Avstrija in Prusija. / (Zgodovinska primera.) Na mejah mogočne nemške deržave nahajamo v srednjem veku mejne pokrajine, n. p. na severu Severno pokrajino proti Dancem, na severo-vzhodu Staro pokrajino tastran Labe in in pozneje unstran Labe Novo pokrajino (Neumark-, Churmark-Brandenburg). In ta je podlaga sedanji prusko-nemški deržavi. Na mejah stare Panonije nahajamo že pod Karolingarji vzhodno pokrajino (Ostmark, pozneje Osterich) začetek avstrijske deržave. Iz obeh teh pokrajin ste postali v teku stoletij raogočni deržavi, toda način njih rasti je zelo zelo različen. Avstrija je deržava iz deržav, v resnici pravna deržava; deržave so se zedinile po pravnih pogodbah v deržavno celoto; avstrijska krona je krona sestavljena iz kron posamesnih kronovin. Prusija je sicer nekaj po pogodbah, toda večjidel z mečem se razšiqala, oblast in sila je združila sedanje dežele v prusko-nemško deržavo; pruska zgodovina se je »per eminentiamK pisala z rnečem in kervijo, in sedaj je berž ko ne dospela na verhunec svoje slave, na kateri jo derži strašna in silna vojna, katera se vedno množuje. Avstrija je zvezna deržava, reprezentuje federalizem; Prusija pa je strogo centralizirana; z Avstrijo zmaga federalizem. s Prusijo pa centralizem (strogo ustrojenje po enem kopitu). Prusija je protestantovska deržava; odpad od katoličanstva je povzdignil Hohenzollerje najpred v pruske vojvode; tako imenovano prusko kraljestvo, ktero se deli v izbodno in zahodno — je bilo vlast nemškovitežkega reda, kateri je s pomočjo nemškib krizarjev te deželi vzel pruskim paganom. Avstrija je pa bila do naj novejših časov z odlikom katoliška deržava; v tej lastnosti se je v vseh vojskah pokazala, varovala je zahod divjega Turka in vzhod protestantizma prišed od nemškega severo-zahoda. V vojski 1. 1870 — 1871. je združilo prusko kraljestvo vso nemško silo in moč zoper Francijo; nemški vladarji, njim na čelu bavarski kralj, so oklicali z lavorom venčanega pruskega kralja Friderika Viljelma v nemškega cesarja, in lansko poletje je nemški cesar v goste povabil ruskega cara Aleksandra in avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ime nemški cesar spominja sicer nekdanjega rimsko - nemškega cesarstva. Toda kakšne razlike med obojimi cesarstvi. Nekdanji rimskonemški cesarji so bili zvoljeni; sedaDji nemški cesar je spravil pod svojo oblast druge nemške kneze, in potomci nekdanjih Slovanov nadvladajo prava nemška plemena n. p. Bavarce, Sase i dr. Nekdanji rimsko-nemški cesarji so se ponosno imenovali varbe in branitelje kerščanstva; a sedanje nemško cesarstvo je nastopilo drugačno pot. Le nekdanja slavohlepnost ia vladaželnost nad drugimi nenemškimi narodi je ostala, ako še ni večja postala, kakor je bila svoje dni. Morda bo sedanjemu času primerno, ako se ozremo na staro zgodovino pruske deržave, ako premislimo njeni razvoj, njeno rast, njeno napredovanje in njeno sedanjo politiko. Po velikem Ijudskem preselovanji, ko so se nemška Ijudstva s svojih nekdanjih sedežev proti zahodu pomaknila, je bila vzhodna Nemčija ob rekah Labe, Odre i. t. d. prazna. Slovanska plemena so se pa tudi pomaknila na levo stran Labe notri do reke Sale, pritoka Labe na levem bregu. Toda kmali so jim Nemci vzeli te dežele. (Henrik I. in njegov sin Oton.) Med reko Salo, Rudninskimi gorami in reko Labo je postala pokrajina Meissen, in unstran reke Labe pokrajina Luzička (Lausitz). Nemci so širili svoje gospostvo čedalje bolj med sosednimi Slovani; v kervavih bitvah je poginil cvet moštva, drugi so se podvergli ali so bili odpojeni. L. 1132. je podelil cesar Lotar anhaltskemu knezu z imenom Albert leno Staro Marko na dolgem obrežji (lange Borde, kjer so nekdaj stanovali Longobardje) na reki Labi, tam kjer je sedaj kraj Salzwedel, ustju reke Havel nasproti. Kot mejni grof je imel nalogo, to pokrajino braniti Venedov, in te prilike se je poslužil, da do dobrega podjarmi Slovane tastran Labe na jugu do Wittenberga, in unstran na vzhod do ustja reke Spree; stanovalce ali podjarmi ali prežene in v obdelovanje uspoščenih ali neobdelanib polj pokliče nemške kmete. Po mestu Branibor na reki Havel, kjer so stanovali Vilci, imenoval je to pokrajino braniborsko marko ali Neumark. V tem času so postavili tudi mesto Berolin na reki Spree. In ta Albert iz rodu Askanien je položil podlago prihodnji pruski deržavi. čez dve stoletji odmerje njegov rod, in 1. 1415. proda nemški cesar braniborsko raarko grajskemu grofu Frideriku Hohenzollerskemu za 400.000 zlatov, in ta je oče sedaj tako slavne rodovine Hohenzollerjev. V prejšnjih stoletjih, še preden je bilo Letvansko na reki Niemenin Poljsko na Visli združeno v eno kraljestvo, glasil se je jezik letvanski, tudi po obalih spodnje Visle; samostojno ljudstvo Rusi ali Pruteni so tam stanovali. Do 13. stoletja ohranili so svojo neodvisnost, pa tudi pagansko vero. (Prill> daije.)