da je podperamo i pomagamo. Z-bar kakšte ma-lim darom nyim bojdi vsaki evangeličanski člo-vek, ki szvojo vero liibi, na pomoč, a> je pred Bogom dobročinitel ober vsega prijeten. Eto p8t so tej vreli naši verebratje ešče brezi diihovnoga pastera, prš^murski gmajn dii-hovnici je od hipa do hipa prigledšvajo, glasijo nyim reč Božo, obslužavajoči nyim diihovno po-trebčino i krepijo je vu ti božični. NSjbliže dec. 8-ga predpoldnevom ob 10-toj vori pž bode v-Apači, zdaj že v-lasnoj molitvžrnici držana Bo-ža služba, šteroga hipa se prinesejo tž evange-čanski kalendarje tiidi, da si vsaka familija naj inž priliko nyega kupiii i duge zimske več^re se vu dfiši žnyim obveseljžvati i vu jakosti po-trdjavati. K. S. Obecsanye i isztinoszt. Ednomi indasnyemi grcskomi tr'zci z bla-gom naklajeni hajovje nyegovi szo ednok vu velki viher prisli. Gda je viher natelko beszno, ka sze je ze tak vidlo, da vsze veszne, te je na kolina szpadno lr'zec i z-priszegov obecsao, ka csi de mogocsi szrecsno k-brodi pridti, szto gyiinc^v da na aldov bogecom. Ali gda sze je vtihsao vihčr, tak je najsao, ka je lehkosko obcsanye vcsino; doszta je szto gyuncev, petdeszčt tiidi zadoszta bode. Szledi sze je nyemi to tiidi doszta vidlo i pri p^tdvaj-szati je obsztao. Potom szo novesa i novesa pogajanya naszleduvala, tak ka je nazddnye ed-na prgiscsa datol posztala z szto gyuncsčv. Z-temi sze je naravnao proti cčrkvi. Dokecs je ta prisao, z datolj je ludi szamo pecstye osztalo. Jeli zdrzis Goszpodni vcsinyene oblube tvoje? AH ti ze niti neobecsas? Vsza szi od Boga dobo, jeli znas kaj nazaj dati, kak aldov na Nyegovo dugovžnye? Kelko dajo v6 liidjč na kincsno szpravo, na auto, na alkohol, na do-han i kelko dajo na Boze dugovanye? Szto-gyiincne hekatombe zgorijo na od satana vu'z-gani maglyeognyaj, na 8o'ze dugovanye pa da-toljszko pecstyd tudi k6tnaj zide. * Vu razlicsni drzdvaj eden za ovim jesztejo volitvi. Szlihsa sze vnogo progratnni govorov; 136. Sztran DUSEVNI LISZT november 20. vu vszakom govori je obilno obecsavanya. Po letaj sze szkaze, ka sze je szpunilo, ka je gra-tala isztinoszt z doszta obecsavanya. * Anglesko i Zv6nčsnye Tiivaristvo za Bib-lijo je vu 1930 31. delaleti 11,888,226 Biblij, doticsno biblijszkitaiov razsirilc. Dnesz ze po 644 jezlkaj szedsmdeszetni ialov cslovecsansztva lehko cstč po szvojem materszkom jeziki Szvčto piszmo. Tiivaristvo za Biblije sze je 1804. leta z onim cilotn nasztavilo, ka nepomiri tecsasz, dokecs sze po vsze jezikaj szveta lehko nedo-szegne Biblija. Ovo edno obecsanye, stero sze na-nagli priblizavle k szpunenyi, k isztinoszti. (Hsz.) Zvonov poszuetsiivanj/e vfl. Lendavi. Okt. 25-oga je ta mžla Lendavszka gmaj-na pa radoszti oszvetek tnela. Z-korinatni i ven-catni, v ocsaj z d'und'zom radoszti szkuz je csd-kala tč den dva potnika z-Maribora, steriva bi 'ze tak davno rada vidla i csula gucsati. Malo potnikov na szveti sze je csakalo tak 'zmetno i z-taksim hrepenenyem. Gda szta prisla teva pot-nika — dva zvora (eden 451 kg , drugi 214 kg), dekline szb ny!dva v csaszi sz pripravlenimi ko-rinami i vencami oplele na kolodvori, Okoli 2 voraj je vnogo nasi i tiidi drfigoga vadliUanya vernikov prislo vkiiper pri cerkvi (cse tiidi je v kat. cerkvi te den trikrat vooznanyeno, ka v szmrten greh szpadne (? I), ki pri driigoga vad-vanya Bozoj szlfl'zbi tao vzeme). Sz-tov vnozi-nov szmo sli na kolodvor po zvone. Nžjnapte goszlarje sz-Sztrukovec, ki szo pod vodsztvom Bako Karoly vucsitela lepe pobo'zne peszmi ig-rali. Potem szo s!i Lendavszki ogengaszilci. Po-tem stirje dahovnicke -- Kovats sinyor, Luthar piiconszki, Liskai legradszki i Skalics domdnyi duhovnik. Za nyimi Dolgevaszi ogengaszilci i za temi vno'zina Ifidi. ' Na kolodvori szo goszlarje BTrdi grad..." igrali. Te, okincsane zvone szo z-lepimi pozdra-vi Kovats sinyor i Luthžr diihovnik pozdravili. Potem szta zvona z-veszeljom i igrov szprevodje-niva k-cerkvi, gde nyidva je na sz-korinami op-letenimi vržtaj ete pozdržv pozdravo: MQliszita bfatszko lubžzen!" Pribli'zno 1200 ludi je bilo navzocsi — tQ-di vodilelje razlicsni uradov i izr. rabbi, Dr. Ru-dolfer — gda sze je Bo'za szltizba zacsnola. Najprle szo g. sinyor predgali i opravili posz-vetsenye. Potem szo piiconszki, legradszki i do- mdnyi diihovnik predgali. Predge szo blle v szlo-venszkom, vogrszkom i nemskom jeziki drzane. Predge szo gucsale od velke radoszti te najir.ense prekn urszke evang. gmajne, stera je z Boze miloscse zadobila dea, steroga bi ocsaki tej raduvajocsi 'ze tak davno radi zavidli. Ar 300 let je priblizno onomf, k^ szj v Lendavi evang. zvonovje glaszsli diko B'zo. Po 300 letnotn mu-csanyi sze dnesz te zanemleni zvončvje znova ogldszijo, da bi Bo'zo diko i bratinszko liibezen glaszili. Ar tej tiidi nemrejo i nescsejo drugo glasziti, kak pa cerkev, stera BSubžz;noszti c^r-kev" ime noszi. Zato je pa na toga veksega z-bruncsenimi lsterami napiszano: nG!aszi bratszko lubezen!" na tom is.ensem pa, steroga je 'Zen-szko drQstvo kupilo, toga driistva im^ Te zvo-ne, kak pa cerkev, je tiidi liibezen prineszla vkii-per. Z-žldova nasi i drfigoga vad!Qvanya verni-kov de placsani te veksi. Zato tema z onoma nede prepovedano szprevoditi na szlCdnyo p6t tiidi druge vere brate, csi to 'zeJeli bodo itd. Predgde, csi sze je vremen vglih ztnesz 'zalosztilo, szo navzocsibodocsi navdiiseno po-szlfihsali i ne sze je szamo edno oko napunilo sz-szkuzami. Med predgami je z evang. i kat. mladezni sztojžcsa dalarda pod vodsztvom Adler Miksa izr. kšntora lepe pobo'zne peszmi szpšvala, zmesz szo tiidi sztriikovszki goszlarje igrali. Po Bo'zoj szlii'zbi je szkiipna večserja bila v BKoroni", vecser pa veszelica, k steroj jih je tiidi vnogo prislo. Pri poszi"etsuvany< offertorium i toga vecsčra dobicsek je bliizi 3000 Din. pri-neszo na nase zvone. ¦fi november 20. DOSEVNI LISZT Sztrdn 137. Ka szmo ne doszta vodavanya meli, ma-mohvaliti gg. duhovnikom, ki szo brezi hono-rariuma prisli k nam na poszvetsiivanye i hvali-ti matno g. Bako vucsiteli i sztriikovszkim gosz-larom, ki szo szvojega truda honorariutn 800 Din. na cerkev džli i Iepo hvalo moremo dati g. Betiki, siny. inspektori, ki szo nam za auto zra-csunano takso, 500 Din. na zvone daii. H ale vreden je trfld g. Adler izr. kantora, ki szo mla-dezen na peszmi ndvcsili. Goszpodin Bog naj oblona vsze plemeni-toga szrca dobrocsinitele i On naj osznavla i nadale med nami bratinszko liibezen ! N. Reditel za te cslanek ne vzeme podgovornoszt. Gledaimo napre! Csi sto proti kaksemi cili bt'zi, te je leh ko pogubelno za nyega, csi na desztio-levo, ali nazaj poglejfije. Zna sze poteknoti, znž szpad-noti, lehko sze zmesa na cil gledocs. Tak je to vu krsztsanszkom zitki tiidi. Proti gviisnomi ciii be'zimo, zato nepoglejiijmo doszta nazaj, za tisztim, ka je za nami; niti pa na deszno-l§vo, za nasz szkiisavajocsa, zapeJavajocsa szvetsska dugovanya. Cil nas je blazensztvo na zemli i zvelicsanye vu nebi. Naj ete dicsen cil doszegnemo, du'zni szmo vsze nase delo, escse te najdrovnese diiznoszti verno opržvlati. Etaksa drovna du'znoszt je pi-szanye, rejenye Dusevnoga Liszta, etaksa je pa ttidi razsirjavanye Diisevnoga Liszta. Eden krszt-sanszki liszt, bojdiszi kakstecs proszti, je lehko mogocsna sk^r na razsirjdvanye Bolzega kralev-sztva. Goripozove pazko na doszta taksega de-la, na stero bi szi liidje nacsi niti nebi miszlili. Zbiidjava duse i je nagible na to, naj sze bri- gajo z-najfontosnesimi pitanyami szvoje duse. Goripoiscse takse, pribli'za sze k-taksim, steri szkoron nigdar nepoiscsejo gori Bo'ze hi'ze, ali sze nemorejo pribli'zati k-duhovniki. Diiseven Liszt ze dev^t let oprdvla szvoje apostolszko pozvanye med szlovenszkimi evan-gelicsanszkimi vernikmi blfizi i dalecse. Dika bojdi Bogi, ki nam je do etigamao na pomocs bio! Veliko zahsainoszt vadlfijemo tudi vszako-mi, ki je rediteJsztvo i nas liszt z-szvojim ver-nim, nepomenkanim neszebicsnim delom, ali da-rom i rednirn napreplacsilom podp^rao! Zda sze z etov prosnyov vrnemo k-vsza> komi prijateli Diisevnoga Liszta: ..Razsirjavlite Oiisevni Lfszt!" Gl^dajmo za to, ka z Boga pomocsjov, vu no-vom letniki, vu X. letniki podvojimo racsun na-preplacsnikov. Vszaki nas cstenyar zagvflsno md poznance, steri escse nevdablajo Diisevnoga Liszta. Naj Nyi«i ga poracsa! Dobro delo vcsi-ni z-tem. Bo'zi blagosziov proszimo na verno, batriv-no, cilznajocse delo 1 Razlocsni mali glaszi. Radoszti glasz. »Bog sze ina za vasz bo-jiivati; vi pa tiho bojdte! (II. Moz. 14, 14.) Oszebni glasz. Pri zadnyi drzdvni volit-vaj szo v Szobotskom srezi za poszlanca zebra-ni Benko J6zef, nase sinyorije inspektor. Radfi-jemo sze! Nase sinyorije duhovnicke, inspekiorje, kantorje i drfigi csesztnicke szo nov. 5-ga meli szvojo jeszenszko szpoved v M. Szoboti. Po v'zivanyi Goszpodnove szv. vecserje je konfe-renca bila dr'zana. Poznanovci. Novi zvonik szo nov. 15-ga popoldn^vi blagoszlovili Sflar Karo!y bodonszki diihovnik. Novi svčdszki visji pflspek. Dr. Knut West-mar je imenuvan za naszlednika pok. Soderbloma. Szmrt szlovaskoga evang. puspeka. V Novom Sadi je nov. 2-ga tnro prvi szlovaski evang. piispek Veres Adam, rodjen v-Sztaroj Pa-zovi 1883. leta. Od 1921. leta je bio dflhovni voditel nasi szlovaski verebratov. Szpomenek reformacije okt. 31-ga je z naszledujocsim obilnim redovekom poszvetila Puconszka fara: 1) obcsna peszem, 2) molitev i epistola, 3) obcsna peszem, 4) predga, 5) vrele devojke 'Zenszkoga drustva szo pod vodsztvom Lokay Elze popevale Gusztdv Adolfa bojnszko pe-szem: MNevcagaj, oh csreda mdla . . .", 6) Rdtkai Vera, predszednikojca 'Zenszkoga drtistva szo goricslenye meli Mod pozvžnya evang. 'zen-szek", 7) BBog je nasa obramba" khoral szo igrali na goszlaj Loksy Elza, Titan J6'zef, Rat-kai Laszlo i Banfi Stevan, 8) Lipics Vera z-An-drejec je deklamalivala: M'Ziv^ Luther" peszem, Sztrdn 138. DOSEVNI LISZT. november 20. 9) diihovnik szo katekizdcijo tneli z-puconszke sole veksov decov, med sterov szo deca pope-vali: Hodi k-nam Bozi diih szvčti; Ki sze vu visnyem Bogi viipa; Jezusa neodpiisztitn i Hod-te verni krsztsenici — peszmi; Kosz K. je de-klamaliva »Obltibo", Franko S. je deklamalivala i Lutherovo peszem cd Biblije, Franko G. pa Trdi grad peszem. 10) Banfi Stevan vucsiteljics-nik je napreda"vao od razsirjavanya reformacije, 11) Titan J. š. ravnatel szo khorale igrali na goszlaj, na harrnoniumi szo ji szprevajali Lokay Elza vucsitelica, 12) Zaprtna molitev i obcsna peszem. EvangeJicsanszki Kalendari na 1932 to j leto de prisesztni tyeden gotov. Doszta cstenyd, doszta kepov prevecs pozdigava vrčdnoszt na- sega novoga kalendarija. Naj szi ga zato neza- miidi szpraviti vszdka evangelicsanszka hiza! Turobni glaszi. V-prvoj polovici novem-ber mšszeca szo naszlediijocsi z-Puconszke fare osztavili marni szvet: Skriiec Franc ir'zecv-Sze-beborci sztar 63 1., §Bedok Franc mladenec v Szebeborci sztar 28 1., Goricsan 'Zu'za vdovica v Polani sztara 77 1., Bo'zics Franc v Puconci sztar 64 1., Kerec Gyorgy na Gorici szlar 67 J., Vrecsics Maria vdovica v Szebebcrci sztara 59 1., Godina Ana vdovica v Pecsarovci sztara 54 1., Lukdcs Lajos mladenec v Puconci sttar 31 f., Kercsmar Sand r v Szebeborci sztar 73 J. — V Bethlehemi je mro okt. 28-ga vu najbogsoj mo-csi szvojoj Btikvics Sandor 41 1. sztar. — Naj rrajo vszi eti vdprerainocsi szladfek grobszki ^ szen i blazeno gorisztanenye! Nye 'zaliivajocsim pa naj da" vszega trosta Bog vu nyegovoj szvč-toj voli szi pocsinoti! Szamovolni dari na goridr'zanye Dtisev- nogn Liszta: Hart.iian Ferencova M. Szobota 10 D, Pozvek Kalman Brezovci 2 D, Celec Franco- f va Gorica 2 D, Kolosa J6'zef szabo i Ktihar Ja" - .. nos gosztilnicsar Puconci 10—10 Din. — Radi bi nadaJjavali! Szrdcsna hvala! V Puconszkoj fari je letosz pri priiiki da-cse pobčranya vise 8 metrov szilja i 6030 Din. penez daruvano na Dicski Dom. Dariivali szo v Predanovci 31 1. psenice, 49 J. 'zita; v Brezovci 33 1. ps., 34 1. z., na Gorici 22 1. ps., 26 1. 'z., v Salamenci 18. 1. ps, 35 1. 'zita, v Lemerji 34 1. ps., 35. 1. z., 10 D., v Pu'zavci 25 1. ps., 40 1. 'z., v Polani 70 J. ps., 50 1. 'z., v Markisavci 31 1. ps., 30 1. 'z.. 45 D., v Pecsarovci 52 ). 'z., na Vanecsi 28 1. ps., 23 1. 'z., 2 D., Szebeborci 33 1. ps., 42 I. 'z., 20 D., v Bokracsi 10 1. 'z 1 D., v Andrejci 27 1. 'z., v Dolini 8 1. ps,, 23 1. 'z., v Krnci 15 1. ps., 21 1. z., v Moscsanci x 12 80 D,, v Puconci 47 1. ps., 59 1. z., 10 D., Gmana 150 1. zita. — Vszevkiip 395 1. psenice, 706 1. 'zita ) 6030 Din. Velka je nasa ra-doszt, ka szi je med vezdžsnyimi tezkimi včrsz-tvinszkimi razmerami itak zmiszlilo doszta dobri dus na naso szkiipno Jubt5zni ndsztavo. Hva-la nyim. Dari na D. Lendavszko evang. cerkev. a) V gmajni szamoj (foringe i delavci): Bohar Adam 363 D., Rituper Janos 635 D., Unger Fe-renc 490 D , Poredos Janos 320 D., Savely Ka-roly 300 D,, Horvath Malyas 168 D., Vucsdk Mityas 162 D., vd. Skrilec Kata 146 D:, Gom-boc Miklos 114 D., Hdri Adam (Dolgavas) 172-5 D., Skrilec Miklos 302 D., Josar Jozef 101 D., Novak Ivan 100 D., Kiihar Ist-dn 82 5 D, vd. Gomboc Matyasova 84 D.. Veren Jžnos 80 D., rnl. Vucskics FErenc 80 D., Vtitek Istvan 90 D., Varga Mdtyas 75 D., Varga Antal 72 D., Bukvics Lajos 80 D,, Vukan Lajos 65 D., PtjbcsKšro]y 60 D., 'Zallar Matyas 60 D., Baller Ivan 34 5 D., vd. Szever IstvSnova 37 5 D., Vrecsics J6'zef 40 D, Vidonya Janos 30 D., tnl Vucskics Istva"n 30 D., vd. Dervarics J6!zefa 20 D., vd. Gomboc San-dorova 45 D., Hari AdAm (D Lendava) 625 D., Gabor Vince 30 D,, Kuhar Jozef 55 D., Kutas Sandor 60 D., Novak J6 zef 42-5 D., Kocsar Ist-van 45 D, Mikola Ferenc 75 D, Orosz Sando-rova 75 D., Poredos Ivan 52 5 D., Siittner F.-ova 30 D., Fujsz Sandor 24 D., Banko Lajos 15 D. b) Zviin gmajne: Vezer Geza z-'zenov Martjanci 200 D., HramJnica in posojilnica v Puconcih 800 D., z-D.-Lendave: Bogar Vendel kovžcs 134 D., Toplak Ivan 150 D., Zserdin J6'zef 126 D., Ve-leposestvo Esterhazy 350 D., Blau Miksa 145 D., Deutsch Aladar 95 D., vd. Ivanicsova 110 D., Schwarc Arnold 132 D., R^vdsz Lajos 60 D., Kocet Mžrton 50 D., Marko1šny N. 15 D., Szo-ke J6'zef DoJgavas 20 D. — Goszpodin Bog naj blagoszlovi vszakoga plemenitoga szrca dariteJa! S. Na dijacski dom dari: Z-Csernelavec: Szapžcs Ferenc, Vlaj Matyas, Kuzmics Miklčs 3-3 kg., Berke Janos 5 kg. psenice, Miholics Ferenc 1, Titan Janos 'zupan 3 kgr. 'zita. — Z-Kiipsinec: Sztrec Janos 2, Gorcsan J6'zef 4 kg. ps., Gorssan Miklčs 2, Kocsar ]6'zef 10, Fiiszžr Karoly 3, Huszžr Stevan 5 kg. zita. — Z-Ves-csice : Fujsz Ferenc, Novak Miklos, NorcsicsFe-rencova, Kovacs Ferdiova, Frank Stevan, Macsek J6zef, Benko Franc ednoedno, Vit^z Stevan, Norcsics Franc, Novak Stevan, Bencsec Mihaly, po dve; Krancsics Stevan, Fliszar Matyas, Fliszar Stevan po tri; Novak Ivan, Kumin Ivan po stiri; Perkics Jozef, Perkics S&n-dor po pet kgr. psenice. — Z Borejec: Szedo-nya Stevan 1, Cigiit Nikolaj, Pavel J6zef po dve, Cigiit Lajos, Cigiit Janos po tri, Gyergyek Karoly, Krancsics Franc, Horvalh Ivan po pet kg. psenice. — ZSodisinec: Podleszek Kata 8, Viijec Janosova 15, Gomboc Franc 16, Andrecs Franc 4, Vukan J6'zef 10 kg. psenice. — Z-Nor-sinec: Dsuban Stevan, Vucskics Vince dva dva 1. psenice, Pintarics Vince, Banko Viktor, Vukan Terezia po dvd, Podleszek Ivan 3, Miholics lvan 5 kg. 'zita. — Z-Mlajtinec: Benk6 Jozsef, Ivan-k<3 Janos tri-tri, Szecsko Istvau, Horvat Stevan po szedem, Temlin Jdnos 10, Temlin Stevan 11 kg. psenice. (Dale). — Vszetn najtoplesa hvala. november 20. DUSEVNI LISZT Sztran 139. Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi. Napredani po KARDOS JANOSI Hodoskom dOhovnikJ. Na szkrivnom i tihom meszti etorri je on szkrblivo delao v-obracsanyi biblie. Najprvle je Novi Zakon celi dao \o v-1522. leti, potom pa Sztaroga Zakona knigo poszebno edno za drfi-gimi. Dčn i nocs je on szvetomi deli etomi go-rialdihao*), i z-velikim triidom i zevcsenosztjov takse delo osztankom vroke dao, stero i pote-kaji tri sztotin vu nepriglihnoj vrednoszti szvojoj sztoji, kak csiido pobo'znoga razuma nyegovoga. Medtem sze je popravek cerkvi po vsze nemski, i naimre po saxonszki drzčlaj neza-szfavleno razsiirjavao- Isztine trak je vsze vecs omracseni diis preszveto, i z-nocsi blode na evangelioma sztezo pelao. 'Ze v-onom isztom 1521. leti je eden s-xonszki pop vu hiztvo szto-po, ka je teda escse tak popom, kak baratom Irdno prepovčdano bild. I z baratov szo hifro vnogi preksztopili k-Lutheri, i ocsiveszno szo vadliivali, ka je navuk od oblžs;:ti i nevkanye-noszti pape i rimszke cčrkvi ne Krisztusov, ne-go csiovecse oiislžn^e, z-sterim sze neznani liid-je vu szpari blode drzijo, naj szi votli popevje za volo mdrnoga dobicska !en ]e'ze znyimi denejo, kak sze nyim vidi. Prvo znamenye povrnenya szo dali agostinuske v-Wittenbergi, gde szo ti mla-dovicsni vkiipprivrgli i med szebom szkoncsaii, ka vu szvojoj zaporrrci meso dolprepravijo, i obliibo szamnoga 'zitka nazavzemejo; kim gda bi niki z-li sztaresi proti sztanoli, veksi tal ji je zzaporn!ce na szvetszki sztan vosztopo. Za ne prisztojno szo dr'zali nadale i to, ka szo szez-ko-divanyem hraniti mogli, geto Sz. piszmo ocsi-veszno zapovedava, naj szi vszaki cslovek z delom iscse posteni 'zivis. Vnogi popevje szo naszlediivali hitro nyi p^ldo, ki szo za dusne veszti dugovanye previdili, szlfi'zbo bozo vu rimszkoj cdrkvi od nezracsunani faling ocsisztiti, i na csisztocso te prve c^rkvi krsztsanszke po- *) Zlehka vervajocse liidsztvo pripovedava od nyega, ka, gda bi ednok ta v-nocs pjszao, v-ednom koti szkrivne hi'ze nyegove naglo posztane pred nyim vrag, i profi sze nyemi, geto je zriiso sztebre kralevsztva nyegovoga. Luther vu csemere popadne kalamaris, i z-taksov szilov ga za vragom liicsi, da ceJa tenta po szte-ni razleti, stera sze i den denesnyi obeliti nikak neda. Vrag je pa v-beg vdaro, i nigdar nyemi je vecs neprili-ke delati neszmeo! zdignoti. Kcsaszi sze je doszta novoga i pravo-mi krsztsansztvi vugodnoga szkazalo : mesa je v nemskom jeziki obszlu'zat'ana, ostia sze je n&podigavala, ni nžmoiila, sz. vecs^rja je, poleg nasztavlenya Krisztusovoga, z-kriihom i vinom včobszluzavana vszem vernim poprek, i ne szamo popom; naszlednye je cela mera, kak griint vzela papinszke blodnoszti, z-szlfi'zbe bo-'ze naveke vozapreta. Tomi sze je nedalo protigiicsatl; ar sze je poleg isztJne sz. piszma godilo. Ali gefo nika ne tak ,ztnetno, kak pri treblenyi obsztarani i mocsno vkorenyeni navad krotkoszt diiha obdr-'zati i po blagoszJovlenoj sztezi mertiicslivoszti k-'zelnomi cili zbogsanya vandrati; vnogi ne-szpametni szo vu vreloszti szvojoj nateliko opo-jeni, da szo sze na celo neszlobodna dugova-nya tavneszti dali, tak da szo vu papinsztvi sztaine pope nevrždno salili, cerkvi opiisztsava-\i, vu nyi bodocse kžpe trli i voliicsali, olfžre doliriisili, i na vnoga drfiga nedosztojna dugo-vanya zablodili. Voj latnanya kepov je bio eden, vu vszem drugom hvdlen i visziko postiivanl, ali prevecs nagli vucsitel wittenbergszki, po imd-ni Bodenstein ali Karlstadt Andras. Glasz z^loga nasztaja etoga je trdno sztro-szo bobo'zno diiso Luthera \u szkrivnom Wart-burgi nyegovom; ar sze je vrždno bojao, ka de za volo noroga dela etoga celi szvet kricsao: »Ovo, placsen szad novoga navuka!" pri tom nika nebi v-veksoj pogiibcli plavalo, kak ta z-robsztva cszlobodjena isztina bo'za. Zato je nyega nika vecs ne moglo obdr'zati vu szkriv-nom prebivaliscsi nyegovom. Meszto toga, ka bi od cila szvojega variteli szvojemi Fridriki li z-ednov recsjov napre glasz dao, je k-ednomi hipi v-Wiftenbergi posztano, i z-nepresztrasenim diihom je vu cerkvaj i na ocsiveszni mesztaj cele oszem dni osztro predgao proti lamanyi kepov, i celomi besznomi gro'zanyi dnevov, tak da je groza obisla i te najdivjese hfidodelnike, i vsže je pa na mer i vu red sztopilo. Od dneva etoga je Luther nesztanoma v-Wittenbergi prebivao, i veliko delo popravka neobtriidjeno opravlao. Med znojom opravic szvoji sze je ali z-sztrugara, ali ogradcsara raest-riov olavlao, stero oboje je popolno razmo. V-1524 leti je baratsko opravo dolldjao, i v farar-szko sze oblekao. Ka szi je csarno opravo z€-brao, sze je po nedovednom pripetje zgodilo. Fridr.k je lepraj Lutheri csarno sziiknyo poszlao Sztran 140. DOSEVNI LISZT november 20. vu kaksem je teda dvor nyegov hodo, na steroga szpomenek je Luther szledi farbo eto vu celoj opravi szvojoj zadrzsao, vu kom szo g=i i drugi diihovnici nasziediivali; i tak je oprava evang pasztčrov poleg navade (ne poleg vorcana) csarna. Csisztoga 'zitka nepotvarjeni varitel bodo-csi Luther vszedni, ocsiveszno szodbo je vopo-vedao na diihovnikov naturi protivno sztavo szamcov tak vu piszm«, kak i vu pčldi szvojoj, geto je v-1525. leti vu sz. hi'ztvo sztopo z Bo-ra Katalenov, ednov pobo'znov, i nepotvarjenoi csisztocsi ravno tak, kak ra"zumnoj veri vu Bogi z-cele diise podžtiov devojkov, stera je predtem opaiica bila. Vbogi ogrizai ci nediTzne oszobe i blagoszlovni del Luthera nevtepeniva hiznika etiva z-tem scsčjo zblatiti, ka bi poleg na"vade driigi baratov i popev vu gržsnoj lubezni z-edendriigim 'ztvela, i li zato cčrkev papinszko osztavila. Ali zmisleno ia'z eto oszramoti od nyidva szvetoga 'zitka dano szvedocsansztvo plemeniti prijatelov isztine, ki szo nyidva hval noga oponasanya ocsiveszni szodci bili tak vu zžporinci, kak zvona nye. Zagviisno nika driigo ne, nego devojke ete csiszta poboznoszt je nyo vredno vcsiniia roke i szrdca etoga csiszto po-bo'znoga mo'za, ki je nika ne bole odfirjavao, kak kalisno hodbo zarocsntkovi zarccsnicKrisz-tusovi cerkvi szvoje. Ar sze ]e on li vu zakoni nevtepene zarocsnice viipao postenoga i zado-volnoga 'zitka. I vfipanye eto ga je v-nikaj t&li ne vkatiilo. Ne szvetla i obilna, ali vu vszem blagoszlovlena i zadovolna je bila hi'zna sztava dve Bogi i jdkoszti podani szrdc eti, naime, ge-to je nyidva zakonszko liibezen roka Sztvoritela z-najdragsim krvnim zalogom, z-pobo'znimi ot-rokmi koronuvala. Te szta vu csisztoj lubdzni Boga ino isztine gori hraniti za najszv. szkrb dr'zala. Nyidva szta i z te sztrani vcrcan po polno blazeni hiznikov krsztsanszki bila, liki sze to z-lasztivni lisztov Luthera popolno za-razmiti dd. Na zapoved Fridrika je v-1527. leti Luther z-Melanchtoiom obhodo Saxonio, da bi pregled-no sztavo diih jvnikov i solszki vucs'teh.v. Eti szta povszčd csiidavredno neznanosztszkiiszila ; i kak-da bi mogocse bil6 nacsi, da szo Itidje eti bre- zi vszega ciiavnoga navuka goriraszli.*) T6 je nadignolo Luthera na vodšnye mžloga katekis-rausa nyegovoga, da bi vbogi vucsiteije eti vcr-can meli, poleg sten g=* bi Jiidsztvo i deco na vad!iivanye vucsili ; ali steroga je on szam ne za popolnoga dr'zao, nego je ednako vopo-vedao: nK\ za riienom pridejo, naj bogsega szpravijo." 9. Eden z-papov zaman setttje c6r- kev ocsisztiti. Paverszka bojna. Anabaptistje. Med gro'zanyem vittenbergszkim je tnro X. Leo rim. papa, i V. Karol caszar je nigdasnyega vucsifela szvojega na pžpinszki sztolec pozdig-no, ki je ime VI. Adrian gorivzčo. Za worm-szko szkcncsanye, stero je v-1521 leti proti Lutheri \odano, je, zvSri caszarszki orocsni, brandenburgszki i saxonszki drzel, malo genye-no. Tem bole je tak zelo te dobrovolen Ad-ridn cerkevnoa;i vtrgnenyi, po cdrihnenyi obszta-rani faling, i popravki na glavo i kotrige gledocs, ze-vsze mocsi zade^o vr'zti. Z-ete szt/atii szo nyemi redovnici nemsko-ga nšroda, rimszke cčrkvi sze dotikajocsi szto faling vu piszmi notridali. Ali szmrt ga je naglo vopozvaia, i dobrovolnomi narnenyavanyi nye-govotni konec vrgla. Naszlednik pa r.yegov VII. Kelemen je niti ne miszlo, z-(e sztrani ka dobra vcsiniti za cerkev bo'zo; nego je prottomi po Campeggio imenU/anom jainom poszelniki szvo-jem v-1524 leti na niirnbergszkom szpraviscsi doprineszao, da szo sze redovnici orszaga na dvd (ala vtrgnoli, i proti Luthera navuki i nasz-lednikom je v Regensburgi eden zmozen zž^e-zek nasztano, steroga voji szo bili : Austrie po-glavnik Ferdinand, bajorszki hercegje, i po-dnesnyi nemski dr'zel pGspecke Caszar pa, ki je pri Pa>isi Francuza zbio, sze je z-tem gro-zio, ka wormszkomi szkoncsanyi z ro'zjom za-dovolscsino szpravi. (Dale.) *) Te krotki i lubeznivi Melanchthon etak pise od toga: nKakda sze ma od toga racsun dati, ka szo eti Jiidje vu taksoj nnznanoszti nihani, Z-boleznim szrdcom vidim nevolo eto; gosztokrat na sztran idem i v-szku-zaj vovlejem bolecsino mojo, gda stere obcsine pregie-denye szkoncsava: i sto bi neszkuzio, vidivsi, kak celo sze zamiidjavajo szpodobnoszti liidi, i diih, steri sze telko navcsiti i zapopadnoti more, escse i od Sztvorite-la i goszpodna szvojega niti najmenye nezna!" Nad ke-likimi blždniki bi sze dalo i zda z-etak boleznimi szku-zami zdiihavati! Stampano v BPREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. SfljOUSKA MttMk V Klurski Soboti .*'