DRUŠTVENIH
LE TO 1933 — ŠTEVILKA 8
Po slavnostih
tridesetega julija ne bo pozabil no-	čutili, da bo pokleknil tu ves slovenski
ben katoliški Slovenec. Vkljub vremen-	narod pred znamenje našega odrešenja
skim in drugim oviram je namreč praz-	in prosil Najvišjega usmiljenja, noval nas slovenski narod biserno mašo Na dobrih 60.000 so cenili te množi-
svojega velikega apostola Jegliča In pa	ce, ki so se kakor veletoki valili vse ju-
1900 letnico odrešenja tako, kakor ni	tranje ure proti stadionu, da so morale
morda praznoval doslej še niti enega	priti iz nereda vse skupine, vsi lepo za-
praznika v svoji stoletni zgodovini.	mišljeni sprevodi. Za milijonske narode
Že nekaj let ječi naše ljudstvo pod	(30.000 končno ni prevelika številka, tud.
težko pezo Splošne krize, ki ga tišči k	za države ali državne organizacije ne, a
tlom. Tisoči nimajo niti za sol in petro-	za nas pomeni 60.000 celih 6% in to v
lej, črnogledemu človeku se je zdelo, da	dobi najhujše splošne krize, kar jih
se nevarno izpodkopujejo osnovni te-	morda pomni naš narod izza turških vo-
melji naše - >	••. da se mor-	jen. Kdo bi se globoko ne zamislil pred
da že tiho razkraja dosedanje duhovno	temi dejstvi in komu bi samo še za tre-
ravnotežje našega'ljudstva, toda julijski	nutek malodušno zatrepetalo srce. Ne,
praznik je na mah in tako glasno za-	tako skupen, tako enoten ,ii bil katoliški
vrgel to črnogledstvo, da se prav gotovO	slovenski narod še nikoli in tudi nikoli
ne bo več pojavilo pri nikomer, kdor je	še tako prebujen in zaveden, videl 30. julija zbran slovenski narod s, In duh, ki je žarel iz teh množic,
svojim apostolom na čelu klečati pred	Ifdor je doživel pretresljiv trenutek, kc
križem.	30 desettisoči v grobni tišini z robci po-
Da, tisoči nimajo niti za sol in za	zdravili svojega sivolasega apostola pred
petrolej, vendar so prišli, čeprav lačni	oltarjem, ta ne pozabi tega trenutka, pa
in peš, kjer pa ni izginil še zadnji dinar	Če bi živel tisoč let. Tudi enega glasu
se je pa pripeljal z vlakom. Poiskali so	ni bilo čuti, a iz deset in deset tisoče v
ves slavnostni inventar iz nekdanjih	oči so drle solze ganutja, ljubezni in ne-
srečnejših časov od narodnih noš in za-	omejene vdanosti biseromašniku pod
stav do ponosnih »tajseljnovc in »pari-	križem. Takega pozdrava doslej še ni
zarjevr, vse, prav vse, samo da izrazijo	bil deležen nihče, kar jih je rodila clo-
tudi na' zunaj to, česar s0 bile polna in	veška mati in tak pozdrav je mogoč le
srca in njih duše. Po dolgih letih, da	v usodnih trenotkih zgodovine narodov,
rečemo morda sploh prvič, je bil zbran	Take nepopisno lepe prizore more nena-
zopet prav ves slovenski li&rOd od pa-	doma roditi le skupna duša vsega naro-
nonskih nižin do sinjih obal Jadrana,	da, ki je sama v sebi popolnoma zaklju-
Da, še več, tudi tisti naši bratje in sestre,	čena in izoblikovana in ki je nič na sve-ki jim Slovenija danes ne more sama tu ne more več preokreniti. Kdor je kdaj dajati kruha, tudi vsi tisti so bili močno samo za trenutek podvomil o duši na-zastopani. Uboge služkinje1 iz južno- šega ljudstva, o trdnosti njegovih, tekom vzhodnih pokrajin držav«?-in izgarani ru- desetletij izoblikovanih načel, se je mo-darji iz zapadne Evrope. Kakor lastavke ral globoko ukloniti v tistem trenutku, so prišli zopet za nekaj ur pod ljubeči pasti na obraz pred križ in se zahvaliti domači krov, čisto nagonske, ker so za- Odrešeniku.
Kaj nas uči ta nepozabni julijski praznik? Samo eno, a to je največje in najvažnejše, ker pove vse: da molimo in popolnoma zaupajmo božji previdnosti. Ce kdaj, potem smo morali to julijsko nedeljo videti in občutiti, da vzgaja in krepi vsemogočni Bog narode včasih tudi s šibo. In to vzgojo vidi in čuti lahko danes vsak Slovenec. Že celi ro-
dovi niso preživljali tako težkih časov, kakor jih preživljamo danoanes, a naš narod tudi še nikoli ni bil tako neomajno zvest svoji stoletni zgodovini, tako trden in enoten v globinah svoje duše, kakor dandanes.
Zato lahko mirno gledamo v bodočnost.
Katoliška ahcia
3. Pravila Katoliške akcije.
Kakor smo omenili že zadnjič, sta oba slovenska škofa meseca aprila 1929 potrdila in pravomočno razglasila pravila »Katoliške akcije za Slovenijo«, iz katerih naj posnamemo vsaj najvažnejše:
A. Pomen in namen Katoliške akcije.
§ 1. Katoliška akcija je sodelovanje vernikov v poslanstvu Cerkve za krepitev, širjenje, udejstvovanje in obrambo katoliških načel v zasebnem, družinskem m socialnem življenju.
§ 2. Posebej ima K A te-le namene:
a)	skrbi za versko življenje in delovanje, zato pospešuje duhovne vaje, mi-sijone, obisk sv. maše, pridige in krščanskega nauka, zidanje cerkva, apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda, misijonstvo, bratovščine, Marijine družbe, tretji red, apostolstvo mož, nabožno slovstvo, Utur-gično gibanje, evharistično gibanje, romanja in katoliške shode ter shode po posameznih krajih za prospeh akcije;
b)	skrbi, da se mladina oklene katol. načel in neustrašeno zastopa in širi vselej in povsod ta načela, bodisi da je mladina brez posebne organizacije, ali pa organizirana, kakor na pr. v mladinskin odsekih, prosvetnih društvih, v mladen,-ških in dekliških zvezah, « t
iMCžfe , v dijaških društvih, akademikih društvih, delavski (Krekovi) mladini n rokodelskih društvih; . c) skrbi za splošno prosveto na katol podlagi po organizacijah: Kat. akade-mičnem starešinstvu, Leonovi družbi. Slomškovi družbi, prosvetnih društvih,
Krščanski šoli, tiskovnih društvih in založbah, časnikih, predavanjih in tečajih, revijah, v leposlovju in v umetnosti;
č) skrbi, da prešine krščanski socialni duh vse ljudi, da se dvigne četrti stan v verskem in socialnem oziru, da krščansko občestvo druži vse stanove;
d)	skrbi, da se v javnosti uveljavijo katol. načela, v šolstvu, v javni morah, v družbi, v gospodarstvu, v javni upravi, v ljudskih zastopstvih in v cerkvenih zadevah vsega ljudstva;
e)	skrbi za vsakovrstno dobrodelnost po Vincencijevih in Elizabetnih konferencah, ljudskih in dijaških kuhinjah, društvih za slepe, dijaških podpornih društvih, Rafaelovi družbi, posebno pa v zanemarjenih krajih in pa v inozemstvu;
f)	skrbi za treznostno gibanje med slovenskih narodom (pospešuje Sv. vojsko, Družbe treznosti).
B. Vodstvo Katol. akcije.
Vodstvo K A je takole organizirano:
§ 3. I. Škofijski svet K A, V njem so: predsednik, podpredsednik Škofov zastopnik, tajnik, zastopniki centralnih organizacij, odlični katoličani obojega spola.
§ 4. Svojega zastopnika odpošlje škof. Zastopnike central določijo centrale same. Druge člane voli škofijski svet KA, potrjuje jih pa škof.
§§ 5.—7. govore o škofijskem svetu in odboru še podrobneje. Škofijski odbor KA je izvoljen iz škofijskega sveta in pritegne lahko v svojo sredo se razne strokovnjake ter ustanavlja odseke.
§ 8. II. Župnijski svet KA. V njem so: predsednik, podpredsednik, župnik ali
njegov namestnik, tajnik, zastopniki Kat. organizacij, zaupni možje in žene, zlasti tam. kjer ni organizacij.
§ 9 Zaslopnike organizacij določijo organizacije same. Druge člane voli župnijski svet, kalefi izvoli povrhu še največ tri odbornike, kateri tvorijo s predsednikom, podpredsednike m, župnikom in lajn ikoni odbor K A.
§ 10. Spore v župnijskem svetu rešuje župnijski odbor.
C. Delo škofijskih i ji ž u p -n i j s k i h svetov.
§ 11. Škofijski in župnijski sveti vrše delo KA deloma direktno, z delom svojih organov, deloma po včlanjenih organizacijah.
§ 12. Organizacija, ki pristopi h K A, obdrži svojo avtonomijo, svoje vodstvo in svoj lasten delokrog.
§ 13. Vzgojne, prosvetne in karitativ-ne organizacije, ki hočejo veljali kot ka-totiške, se morajo pridružiti K A, da omogočijo vzajemno prosvetno delo. Ver. ske organizacije so tedaj članice, če r,e poleg dela za osebno posvečenje udej-stvuje tudi v zmislu KA.
§ 14. Škofijski in župnijski sveti vodijo pregied o delu KA ter skrbijo za enotno in vztrajno delo obstoječih katol. organizacij v tem zmislu.
§ 15. Kjer takih organizacij, ki bi delale v tem zmislu, ni, tam sveti ustanove tiste organizacije, ki so v dotičnem kraju potrebne.
§ 16. V vsaki župniji, tudi tam, kjer ni organiracij, se ustanovi župnijski svet iz katoliških zastopnikov raznih stanov, ki bo vršil apostolsko delo, ali naravnost ali po kakih odsekih.
§ 17. Delo Kat. akcije je duhovnikovo dušno pastirska dolžnost, kakor je dolžnost vseh vernikov pri takem delu sodelovati.
§ 18. Delovanje KA je nepolitično.
C. Poslovanje Škofijskih in župnijskih svetov.
§ 19. Škofijski svet določi poslovnik za delo škofijskega odbora in zbora, kakor tudi poslovnik za župnijske svete.
§ 2U. govori o letnem občnem zboru škofijskega sveta, h kateremu se vabita tudi po dva delegata vseh župnijskih
svetov
§ 21. Škofijski in župnijski sveti se konstituirajo vsako tretje leto, če možno v mesecu oktobru, sicer pa vsaj do dne 15 novembra.
§ 22. Župnijski sveti poročajo škofijskemu svetu o svojem delovanju in opazovanju vsako leto pred mesecem oktobrom.
§ 23. Škofijski in župnijski svet se ne vmešavata v društveno defovanje central in edinic posameznih organizacij, sporočata jim le svoje misli glede KA. ★
To so torej pravila KA. Kratka so, a povedo vse, kar je potrebno. Dajejo le nekake splošne smernice, naloga KA po posameznih župnijah je pa potem, da jih v podrobnostih prilagode razmeram in potrebai.i svoje župnije. Škof, ki je ta pravila potrdil in razglasil, jim je dodal še kratko pojasnilo in navodilo glede načina delovanja, v katerih je prav na kratko poudaril, kar smo tudi mi že ponovno zgoraj omenili.
Sa mo par praktičnih opomb naj še pripišemo tem pravilom. Odbor KA sestoji, kakor določajo pravila, iz sedmih oseb, ki ga voli župnijski svet. Težišče K A je bolj v župnijskem svetu, kakor pa v odboru, zato bi se moralo torej posvečati sestavi tega največjo pozornost. Maloštevilni odbor je namreč le preveč izpostavljen nevarnosti, da okesteni med štirimi stenami in izgubi prepotreben živ in neprestan stik z vsem katoliškim življenjem v svojem okolišu Župnijski svet bi se moral zato sestajati čim češče, morda vsaj vsak mesec k posvetovanjem in izvrševanju raznih ukrepov, prav posebno pažnjo bi se moralo pa posvečati še njegovi sestavi. V njem morajo sedeti vsi uglednejši in delavnejši katoličani dotičnega okoliša in zastopniki prav vseh organizacij, ki veljajo za katoliške, prav posebno je pa paziti tudi na to, da so sorazmerno zakopane vse vasi in stanovi dotične župnije, torej moški in ženske, kmetje, obrtniki in delavci, gospo-
darji in posli, starejši in mladina, skratka: svet K A mora nuditi resnično in točno sliko vse župnije in brezpogojno ne enostranske, sicer je misel KA ubita že pri rojstvu. Tako bo štel župnijski svet KA morda kakih 30—50 mož in žena in taka korporacija ustvari lahko čudeže v
svoji župniji, ako je v njej le dovolj iznajdljivosti in veselja do dela.
Pripomnimo naj, da ustanovitve Kat. akcije kot strogo cerkvene ustanove ni treba javljati nobeni svetni oblasti in enako seveda tudi nobenih njenih sej sestankov in zborovanj.
O prosvetni h domovih
4. Razdelitev in ureditev prostorov.
Pomenili se bomo še o ureditvi in razdelitvi prostorov prosvetnega doma. Najvažnejši prostor je velika dvorana. Kako velika naj bo dvorana, je odvisno od števila prostorov in velikosti kraja. Dvorana naj ima dovolj velika okna za prireditve, pri katerih je potrebna dnevna luč. Ta okna pa se morajo dati popolnoma zapreti, kadar so predstave. Glavni vhod v dvorano naj ne bo v sredini dvorane, ker s tem razdelimo celo dvorano na dva dela ter odpade najboljši srednji del na hodnik. Razen tega moramo napraviti na strani varnostne izhode po predpisih. S tem bi si odvzeli mnogo prostora za hodnike. Sedeži naj bodo zato po sredi in hodnik na obeh straneh, vhodna vrata pa na vsaki strani sedežev. Ce pa so okoliščine in svet prav posebne oblike, je treba najti naj-prikladnejšo obliko, kar spada v delokrog arhitekta.
Pred dvorano mora biti dovolj prostora za zbiranje in za odmor med posameznimi dejanji. Ta prostor, recimo mu glavna veža, mora biti zaprt in svetel. Ob njem morajo ležati oni prostori, ki so namenjeni za občinstvo. Predvsem je važno, kje so stranišča. Ta morajo biti v bližini, vendar pa ne napoti. Kjer še ni vodovoda, je zelo paziti, da se od stranišč ne razširja smrad po glavni veži in v dvorano. Tudi ni prav, če nima stranišče malega predprostora, da se ne vidi takoj v stranišče samo. Po predpisih se mora ločiti stranišče za moške in ženske. V mnogih krajih bo treba tudi poskrbeti prostor za odlaganje dežnikov in obleke. Kjer žele imeti galerijo, bodo v glavni v-eži tudi stopnice. Na vsak način pa je
treba pripraviti stranske stopnice do popolnoma ognjavarno zaprte sobice za' kino-operaterja. Nekje v bližini bo treba najti tudi prostor za kuhinjo in sobo hišnega čuvaja ali hišnice.
Galerija za majhne dvorane in za omejena sredstva ni priporočljiva, ker mora biti radi nje dvorana dovolj visoka in zahteva dovolj široke stopnice.
Tla v glavni veži naj ne bodo lesena, ker mnogo trpe radi zasneženih in blatnih čevljev. Tla v dvorani pa naj bi bila iz hrasta in namazana z oljem. Spodnji del sten, kjer se ljudje naslanjajo^ naj bi bil obložen z lesom, da se izognemo umazanemu zidu. Dvorana sama naj bo lepa, pravih mer in naj naredi na vsakega prijeten domač utis. Delajte raje malo manjše dvorane in lepše ter boljše opremljene, kakcr pa velike brezkončne prostore, v katerih se nikdo ne počuti dobro. Dobro je tudi upoštevati to, da bo dvorana iz večina prazna in da mnogo stane.
Velika dvorana mora imeti po predpisih varnostne stranske izhode za slučaj požara. Ti izhodi lahko služijo obenem za javne nastope poleti na prostem. Ta stranska vrata morajo biti radi mraza dvojna.
Kjer ni nobene stranske zveze med glavno vežo in garderobami ter odrom, moramo napraviti dohod iz dvorane na oder. To lahko naredimo na ta način, da napravimo na eni strani stopnice na oder in vrata ali pa napravimo dohod k odrskim prostorom v poglobljenem prosto-ru pred odrom. Ta poglobljen prostor pred odrom je pripraven za godbo obenem pa zabranjuje. da bi se otroci pred
prvimi sedeži drenjaii ter motili vse gledalce.
Kurjenje dvorane oskrbimo ali z navadnimi pečmi, ki morajo biti dovolj velike, ki hitro oddajajo gorkoto. Upoštevati je, da vzame veliko toplote oder s svojo višino. Na drugi strani pa jih moramo tako namestiti, da ne motijo gledalce s svojo veliko vročino. Pri velikih domovih pride v pošte v tudi ogrevanje s toplovodnimi napravami. Te naprave so iako prikladne za ogrevanje in za namestitev grelnih teles, vendar so stroški za napravo precej večji. Toplo vodo se ogreva v kakem kletnem prostoru ter se jo vodi po posebnih ceveh v dvorano do radiatorjev ali grelnih železnih cevi. Dvorana je na ta način prijetno enakomerno gorka.
Oder naj bo prostoren, dovolj širok in globok. Biti mora dovolj prostora zii kulise in za nastope. Mere odra se ravnajo predvsem po merah dvorane, vendar naj bo oder vsaj šest metrov globok in štiri metre visok. I< odrskim prostorom mora voditi poseben vhod s ceste. Garderobe morajo bili v ozki zvezi z dvorano, biti pa morajo ločene po spolu. V bližini odra mora biti skladišče za kulise in opremo odra, dalje stopnice v prostor pod odrom, stranišče itd.
Koliko društvenih prostorov in koliko jih naj bo, je odvisno od krajevnih potreb in razpoložljivega denarja. Njih namestitev je odvisna predvsem od stav-bišča, na katerem bo stal novi prosvetni dom. Ti prostori so poleg dvorane najvažnejši del prosvetnega doma. V njih naj se počutijo društveni člani prav kakor doma. Sobe naj bodo svetle in zračne Projektant ali oni, ki dela načrt, mora zadeti tu tisto pravo mero in razporeditev, ki je potrebna za te prostore. Ni vseeno, če se pride k tem sobani po kakem temnem hodniku ali če so sobe na istem hodniku kakor igralci ali občinstvo. Te sobe so dragi dom fantov ali deklet, zato je njim posvetiti posebno pažnjo. Večkrat bo potreba pripraviti prostore, da bodo mogli služiti tudi za gospodinjske tečaje, za manjša zborovanja itd. Vse te in še druge prostore ka-
kor knjižnico, čitalnico, pevsko sobo, dekliško in fantovsko sobo itd. je praktično in po vestnem premisleku tako razporediti, da so obiskovalci nemoteni in da se more društveno življenje lepo razvijati. Včasih bo treba upoštevali tudi, ,la se bo domu še prizidalo nekaj prostorov, kar more projektant pri načrtu upoštevati. Na ta način bo dom tudi po prezidavi še vedno ena celota, ne pa zakrpana in pokvarjena hiša.
O vseh teh vprašanjih bi bilo mogoče še mnogo povedati, vendar bi to prav" nič ne pomagalo stavbnemu odboru. Ce hoče stavbni odbor postaviti in sezidati res lep in praktičen dom, naj se dovolj zgodaj obrne z zaupanjem na pooblaščenega arhitekta, ki mu bo svetoval in napravil načrte in vodi! zgradbo. Stroške, katere bo imel ž njim, se bodo izplačali po navadi že med zidanjem, ko bo svetoval pri oddaji del, pri izberi materi jala in pri štednji na pravem mestu.
5. Proračun za prosvetni dom.
Končno se pogovorimo še o stroških za novi prosvetni dom. Navadno je- na razpolago les in gramoz in pesek. Tudi opeko si nabavi pred začetkom stavbni odbor. Za solidno delo je treba poklicali na delo tako podjetje ali takega mojstra, v katerega imate zaupanje in katerega dobro poznate. Najnižja cena ni nobeno dobro priporočilo! Običajno ni prav dobro, če odda stavbni odbor vsa dela enemu samemu ali kakor pravimo, da izroči ključe, ko je stavba gotova. Le prera-do se dogodi, da so okna slaba, da peči niso dobre, da se pozneje ugotovi še marsikaj drugih napak, ko je žal že prepozno. Tudi tu velja, kakor marsikje drugje, da je za malo denarja malo mu-zike. Poleg lesa, peska in opeke je treba še polno drugih del in blaga za postavitev novega prosvetnega doma. Preden se začne z delom, mora biti vprašanje denarja popolnoma urejeno. Sestavljen mora biti popolnoma točen proračun, koliko bo stavba stala. Sedanji časi zahtevajo še posebno previdnost. Ne osramotite se s tem, da začnete zidati in morate potem radi pomanjkanja gotovi-
ne ali radi prevelikega načrta z ae^om prekiniti.
Večkrat se zgodi, da radi skromnih sredstev prezidajo kako že obstoječo hišo v prosvetni dom. Jasno je, da se morajo prostori ravnati v tem primeru po obstoječih zidovih in da bo to samo zasilen prosvetni dom. Marsikaj se da tudi
iu pametno in praktično urediti, "e vzame delo v roke strokovnjak.
Prosvetni dom ni navadna hiša in ni gospodarsko poslopje. Prosvetni dom naj bo poleg cerkve najlepša hiša, ki naj ustreza vsem vašim pravilnim zahtevam, vašim razmeram in vašemu kraju.	(
Starši m dekleta, ne prezrite!
Bliža se jesen. Glavno kmetiško delo gre h koncu. Tudi letos se gospodar s strahom ozira po svoji veliki družini, kako jo bo preskrbel do prihodnje žetve. Prodati je le malo in še to po takih cenah, da bo komaj za davke in za naj nujnejše specerijsko blago, a kie so neštete druge potrebščine: obleka, obutev, popravila "itd.
V takih skrbi polnih urah začenjajo nehote tudi odrastle domače hčere premišljevati, ali bi ne kazalo ozreti se za kakim zaslužkom. Če je v domačem okolišu kaka tovarna, tedaj se skušajo vriniti tja, a kaj, če te ni? Za deklo k bližnjemu večjemu posestniku? Da, tudi tja bi šla, a kaj, ko so se pa kmetiški posli tako razredčili, saj jih celo večji kmet že nima s čem plačati. Torej kam? V mesto!
Zlasti na jesen, ko mine na kmetih veliko delo, je zato vedno čutiti močan pritisk kmetiških deklet v mesto, Kjer iščejo kakršnihkoli službo: za pestunje, služkinje, v tovarnah itd. Ker morejo naša domača slovenska mesta zaposliti le del teh kmetiških deklet, so hodila že pred vojno kar v celih trumah zlasti v Trst in Gradec, Goričanke pa celo v Egipet. Po vojni je težko priti čez državno mejo, zato se je pred leti usmeril ta tok naših deklet na jug, zlasti v Zagreb in Belgrad, a tudi vsa druga večja mesta po vsej državi so kar preplavljena z našimi dekleti. Na tisoče in tisoče jih je po Vojvodini, v Bosni, na Hrvaškem, v vsem primorju, skratka prav po vsej državi.
Usoda teh deklet je jako različna. Mnoge pridejo v poštene družine, kjer si tudi pošteno služijo svoj trdi kruli, če
so varčne, si tudi kaj prihranijo in se tako pošteno pretolčejo skozi življenje. V neizmerno dušno in telesno oporo so jim prve čase zlasti katoliške župnije, kjer so organizirane in pa druga, starejša dekleta, ki so že vajena tamošujih krajev in razmer. Toda marsikje žal ni tako. Premnoge pridejo, zlasti v Zagrebu in Belgradu, v brezbožne družine, ki v svoji služkinji ne gledajo po božji podobi ustvarjenega človeka in člana družine, za katerega dušni in telesni blagor so odgovorni pred Bogom, temveč jo smatrajo za enostavno blago, ki mora biti gospodarjem in pokvarjenim odraslim sinovom na razpolago za vse.
Pa tudi, če jim prav v hiši, kjer služijo, ne grozi poguba, pa preži največja nevarnost od neštetih drugih strani. Ako tako mlado dekle nima znanja s pošteno tovarišico iz domačega kraja, s katero bi preživela svoje proste are in s katero bi se lahko od srca razgovorila, le prepogosto zaide v slabo družbo ali pa postane žrtev brezvestnih zapeljivcev.
akih zgledov imamo žal na stotine, da '■a tisoče. Nikakor ne moremo in ne sme-•:o trditi, da so vedno same krive svoje žalostne usode, ne, največkrat so le žrtev nesrečnih okoliščin, saj si le težko predstavljamo življenje takega mladega dekleta, ki mora prav samo, Bog ve kje daleč od domačega krova, zapuščeno bojevati svoj trdi življenjski boj. Še izkušeni moški pogosto omaga, kaj šele mlado, šibko in neizkušeno dekle.
Da pomaga tem, pomoči tako krvavo potrebnim mlidim dekletom, ki si morajo daleč od doma iskati kruha in zaslužka, je ustanovila »Slovenska krščanska ženska zveza« spomladi 1. 193*2 no-
vo, prepotrebno dobrodelno ustanovo, to je »Kolodvorski misijon«. Njegova naloga je ta, da pričakuje zastopnica te ustanove (spoznati jo je po rumenem traku na rokavu) na kolodvoru prihod vsakega vlaka. Njeno izkušeno oko v došlih potnicah hitro opazi dekleta, ki so prišla morda prvič v mesto s trebuhom za kruhom in se prvi čas pogosto ne vedo kam obrniti ter bi tako- pogosto že prvi dan postala plen in žrtev raznih propalic. Zastopnica Kolodvor, misijona hitro pristopi k njej, jo povpraša po naj-
DRO
Iz naše organizacije
Katoliška akcija v ljubljanski škofiji. V
zadnji številki smo objavili število doslej ustanovljenih KA v ljubljanski škofiji, katerih je bilo spomladi skupno 148, dočim je v 117 župnijah še vedno manjkala. Če pogledamo te številke po dekanijah, potem vidimo, da se najbolje drže dekanije ljubljanska okolica, Kamnik, Cerknica, Leskovec, Moravče, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Semič, Šmarje in Trebnje, kjer deluje KA povsod že v več kot polovico župnij, prvenstvo imajo pa dekanije ljubljanska okolica, Kamnik, Radovljica, Ribnica, Semič, Šmarje in Trebnje, kjer deluje že v dveh tretjinah tamošnjih župnij.
Naša knjižnica
Knjižničarstvo v Sloveniji,-V zadnji številki smo objavili število knjižnic v Sloveniji, katerih je 1399. Prav zanimivo je še pogledati, kako so te knjižnice razdeljene po okrajih, ker nam ta pregled najlepše kaže, kje je ljudskoprosvetno delo še zanemarjeno. Ker obstoje šolske knjižnice skoro na vsaki šoli, nam bo za to služilo najbolje število društvenih knjižnic, katerih je bilo lani v okrajih:
Brežice ..........	9
Celje...........22
Črnomelj ..........2
Pre valje ... .......	17
Dol. Lendava........4
Gornji grad .........	6
Kamnik ..........18
Kočevje .......•. . .	10
Konjice ..........8
Kranj ...........	11
Škofja Loka...........12
Litija . . . . .......17
potrebnejŠem ter ji skuša pomagati z nasvetom in dejanjem. Tako je ta Kolodvorski misijon na ljubljanskem glavnem kolodvoru že prvih 8 mesecev svojega delovanja pomagal v 456 primerih z nasvetom, v 252 pa tudi dejansko: spremljal je dekleta k raznim oblast, vom, v bolnišnico in na konzulate, pomagal jim je pri iskanju služb, nudil jim ceneno prenočišče in prvo oskrbo itd. itd. Skratka: dobrodelno in misijonsko delo v največjem in najobširnejšem
pomenu besede.	(Dalje.)
B I Ž
Ljubljana mesto.......16
Ljubljana okolica......31
Krško..........j	22
Ljutomer . . .......15
Logatec..............17
Maribor desni breg......20
Maribor levi breg ......	31
Metlika.........4
Murska Sobota.......16
Laško ...........13
Novo mesto ........19
Radovljica.........33
Ptuj ...........27
Slovenjgradec........20
Šmarje '.........12
Iz tega pregleda je razvidno, da je da-leko najbolj zanemarjena Bela Krajina, saj obstoja v obeh tamošnjih glavarstvih komaj 6 knjižic. Prekmurju se seveda ne moremo čuditi, saj je društveno življenje tam še jako mlado, vendar izkazuje sam okraj Murska Sobota že 16 knjižnic, kar je gotovo jakr razveseljivo. Na najboljšem je vsekakor naša Gorenjska, ki sploh prednjači glede ljudske prosvete in tudi sicer vsej Sloveniji, saj izkazujejo samo gorenjska glavarstva z vso ljubljansko okolico skupno 105 društvenih knjižnic, to je skoro eno četrtino vseh slovenskih, dočim jih ima večja Dolenjska le 83.
Herderjev gospodarski atlas, že lansko leto smo opozorili vse naše knjižnice in tudi imovitejše posameznike na veliko važnost in praktični pomen leksikonov. Povedali smo, da bi morale imeti tudi vse podeželske knjižnice in društva v svojih omarah leksikon, ker jim bo neštetokrat prišel prav, zlasti za večerne sestanke, na katerih se pletejo razgovori o vseh mogočih stvareh. Tedaj se pojavljajo najrazličnejša vprašanja, na katera vam more dati točen in zanesljiv odgovor le dober leksikon. Tak leksikon, ki ga moremo vsakemu najtopleje priporočiti, je predvsem Herderjev, ki izhaja sedaj že 3
leta in od katerega je izšlo že » debelih zvezkov. O zadnjih 3 zvezkih leksikona samega bomo poročali prihodnjič, danes pa moramo opozoriti pred vsem na poseben zvezek, ki je bistveni sestavni del vsega leksikona in ki obsega v prvem delu lepe in jasne zemljevide vse zemlje, v drugem delu pa čisto svojevrstno prilogo z naslovom »Die \Velt in Mas9 und Zahk (Svet v merah in številkah). Atlas sam obsega 175 zemljevidov vseh delov zemeljske površine in iz najrazličnejših vidikov. Posebno zanimivi so razni gospodarski zemljevidi, ki.nam v par trenutkih pokažejo gospodarski značaj posameznih držav, njih prebivalstvo, naravne zaklade, promet, verske iti narodnostne razmere itd. Samo ogledovanje takega zemljevida lahko izpolni v društvu dolgo vrsto prezanimivih večerov, od katerih bi obiskovalci neizmerno pridobili. Temu zemljevidu je dodau 143 strani obsegajoč seznam vseh večjih krajev na zemlji, tako, da bo vsak lahko hitro našel vsak kraj, ne da bi vedel, v kateri državi ali celo v katerem delu sveta •e nahaja. Prava. posebnost tega atlasa je pa. ;akor smo rekli, drugi del, v katerem so vnovič razvrščene vse države, a tu z vsemi najslavnejšimi številčnimi podatki o površini, prebivalstvu,, gospodarstvu, državni upravi, verskih razmerah itd. Kaj stičnega nima noben drug atlas in to tudi neizmerno povečuje njegovo vrednost .Tudi ogledovanje in razpravljanje o tem delu lahko izpolni v društvu vse zimske večere in nihče se jih ne bo • naveličal. Ites, malo kako delo priporočamo našim društvom in tudi posameznikom tako toplo, kot ta znameniti in preza-nimivi atlas.
Nove knjige. Tudi v počitnicah naš knjižni trg ni miroval. Naša neumorna »Jugoslovanska knjigarna« je izdala 2 deli, preko katerih pač ne bo mogla prav nobena knjižnica. Predvsem je treba omeniti peti zvezek Levstikovega zbranega dela. Levstik je poleg Slomška, Prešerna, Kreka in Jegliča največji vzgojitelj in oblikovalec našega naroda, zato je več kot samo ob sebi umljivo, da moramo imeti zbrano tudi vse njegovo pisateljsko delo. Te velevažne naloge se je lotila naša požrtvovalna Jugoslov. knjigarna s to monumentakio znanstveno izdajo. Res je, da ni namenjena najširšim ljudskim množr cam, vendar je v območju prav vsake knjižnice toliko ljudi, ki čutijo potrebo tudi po globljem vpogledu v našo kulturno zgodovino, da bi ta izdaja velikega Levs-tika pač ne smela manjkati v nobeni knjižnici, zlasti ker taka knjiga ne bo nikoli zastarela in bo prav tako pomembna še za prihodnje rodove. — Istočasno je pa izšlo znamenito delo tudi za najširše ljudske množice, zlasti za naše ženstvo. To je roman »Upornice«, ki ga ie napisala odlična moderna holandska pisa-
teljica Jo van Ammers-Kailer. Opisu)* nam prizadevanja za osamosvojitev ženske od srede preteklega stoletja do moderne povojne dobe, ko so se ta prizadevanja izprevrgla v pravo propadanje meščanske žene. Zrele bralke se lahko iz tega lepega, zanimivega in nape lega romana nauče marsikaj.
Prav taka pa ni prenehala s svojim Karlom Mayem tudi mariborska »Cirilova knjižnica«. Menda že danes ni med našo mladino bolj priljubljenega čtiva, kot o napete zgodbe tega nemškega pisatelja in vsaka knjižnica, ki stremi za tem da vzgoji pri mladini ljubezen do branja, bo pač stalna naročnica teh K. Mayevfti Zbranih spisov. Seda; izhaja -Satan in IškarjoU, ki se gedi v Ameriki, v Afriki in v Evropi in katerega bo šoli odrasla mladina gotovo kar požirala. Osem snopičev (2 knjigi) tega dela je že izšlo, do božiča pa izidejo še naslednji štirje, s čemer bo to delo zaključeno.
/Vaše gasilstvo
Pozer na gasilska društva. V zadnjih številkah smo se precej pečali z našo gasilsko organizacijo, ki šteje okroglo 25.000 naših mož in fantov. Mirno lahko trdimo, da je izmed teh vsaj 20.000 odločno katoliških, vkijub temu so pa zaradi svoje nerazumljive popustljivosti doslej mirno prenašali vaa izlivanja one peščice nestrpnežev. ki so ž/e ponovno zlorabljali to človekoljubno ustanovo v čisto politične svrhe. Zadnje čase se taki pojavi še množe. Izmed mnogih slučajev navajamo le enega. Nekje na Slovenskem se je vršil veličastni evharistični kongres. Iz so-, sednjih občin so prihiteli počastit evharistično xa Kralja gasilci v unilormah. čeprav niso bili vabljeni, dočim se domače gasilno društvo vabilu ni odzvalo. Prav tsto društvo je nedavno nekaj naših mož celo izključilo iz društva. Podobnih slučajev bi [ki lahko navedli še več. Zlasti v župnih odborih in pa v odboru Gasilske zveze same se pogosto pojavljajo stvari, ki jih ogromna večina članstva goto "o odločno odklanja. Tega mora biti konec! V društvene odbore morajo priti izključno le fantje in možje, ki n« bodo izrabljali društev v politične in strankarske namene, dolžnost društvenih odborov pa' je. da izvolijo tudi v župne odbore in v gasilsko zvezo može, lci bodo delali v soglasju z ogromno večino članstva. Neobhodno potrebno je, da se začenjamo tega zavedati in napravimo v vseh društvih red, brez ozira na to. kakšno šaržo kdo zavzema. Kdor hoče delati strankarsko politiko, naj jo dela v političnih društvih, v odbor gasilnega društva pa ne spada. Zlasti sedaj, ko se bo začelo gasilstvo organizirati po novem gasilskem zakonu, moramo posvetiti gasilstvu vso pozornost in napraviti v njem red.