[Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA The largest Slovenian D the United States. Ust ^slovenskih ^delavcev y Ameriki« F 1 L and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea S—3878 HO. 273. — ŠTEV. 273 Entered u Second CIm Matter September 21, 1903, mt the Post Office at New York, N. T, under Act of Congress of March 3, 187« TELEFON: CHclsea NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 20, 1931. — PETEK, 20. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. PREDSEDNIK KAJ-SEK BO ODPOTOVAL IZ NANKINGA SVET LIGE NARODOV JE DAL JAPONSKI NADAUN1 ODLOG ZA ODPOKLIC VOJAŠTVA General Kaj Sek bo najbrž odstopil kot poveljnik nankinške vlade ter bo prevzel poveljstvo nad skupno kitajsko armado, ki šteje dva rtiilijona mož. — Kanton in Nanking sta se baje sporazumela. — Odločen protest kitajskega zastopnika v Parizu. Finska odpravlja prohibicijo NANKING, Kitajska, I 9. novembra. — Predsednik nacijonalistične vlade Ciang Kaj Sek je izjavil, da se bo takoj podal v Mandžurijo, kjer bo na licu mesta preštudiral položaj. Ta njegova izjava je izzvala veliko presenečenje ter dala povod različnim govoricam glede vzroka za ta nenadni korak. Do tega sklepa je prišel Kaj Sek dan pozneje, ko so zavzeli Japonci važno železniško križišče Tsit-sihar v Mandžuriji, kar smatrajo tukajšnji diplomatski krogi za veliko zmago Japoncev. Nameravan odhod kitajskega predsednika pro-| ti severu si je mogoče tolmačiti na dva načina. Kitajska namerava vreči vso svojo armado, kaka dva milijona mož, proti japonskemu vsiljivcu ter poveriti poveljstvo nad armado bivšemu generalu Kaj Seku. Mogoče je pa tudi, da so se delegati kantonske vlade in delegati nacijonalistične vlade pri pogajanjih, ki so sedaj v teku, sporazumeli, naj Kaj Sek odstopi kot predsednik nacijonalistične vlade in naj prevzame vrhovno poveljstvo nad združeno kitajsko armado. Kantonska vlada, ki zahteva, naj načeljuje re-' publiki civilist, je že pred leti zahtevala Kaj Sekov odstop. Iz drugega, neoficijelnega vira, se je izvedelo, da je zmagoslavni pohod Japoncev v Mandžuriji prisilil Kitajce, da bodo napravili važne izpremem-be v nankinški vladi in da bodo dali Japoncem obširne koncesije. Kaj Sekovo izjavo, da mora izpolniti razne dolžnosti napram nacijonalistični stranki, smatrajo za politično potezo, ki bo predsedniku omogočila odstop. PARIZ, Francija, 1 9. nvembra. — Se pred par dnevi je bilo rečeno, da bodo države, zastopane v Ligi narodov, izvedle proti Japonski gospodarski bojkot, dočim ni bilo včeraj o tem v svetu Lige narodov nobenega govora. Japonski so dali nadaljni odlog za odpoklic vojaštva, in sklenjeno je bilo, da se bo podala v Man džurijo posebna komisija, ki bo na licu mesta u-vedla natančno preiskavo ter nato poročala Ligi. Dr. Alfred Sze, zastopnik Kitajske, je naslovil na svet Lige narodov ostro pismo, v katerem pravi: — Zdi se mi, da bom prisiljen vreči odgovornost za položaj v Mandžuriji tja, kamor spada, namreč, na velesile, ki niso niti s prstom ganile za obrambo Liginih pogodb, glede katerih so prisegle, da jih bodo branile. PROCES PROTI MAJNARJEM Obravnava v Harlanu bo trajala noč in dan. — Sodnik hoče naglo soditi. — Tudi stroški bodo manjši. MT. STERLING, Ky., lf). nov. Sodnijska obravnava proti pre-mogarju Williamu Burnett se vrši že drugi dan. Burnett je obdol-žen. da je umoril šerifa Jesse Paee v nemirih v Harlan okraju. Sodnik je odločil, da se vrši obravna va noč in dan. da se prej konča in da bodo tudi sodnijski stroški manjši. •Sest deputijev iz harlanskepa okraja je včeraj pričalo in podalo jasen popis o streljanju sodniku If. R. Prewitt in porotnikom. Vseh .pest prič je pričalo, da so zasledovali Burnetta za železniški tovorni voz. — Burnett se je ravno pokazal pri enem koncu voza, ko sta bila oddana dva strela in Pace je padel. — je izjavil deputi White. — Pri vsem pa je priznal, da ni videl, da bi bil Burnett oddal uso-depolne strele. MOZ ZAGOVARJA SVOJO ŽENO DETROIT, Mich.. 19. novembra. — Charles Schmidt, ki spada v armado brezposelnih, je pred sodiščem zagovarjal svojo ženo, ki se je morala zagovarjati zara-do umora svojega petletnega sina Alfreda. Schmidt je popisal, kako je bil skupno h svojo ženo obupan, ker ni m op e I najti dela. Rekel je. da je sajp govoril svoji ženi. da si bo vzel življenje in da bodo že- na in njegovi otroci vsaj nekaj časa izhajali s petsto dolarji, ki bi jih žena dobila od zavarovalne družbe. Ko je žena slišala o njegovem načrtu, je odprla plin, vsled katerega je sama obolela, otrok pa se je zadušil. Starejši sin Herbert je se o pra vem času pripeljal pomoč, da ie bila mati rešena. ZAKONSKI PAR MUČIL OTROKA CANTON", N. Y., 19. novembra. William MtaNamara in njegova žena se nahajata v zaporih pod obdolžbo. da sta mučila sedem let staro deklico, ki sta jo baje ukradla. Policija se čaka prihod oblastvenih zastopnikov iz Ruthland, Vt. Deklica Irene Pašno je bila najdena v neki stanovanjski hiši v Kuthland, Vt. Policija zatrjuje, da sta jo pustila sama McXamara in jegova žena. Deklica je imela na telesu znake pretepanja. Deklica je izpovedala policiji, da jo je MeXamara žgal z gorečo cigaro, jo je dvigal za ušesa in da ji je Qnkrat predrl nogo s škarjami. Znaki pretepavanja so bili najdeni po obrazu in po celem telesu. POLICIJA NAJ POMAGA" ZAKONCEM Ne aretirati moža na prvo upitje žene. — Naj jih pogovarjajo.—Marsikaj se more poravnati po prvem izbruhu. PEAiBODY, Mass., 19. nov. — Policijski koinisijoner Edward F. Pierce je poklical vseh 31 policistov v mestu k sebi in jim je naročil naslednje: — Preprečite razporoke. Skušajte držati naše dobre družine v Peabodvju skupaj. Prišlo mi je na ušesa, da nekateri gospodje policijskega departmenta vržejo na ulico ali pa aretirajo moža ali ženo na pritožbo tega ali onejra, četudi sta imela le kak majhen prepir. Opazoval sem posledice takih slučajev ter se prepričal, da ponos zadržuje tak par, da bi se zopet poravnala in se slednjič ločita. To pomeni, da je bilo že nifio-go najboljših zakonov v našem mestu vsled hipne razburjenosti uničenih. — V bodoče želim, da vsi moji uslužbenci nastopajo pomirjeval-' no, kadar bi jih kaka razburjena žena poklicala in vpila : -— Vrzi ga ven! — ali pa — Aretiraj ga! Preiščite celo zadevo. Prigovarjajte jima, da se pogovorita in pobotata. Vsak policist je usluž-ben zato, da dela mir, ne pa da aretira. GENERAL PERSHING V BOLNIŠNICI WASHINGTON, D. C., 19. nov. General John J. Pershing je šel v Walter Reed bolnišnico, ker se je nekoliko preliladil. General Pershing, ki je star 71 let, ni v nikaki neposredni nevarnosti V bolnišnico je šel v torek in bo ostal nekaj dni. KITAJSKI PREMOG V KANADI HALIFAX, X. S., Kanana, 1*. novembra. — Norveški parnik Belpamela je pripeljal iz Kitajske prvi premog, ki je kdaj prišli v kako kanadsko pristanišče iz Azije. Na potu je bil 57 dni. KAROL IN NIKOLAJ SE PREPIRATA PAJfllZ. Francija, 19. novembra. — Izvedelo se je, da sta imela kralj Karol in njegov brat Nikolaj, ki je poročil navadno meščanko, po poroki v kraljevi palači hud prepir, v katerem, je kralj svojemu bratu zagrozil z aretacijo. Podrobnosti o tem prepiru so šele sedaj prodrle v javnost Karol je vpričo svojega brata .raztrgal poročne listine, toda Nikolaj mu je jezno odvrnil, da je že prej pustil fotogratfiratji vse listine glede svoje poroke. — Dovolim ti samo nekaj dni. da stvar premisliš, — je rekel kralj. — Zapomni si, da te morem pustiti aretirati vsak čas in ti morem odvzeti vse pravice kraljevskega prinea. DVA MORNARJA UMRLA ŠTIRJE BOLNI MAlNILA, Filipinski otoki. 19. novembra. — Šestnajst mornarjev. ki so bili priča smrti dveh svojih tovarišev, je danes pod zdravniškim nadzorstvom v Ca-natgo mornariški bolnici v Ca-vite. Dva mornarja sta umrla, ker ju je ugriznil pes. katerega so mornarji skrivaj prinesli na bojno I ladjo John D. Edwards v Č*efu na J Kitajskem. Vsi mornarji, ki so bili v stiku s psom. so bili cepljeni proti pasji steklini. Kapitan je izdal prepoved pri-, nesti kako žival ali sploh kako J stvar na ladjo, toda en mornar je prinesel psa, ki je stekel in ogri-zel več mornarjev. Mornarji pa j tega niso hoteli izdati kapitanu. ; da so ščitili mornarja, ki je psa prinesel na ladjo. ] Mornarja, ki sta umrla vsled pasje stekline, sta: John M. Jones iz Durham, N. C. in John A. Borowjski iz Baltimore, Md. MALAJSKA KRALJICA JE ŠK0TKA Škotka je postala malajska kraljica. — Ločena od prvega moža. — Kralj je najbogatejši vladar v Aziji. JOHORE BAHiRU, Malaysia. 19. novembra. — Lepa ženska, škotskega rodu, je danes pričela vladati nad malajskim narodom države Johore obenents svojim mo žem. ki jo je v oktobru poročil v Londonu. Kronanje je bilo izvršeno z velikimi orijentalskimi slovesnostmi in bivša Mrs. Helen Wilson, ki je ločena od svojega prvepa moža. je postala kraljica absolutne države. Sultana je bila oblečena v najlepšo in najmodernejšo evropsko ^ obleko. Na njenih prsih so se ble-1 šteli dijamanti. Okoli vratu je imela ovratnico iz samih dijaman-to\. Njeni uhani so ji viseli sko-ro do ramen. Po kronanju se je s kraljem vozila po mestu, ki je bilo sijajno okrašeno. Ljudstvo jo je v divjem navdušenju pozdravljalo po ulicah. Sultan je star 58 let, njegova žena pa 40. Država Johore se nahaja na malajskem polotoku in ni vključena v angleško cesarstvo, toda zunanjo politiko države vodi Anglija. Sultan Ibrahim je spoznal svojo sedanjo ženo, ko je prišla s svojim možem dr. Wilsonom v Johore, ki je bil imenovan za sultanovega telesnega zdravnika. Takoj zatem, ko se je lepa zdravnikova" žena ločila od svojega moža, je hitel sultan v London in sta se poročila 15. oktobra. Sultan Ibrahim je najbogatejši vladar v Aziji. DEFICIT V BLAGAJNI NAJ SE POKRIJE Z DAVKI NA PIJAČ0 , HELSINGSFORS, Finska, 19. novembra. — Po dolgotrajnih debatah je imenoval danes finski kabinet poseben odbor, ki bo imel nalogo preštudirati predloge Za omiljenje prohibicijske postave. V svojem] poročilu bo odbor predlagal, če naj se dovoli izdelovanje vina. bi imelo dvanajst odstotkov alkohola, ter piva s tremi odstotki alkohola, če naj se obnovi in razširi prohibicijske določbe ali če naj se vrši splošno ljudsko glasovanje glede vprašanja prohibicije. Tekom današnje seje je kabinet razpravljal glede koristi o-ziroma škodljivosti prohibicije, ki je na Finskem uveljavljena že trinajst let. Pri tem je bilo objavljeno, da je v finski blagajni šestdeset milijonov primanjkljaja, kar je za malo Finsko seveda neizmerno breme. Nekateri člani kabineta so bili mnenja, da bi bilo mogoče ta deficit edinole z davki na pijačo u-spešno pokriti. Od januarja do oktobra je bilo vtihotapljenih v Finsko nad tri tisoč galon žganja. Ta vladna cenitev je pa gotovo dosti prenizka. ZARADI FOTOGRAFIJE VSTREL1L ŽENO MEXICO CITY, Mehika, 19. novembra. — Ko je Antonio Ley-te našel pri svoji ženi sliko nekega moškega, jo je ustrelil, misleč, da je slika njenega ljubimca. V ječi je izvedel, da je bila slika nekega gladališkega igralca, katerega njegova žena ni še nikdar videla drugače kot na sliki. ŽENA PRIZNALA SVOJ ZLOČIN Alice Mason je priznala, da je zastrupila moža in hčer. — Dobila zavarovalnino 2000 dolarjev. PEKLN, '111., 19. novembra. — Državni pravdnik Louis Dunkel-berg je naznanil, da je Mrs. Alice Mason in Delavan. 111., podpisala izjavo, v kateri priznava, da ie pred enim letom zastrupila svojega moža Johna in letos v avgustu svojo 12-letno hčer Mildred". Mrs. Mason zatrjuje, da ji je dal strup dr. B. M. Barringer, ki je tudi izdal mrtvaški list za njeno hčer. Državni pravdnik pa dvomi. da bi bil zdravnik v kaki zvezi s tem zločinom. Mrs. Mason je priznala državnemu pravdniku in šerif ti, da je po smrti svojega moža dobila tisoč dolarjev zavarovalnine iii enako vsoto po svoji hčeri. Nekaj tednov po hčerini smrti so postali sosedje pozorni na smrt mlade deklice in so naznanili šerifu. Pred nekaj dnevi je bilo truplo deklice izkopano. Dr. William D. McfNallv je preiskal drob in je našel, da je bila deklica zastrupljena. Tudi njen sin Harold, ki je zavarovan za tisoč dolarjev, je nevarno bolan m oblasti preiskujejo vzrok njegove bolezni. "KAJ JE ITALIJA?" RIM. Italija. 18. novembra. — Šestdeset italijanskih dečkov in deklic, ki so raztreseni po širnem svetu, je dobilo nagrado za najboljši odgovor na stavljeno vprašanje : — -Kaj je Italija ? Okoli 12,000 otrok se je udeležilo te tekme, katero je započel fašist o vski list "Ta mb ur i no". List je razpisal 60 nagrad od motornega kolesa do nogometne žoge za najboljši in najkrajši odgovor. Prvo nagrado, motorno kolo, je dbil Gazzi Bartolomeo v Fern-dale Rhodds, Glamorgan, Južni Wales, Anglija; John Esposito iz Provindence, R. I. je tudi dobil mtnorno kolo v mladeniškem razredu. Bartolomeo je napisal: — Italija je dežela, za katero bi umrl, ako bi mi bila odvzeta. Espisito pa je pisal: — Italija je dežela, v kateri je bil rojen Mussolini. (Neka deklica, ki živi v Franciji, je dobila prvo nagrado med deklicami, medtem ko je prejela i tretjo nagrado Antonieta Marco-j ni iz San Paolo, Brazilija, ki jej napisala: — Italija je naša stalna ' predpodoba velike ljubezni, mati, nas vseh. . » Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................... $ 9.45 Din 1000 .................... $ 18.60 Din 2500 .................... $ 46.00 Din 3000 .................... $ 54.90 Din 5000 __________________ $ 91.00 Din 10,000 ------------------ $181.00 V ITALIJO Ur 100 ........................... % 5.70 Lir 200 ........................ $11.20 Ur 300 ............................ $16.65 Lir '500 ..................... $27.15 Lir 1000 ............................ $53.75 Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi; -h Pristojbina znaša sedaj 75 centov 2a vsako posamezno na-« kazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za; $40. — *L; za $45. — U.13; za $50. — '1.25; za $100-^50- za $200. — »5.; za $300. — *6. Za lspla&lo večjih metkov kot agora.] navedeno, bodisi v . Urah aH dolarjih, dovoljujemo fte boljfte pogoje. Pri veUklli lih priporočamo, da se poprej a nam pismenim te clede načina nsirsdle Nujna nakazila izvrinjemo po CABL8 Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Telephone BArclaj 5 Hew York, M, 1 aflC Al J» = VIIOBI« NEW YORK, FRIDAY,. NOVEMBER 20, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. A. Owned and PubUehed by nmonc muwmo compamy (A Corporation) L. Benedlk, Treu. corporation and addresses of above officers: •f Manhattan, Re« Tort City, N. Y. QUI (▼I N A B OD A »Bi«) Em j Day Bateul Sundays and Holidays Slovenije. Za New York aa odo Mo 17.00 Za pol leta -______i__$3.50 Za Inocematro sa celo leto Za pol leta ...$7.00 .4330 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. SOI— Naiodaf tabaja dan 1>tiwbH nedelj In prasnlkov. brea podpisa ln oseteostt ae ne priobčujejo. Denar naj se bla-rotoU pottljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da m nam tudi prejinje blvalllče tit«ntT>< da hitreje najde* mo naslovnika. NAAODA", tli W. ISth Street, Nem York, M Y. Telephone: CHttoea 3—3878 ŽALOSTNA STATISTIKA Ameriška Dtdavhka Federacija je izdala svoje mesečno poročilo o gosiKHlarskem »mložju v deželi. V poročilu j t* reožji dan nimajo drugega opravka, kakor da se prekladajo s postelje na divan in z divana na posteljo, so vse navdušene za moderno prerokovanje iz nog. Strašen samomor na Pragerskem. 5. novembra je našla neka deklica, ki je nesla iz Črešnjevea na Pragersko mleko nedaleč od železniške čuvajnice strašno razmesarjeno truplo železničarja, ki ga ni spoznala. Prestrašena je odhitela dalje na Pragersko. kjer je o najdbi obvestila postajno o-sobje. Odposlana je bila na mesto takoj komisija /. železniškim zdravnikom, ki je ugotovila, da je mrtvec blagajnik železniške tovorne blagajne na Pragerskem, 34-letni Matevž Polanee, stanujoč na OreSnjeveu. Xadaljna preiskava je ugotovila, da je bil Polanee že več ča-:-a duševn« potrt. Pripovedoval je še nedavno, da ga družinske razmere spravljajo v obup in da te bo zaradi tega umoril. Tovariši tem njegovim besedam niso pripisovali večje važnosti, ker so ga poznali kot zelo vestnega in mirnega človeka. Polanee je •">. nov. zjutraj zapustil službo in se napotil po progi domov na Orešnjevee. Spotoma se je 111 »'lida odločil za samomor. Legel je na progo, se z rokama o-prijel tračnic, položil nanjo glavo in čakal 11a mariborski potniški vlak. Zaradi goste megle ga strojevodja ni opazil. Vlak je zdr-dral preko nesrečneža in 11111 popolnoma odrezal glavo in ob«* roki. Bil je seveda v trenutku mrtev. Nestrpni dediči izropali blagajno. Približno deset minut oddaljen od gornjeradgonskega trga leži gradič Rothenthum iz 17. stoletja. Prvi lastnik gradu je bila rodbina Egfenberg. V njem so nekaj časa živele tudi redovnice i:i zadnji lastnik sta bila brata Oton in Adolf Zorzini. ki sta opravljala ogromno posestvo; cenili so ga na 7 milijonov. Po Otonovi smrti je polovico premoženja podedovala njegova žena Sera fina Zorzini. Adolf Zorzini je bil samec in je zadnje čase, odkar mu je 11-mrl brat Oton. živel skoro saino- I niku Pipanu Jaiezu. Vse navedene pse je sirovina z nožem na vasi usmrtil in nato vseh pet pometal na banovinsko cesto Cr-niošnjice-Dolž, kjer se mrhovina razkraja in dela neznosen smrad, tarsko življenje. V kleteh je imel Razburjeni vaščani so odšli v de-po sto polovnjakov vina, a sebi putaciji na sresko načelstvo. kjer ni privoščil dostikrat niti najnuj-'so iznesli o tem škandaloznem ko-nejšega. Navzlic svoji starosti n; njederčevein početju svojo upra-mislil na smrt. Ko ga je v mesecu ( vičeno pritožbo, juliju zadela možganska kap, ni-. Kakor se sliši, nikakor ni pri so v njegovi zapuščini našli testa- stvari prizadet sam upravitelj ko-uienta. J njačije Kralj, temveč njegov po- Čista zapuščina znaša nekaj močnik, proti kateremu je zaradi nad dva milijona in obsega okrogj navedenih nasilnih dejanj že u-22 oralov posestva ; v zapuščino vedeno kazensko postopanje. Dopisi spada precejšnja množina zlatnikov in srebrnih tolarjev, kakor tudi zlatnina ter 10 hranilnih knjižic. Vse te vrednosti so se o-eenile in zaprle v železno blagaj- » Mohorkov pajdaš ne sprejme kazni. ko in pri Friderika Klančnika. 33 let sta- no (sodnijsko zapečatila), dokler ^ usnjarskega pomočnika je se ne molelo „,,1 fi L-J b,! Mohork° obdolžil, da je llbll posestnika Kanclerja na Šobru. Po dolgem oklevanju je Klanč-nik pred velikim senatom priznal samo to, da je skrival Mohorka. Predsednik mu je očital, da ima slabo vest in da je verjetno, da mu je kaj znanega o razbojništvih Mohorka in Kovača. Xa predsednikovo vprašanje, zakaj ni izdal Mohorka in zakaj je pustil, da je bil Kovač obsojen. Mohorka pa so izpustili, in da je iiuel gotovo na vsej stvari interes, je Klanč-i iiik vstal in dejal: "Slavni sodni zbor! Zakaj me obtožujete.' Nisem kriv! Čemu je Mohorko ta- se ne razdele med G dedičev poteče zapuščinska razprava ko bodo vplačani procenti davčni nravi. Takoj po smrti Adolf a Zorzini so se na njegovem posestvu oglasili številni dediči iz vseli koncev sveta. V gradiču Rothenthnren so se stalno naselili, da počakajo na mestu svojega deleža. Kari lie-ringer, trgovce v Baslu in njegova sestra Marija (ieringer. katero je spremljal njen zaročenec Henrik Cramer, črkostavec. je denar nujno potreboval za potovanje v Beograd, kjer je nameraval čimprejšnji zaključek zapuščinske razprave. Njemu je ba- A . . . . . , , . • , , - i - , tako bi izpovedal, da sem kriv, je denar popolnoma posel m tiru- , . , • , ...... i kakor sem tudi odkrito priznal. New York, N. Y. Navada tukajšnjih rojakov je, da se jako pogosto oglašajo v listu Glas Naroda ter poročajo o vseh mogočih dogodkih, najsi-bode žalostnih ali veselih. Zatorej sem se tudi jaz namenil. da malo* opišem ter s tem začrtam pot k zabavi, katera se bo vršila prihodnjo nedeljo na (5J St. Marks PI. v New Yorku. Vpri-zorili bodo jako zanimivo igro iaDon Fernando". Vrhutega se bo peklo in razpečavalo prave jetr-nice s kislim zeljem. Za mokrače bo izkazoval naklonjenost točaj. doma iz zelene Štajerske ter bo skušal v tem oziru nadkriliti sv. Martina. Po predstavi se bo plesalo kakor kdo pač zna. Vseeno se bo pa imel vsakdo priliko naučiti, ker v tem slučaju bo vse brezplačno. Torej rojaki, kateri žele prebiti par veselih ur ter malo pozabiti črne skrbi, naj v tej priliki ne izostanejo. Tudi Peter Zgaga bo imel priliko se srečati z roparji, kateri bodo med igro na odru, po igri pa v kleti. Zatoraj ga prav uljudno vabi-ko izpovedal, res ne vem. Ravno j mo in mu garantiramo dobro postrežbo za dušo in telo. gje si ga pa ni mogel pridobiti., , . . , , .. .. -.-- • ■.» • ■ da sem ukradel harmoniko \ es nasilno prilasecui del so si i , , „ ., . i i i- i i--- Ai •• n - zelo obzadlujem . razdehli dediei Marija Geringer, Kari Geringer in dr. Nobert Vrass, češ. da so dediči. I)a pa i kar Državni tožilec j«- v svoji obtožbi navedel, da Mohorkovim i z- nasilno prilašeenega sodna oblast i povedbani sicer res ni pripisovoti NARODA;**— Lkt siorenskega naroda — Naročajte gal Božični prazniki se bližajo Zadnji čas je veljava dinarjem nekoliko po rastla, vrednost liram se je pa malo znižala. Spodaj podajamo seznam veljaven do preklica v pojasnilo onim, ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din........................$ 2.05 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... $ 3.90 250 Din .................... $ 4.80 300 Din .................... $ 5.75 400 Din .................... $ 7.60 500 Din .................... $ 9.45 600 Din .................... $11.35 700 Din ................... $13.20 800 Din ..................$15.00 900 Din .................... $16.90 1000 Din .................... $18.60 50 Lir ---------------------- $ 3.00 100 Lir ........................ $ 5.70 150 Lir ........................ $ 855 200 Lir ........................ $11.20 250 Lir ........................ $14.00 300 Lir ........................ $16.65 350 Ur ........................ $19.45 400 Lir ........................ $21.75 450 Ur ........................ $24.45 500 Ur ........................ $27-15 Pri nakazilu višjih zneskov kakor označeno dovoljujemo primeren popust. STATE BANK 82 Cortl&ndt Street Haw York, M. T. iS mu je bilo marsikaj znanega. Klančuik je vedel za Mohorkovo zločinsko delovanje in njegove roparske načrte, njegova krivda pri umoru posestnika Kanclerja je tudi dokazana. Predno se je podal senat k posvetovanju. je obtoženec prosil za njilo obsodbo. l*o tričetrturnem posvetovanju je bil Klančnik spoznan za krivega. ker je nudil moralno podporo Mohorku in Kovaču, ter je bil obsojen na 20 let težke ječe in doživljenjsko izgubo državljanskih pravic, plačati pa mora tudi vdovi pokojnega 'Kanclerja 3000 Din lobe. Ko je predsednik razglasil obsodbo. je Klanenik vstal in patetično dejal: "Visoki senat! Če niste še nikdar krivično sodili, ste danes mene. ker sem nedolžen. Kazni ne sprejmem. . ne bi štela za tatvino in vlom. so dosti verodostojnosti, toda oko-v izropani blagajni pustili točen liščine so take, da so dokazale po-seznam prilaščenih hranilnih knji-žie, denarja in zlatnine. Grdo početje pijanega konjača. Z odredbo sreskega načelstva je bil zaradi nenadne pojave pasje stekline razglašen za ves novomeški sodni okraj strogi pasji kon-tumac. Od (Jneva razglasitve morajo imeti vsi lastniki pse strogo zavarovane in priklenjene na verigah. pa še z nagobčiki. Kazum-ljivo je. da se ob takih prilikah pogostonui in iznenada pojavi ko-njač. ki kontrolira pse. Tako je prišel Muli 3. novembra konjač v vas Hruščieo. Med potjo pa se je bil napil in v takem stanju vršil svojo službo. Pot j»a je zanesla k mlinarju in posestnku Safarju Alojzu, od katerega je zahteval njegovega psa. Šafar je konjedercu pojasnil, da ima svojega psa z nagobčnikom zaprtega v list niku. Konjederec ni hotel, o tem ničesar slišati, ampak je zahteval psa in povrhu tega še 20 Din, grozeč, da bo sicer mlinarja na niestu ustrelil. Ob tej grožnji je bruhnila vsa mlinar-jeva družina v jok. gospodar sam pa je izrabil trenutek, da je zbežal in se pred nasilnežem skril pod mlinska kolesa. Po tem dogodku je odšel konjederec iz mlina in poiskal zaprtega psa, katerega je odvedel s seboj. Preden pa se je izpred hiše odstranil, je rekel napram mlinarju grožnjo: "C'e vas ne morem dobiti sedaj, prideva skupaj zvečer". Isti dan se je ta čedni konjederec pojavil v Velikem Oreli-ku pri posestniku Ucmauu Jožetu. kateremu je istotako vzel psa izpred poda. kjer je bil priklenjen na verigi. Izza zaprtega svinjaka pa je vzel posestniku Ste-fančiču Ivanu psa z nagobčnikom vred ter ga na licu mesta zaklal z nožem. Ko je proti nasilnemu ravnanju konjederca Stefančiče-va rejenka Antonija Boltežarjeva protestirala, ji je možak grozil, da mora takoj utihnitil. sicer tudi njej ne bo dobro, češ: "Ustrelim vas kakor zajca!" Antonija se je grožnje zbala in utihnila, zakaj dobro je vedela, da nosi pijani konjederec s seboj samokres. Ta dični možak, ki je s svojimi dejanji razburil do malega vso vos. je še nadaljeval svoje početje. Odvzel je priklenjenega in zavarovanega psa posestniku Judežu Janezu, kakor tudi posest- Toraj na svidenje v nedeljo 2*2. novembra na 62 St. Marks PI. A. Jerman. Cleveland, O. Pevski zbor "Zarja", odsek soc. jasno, da je Klančnik nudil j klllba' 27 bo ob,1Hjal na Za" ču in Mohorku polno pomoč !hva,ni dan ^ noven,bra Petnajst- vsem Kovaču in Mohorku polno pomoč i pri razbojniških dejanjih in da letnico svY°je-a obstanka. Prosla- va se vrši v Slov. Xar. Domu na St. Clairju. Pri proslavi bosta sodelovala tudi pevski zbor ".Jadran" in češki pev. zbor "Vojan". Program se prične ob 3. uri popoldne in bo zelo obširen. Ob koncu petja bo vprizorjena igra "Snubač", katera je precej humorist ična. Igra je delo ruskega pisatelja Cehova. Pred igro bo pa tudi nastopila slovenska akro-batinja Miss Helen Ktaine iz IV-troita s posredovanjem pev. zbora "Svoboda". Zvečer se vrši ples v spodnji dvorani. Vsled slabili razmer in brezposelnosti se bo računalo za vstopnino oOe. katera ho tudi veljavna za večerni ples; samo za zvečer na 33e. Pev. zbor "Zarja" vabi slov. občinstvo, da posetijo na Zahvalni dan to prireditev v obilnem številu, tla s tem pripomore zboru do boljšega uspeha. Odbor. Odpravi bolečine* Ne trpite revmatičnih bolečin ' in bol«am. Nabavite si stefe-i lenico Hnimenta « litiKP. PA1N-] U D? SPAL JE 300 UR LiAUSVILLE, K\\. 1!). nov. — Zdravnik dr. A. J. Berresheim je spal 300 ur in je uutrl. Napadla ga je spalna bolezen. Dr. Berreslieinia so zdravniki vzdrževali pri življenju z vbrizgavanjem. kar je nadomestovalo hrano. Že včeraj so izjavili zdravniki, da ne pričakujejo, da bf mogel še dolgo vzdržati. Dr. Berresheiml. ki je bil star 51 let. je najprej imel pljučnico, nato pa je zaspel in se ni več zbudil. IZŠEL JE SLOVENSKO - AMERIKANSK1 KOLEDAR za leto 1932 CENA 50c 'GLAS NARODA' 21« W. 18th Street - New York City imajo velik uspeh ii Moški in ženske. Med moškim in žensko je velika razlika. Ne samo v telesnem, pač pa tudi v vseh, prav v vseli drugih ozirih. Ženska vse drugače vidi nego moški, vse drugače sliši kakor moški in njen okus se oil moškega okusa popolnoma razlikuje. Tudi tip ima drugačen, prav posebno pa vonj. Stavim, da bi 'noben m.oški ne mogel tako tipati kakor je tipala pred leti v Downtownu neka rojakinja svojega moža s polenom po glavi. In za ves svet bi se moški ne naškropil s takimi parfumi, kot se ženske škrope. Kar je ženskam lepo dišeče, je moškim običajno smrad, (oprosti, draga čitatelji-ea. ker sem se drznil tako smrdljivo izraziti). Ženska pa naprimer ne prenese duha po česnu in tudi duh po čebuli ji ne prija. dasi sta česen in čebula dve skoro najbolj ko. listni stvari, kar jih raste pod božjim solneem. Koristnejša seveda še klobasa, ki pa žal pod božjim solneem ne raste in ni čisto nič dobra in čisto nič koristna. če ni česna v nji. Ali pa krompirjeva solata, ki takorekoč tudi ne rast«' pod božjim solneem — ali si morete misliti. ljudje božji, krompirjevo solato, če ni čebule v nji ' In vas še nadalje vprašam: — Ali si sploh morete predstavljati na tem svetu življenje, zadovoljstvo in veselje brez klobas in brez krompirjeve solate.' Ženske si ga lahko predstavljajo. in zato je z ženskami nekaj narobe. Tako sem kolikor toliko doka-I zal. da so tip. duh in okns pri ženski povsem drugačni nego pri moškem. Preostajata še dva čuta. namreč. vid in sluh. (.jlede vida in sluha je pa med moškim in žensko naravnosi nepremostljiva razlika. Oči nobenega moškega na svetu še niso videle takih stvari kot jih vidijo ženske, in še nikdar ni noben moški slišal tistega, kur slišijo ženske dan dan. •Xikar ne mislite, da sem zloben. ker mi niti na misel pride, prihajati na dan s trditvijo, da slišijo ženske planke žvižgati in da vidijo travo rasti. •Xe. tega ne boni trdil, ker nisem zloben in ker bi taka trditev ne bila povsem resnična. Vidijo in slišijo še vse kaj drugega. še vse kaj bolj neverjetnega. Vidijo in slišijo marsikaj, česar sploh ni nikdar bilo in menda tudi nikdar ne bo. Prijatelj je povabil rojaka in njegovo žena na večerjo. Praznoval je namreč god ali rojstni dan. no. še sam ne vem, kaj je bilo. Sporočil mu je, da bo poskrbel za pijačo, dočim bo žena kaj spe kla in sploh da se bodo dobro imeli. Odzvala sta se vabilu in sta šla že opoldne z doma. Pozneje je pripovedoval rojak takole: — Prav lepo je bilo in nič mi ni žal. da sva šla. On je nosil na mizo iz kleti, ona pa iz kuhinje. Vse je bilo dobro in vsega je bilo dovolj. Salament, tako dobrega vina kot ga ima on. že dolgo nisem pil. Ona je pa tudi jako po-strežljiva. Prato je spekla. potico in sam ne vem, kaj še vse. Dva otroka ima. fanta in punco, pa sta prav lepo naučena. Vsa drugačna sta nego naša dva. In prav lep kvartir ima. ni sicer velik, samo tri rume, pa je vse lepo u-rejeno in uštimano. Ob eni smo začeli jesti. Dobro kosilo, vam rečem — in najbolje vino. kar ga into v kleti, je prinesel na mizo. Tako sva moževala. pila in po-inalem prigrizovalu skoro do enajstih zvečer. Ženski sta se pa o drugih stvareh pogovarjali. Xo. saj veste, ženske si imajo dosti povedati. Lepo je bilo, prav hvaležen sem mil, l$er me je povabil. V sedanjih težkih časih res nima človek druge dobrote kot kako dobro kompanijo. Tako jt> povedal rojak. Povedal je po pravici, lepo in pošteno. Njegova žena je bila seveda drugačnih nazorov. Kaj je njegova žena povedala o tem obisku «voji prijateljici, vam bom pa skušal jutri razodeti* - O h A S NARODA" NEW YORK, FRIDAY, NO VB M BEE 20, 1031 KRATKA --nrT—7 ' DNŽ^NA 2GODBA H. V. MORTON: Progasta preproga pogrnjena po cerkvenih stopnicah. Ozek pas škrlatne preproge se vije od robnega kamna proti vhodu. Stražniki zadržujejo množico. Ženske — vedno ženske; in povrhu še v toliki množini in v tako čudoviti pestrosti. Strahopetni mi-zantrop godrnja na mimo drveče omnibu-se: — Že zopet ta vražja svatba.... Kaj vidijo te ženske na svatbah, si res ne morem misliti.... Seveda si ne more misliti. Ženske s svojim neizprosnim smislom za temeljno resničnost vsega živega — čeprav o tem ne razmišljajo tako, kar je povsem naravno. Gredo pogledat neveste ali, če se smem tako izrardtl, gledat gredo sebe kot neveste, bodisi kakršne so kdaj bile ali kakršne mislijo da bodo. Kako čudovito se zbirajo. Ulica je še mirna, razen tistega izdajalskega škrlatnega pasu; kar naenkrat, ko da je prišumel roj čebel, se pa zbere svatbena množica, pripravljena po potrebi dregniti stražnika z dežnikom med rebra, da bo mogla opazovati novo ženo, kako stopa s poročnim prstanom v novi dom. Ali se naj pridružimo ženskam? — Stojte tu! Nikar se ne prerivajte! To je stražnik. A tu se vali in šumi ona trdna stena ženstva. — Gospod stražnik, ali bi se mogli malo umakniti?.... Hvala lepa. — Hej. Robert, ali bi se ne mogel nagniti malo na drugo stran. Kaj ne vidiš, da sem premajhna. Tu so zbrane ženske od vseh vetrov: iz Kensingtona. Balhama in iz Cherkenwella; dekleta, matere in babice; nekatere srečne, nekatere med množico pa seveda tudi nesrečne. Kaj za to? Nova nevesta stopa v življenje z bodočnostjo v očeh. radost in bridkost zreta na njeno čudežno usodo. Kdo je to? — — Gospodična Agata Pen-whistlova! Vidite. nikateor ne. — Kdo je ta ženlia? Kaj nas briga on? Polovica žensk ni še nikoli ničesar slišala o gospodični Agati. Za nje ni gospodična Agata, temveč nekaj neprimerno važnejšega: ona je nevesta, ona je ženska vobče. Pod mračnim cbokom cerkvenih vrat je že završalo. Mladi fantje v črnih oblekah in z belimi rožami v gumbnicah se v -zadregi spogledujejo, kažejo z očmi na cerkvene stopnice in nestrpno čakajo. Svatba je nesrečen dan za mlade brate Dedki pri vlodu begajo od klopi SVATBA do klopi in zamenjavajo nevestine goste za one, ki pripadajo po vseh pravicah ženinu. Dela imajo čez glavo. A pogled na sestro pred oltarjem je tudi grozen. Seveda, Jur-ček je zelo priden dečko in vse drugo je tudi v redu; vendar pa.... ona je tako mlada in tako mikavna v beli obleki, ko poklekne pred oltar. Eden izmed fantičev hiti po stopnicah in spretno odpre vratca limuzine, lepo okrašene z belimi nageljni. Množica opazuje vsako njegovo kretnjo. Zardeva pod radovednimi pogledi. Ljudje so pa res neumni. Potem, kako hiti nazaj, vrata se odpro na stežaj. KaT se cerkev strese, zdi se, da se guga celo kamenije, opojni akordi Mendels-sohnove muzike zadone po cerkvi, ljudje se gneto pri vhodu. Ona prihaja!.... Ona, večna, neizpremen-ljiva, čudežna Ona! — Glejte, nekaj se premika pri vhodu, in potem.... Ah, ali ni dra-žestna? Dekle v beli obleki! Pajčolan ima odgrnjen nazaj, njena ravna, drobna postava se premika po stopnicah, beli atlas se leskeče, ko se premika, šopek rož nosi na prsih, sladko se smehlja. — Obilo sreče, drago dekle! Naglo okrene glavo. Kdo ji je želel obilo sreče? Njene oči so začudene, kajti to je bilo zelo prisrčno. Ozira se po ženskih obrazih — toda to so zdaj obrazi imenitnih žensk. Zato se napoti dalje. Ženske spravljajo robce, kajti vse so malo plakale, ene od veselja, druge pa v globokem spoznanju. .Vse, ki stoje tu, vidijo v duhu to, kar je moglo biti in kaj more biti; in še nekaj več — o, mnogo več pomeni za nje svatba. V tistem kratkem trenutku jim je Ideal, jim je Sreča. Menim tudi, da ko so se starejše ženske zalotile pri solzah, so gle- dale motno skozi nekakšno steklo, skozi steklo dekliškega življenja, a v svojih srcih so vedele, da so videle sestro na višku življenja, pa naj jo že čaka blagostanje ali beda. — Obilo sreče, drago dekle! PREMAGANA PUŠČAVA "INTELIGENCE - SERVICE" KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York * wUm § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ,V3AK£ ODPOVEDI. kar je v mnogih slučajih jako važho. Vloge obrestujemo po 4°/c Sakser Stale Bank Afrikanska puščava Sahara je veljala doslej kot popolnoma nedostopna pokrajina, kjer je v morju suhega peska zamiralo vsako življenje. Moderna tehnika pa se tudi pred Saharo ni ustavila in ni več daleč čas, ko bo Sahara izgubila ves svoj romantični čar in ko bo-md potovali skoz Saharo in po njej tako kakor potujemo po drugih pokrajinah. Sahara je bila doslej dežela brez vode, kjer je od žeje pomrlo na tisoče ljudi in živali. Danes je pa Sahara že obilno preskrbljena z slatino in z vinom, tako da popotnik mirno potuje od enega konca puščave do drugega brez skrbi. To je omogočil avtomobil in pa radio. Kakor je pri nas avtomobil že skoraj popolnoma izpodrinil konje, tako je pregnal iz Sahare velblode. Promet v puščavi vodita dve veliki franccski družbi. Potniki potujejo v velikih avtomobilih, ki jim nudijo vse udobnosti. Električni zračniki hladijo zrak, v določenih razdaljah pa so zgradili postaje, ki so napol trdnjave, napol pa modemi hoteli, kjer dobi potnik izvrstno hrano in evropsko urejeno sobo. Materij al za postaje pa so morali do zadnjega žeblja pripeljati v puščavo iz Evrope. Postaje so zložljive; v nekaj urah jih lahko podro in prepeljejo drugam, kjer jih zopet zlože. Za pot cd južnega Alžira do reke Niger, ki meri nad 2000 kilometrov, potrebujejo 7 dni. Promet raste neprestano. L. 1920 so vozili potnike samo 4 avtobusi, danes pa jih vozi že 280, ki so lansko leto prepeljali nad 5000 potnikov. Na glavnih postajah imajo garaže, po-pravljalnice in zaloge bencina. Ves materij al donašajo postajam posebni tovorni avtomobili. Nekdaj so bile karavane, ki so potovale preko puščave, še v veliko .večji nevarnosti kakor ladje na morju. Danes pa so vse postaje in vsi avtobusi opremljeni z radio aparati, tako da je pomoč takoj pri rokah, čim se oglasi klic "na po moč". Celo progo pa stalno nadzirajo posebne straže, ki imajo na razpolago male avtomobile. Upajo pa. da bodo počasi zgradili preko Sahare tudi železnico, za kar se že močno zanima francoski, pa tudi' italijanski kapital. Železnica bi bila dolga 1800 kilometrov in bi vezala Sudan in ozemlje ob reki Kongo s severno Afriko. Računajo, da bi 500 delavcev zgradilo na dan lahko po poldrug kilometer proge, tako da bi bila železnica gotova lahko vsaj v 4 letih. Vlake bi vozili bencinski motorji. Za razvoj cele Afrike bi bila ta železnica neizmerne važnosti, še večje pa za o-krepitev francoskega gospodarstva nad severno Afriko. BLA2NIK0VE za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street Mew York, V. T. Intelligence-Service — to je središče ene največjih vohunskih organizacij na svetu, ki vestno čuva in bdi nad svetovno močjo in veličino Anglije. Moč te organizacije je ogromna, a nihče ne ve prav, odkod Izvira ta silna moč. Vohunstvo se smatra v Angliji že od nekdaj za neizogibno potrebno pomoč pri vseh političnih, diplomatskih in trgovskih poslih. Kralj Henrik VII. je bil prvi, ki je s pomočjo njemu silno udanega kaplana Wolsey-ja "tajno službo" organiziral. Za časa kraljice Elizabete so igrali "informatorji" (obveščevalci) velevažno vlogo in kraljica Marija Stuarl je padla kot njihova žrtev. Viljem Cecil, Lord Burleigh in Francis Walsingham so razširili tajno službo tudi na inozemstvo in so ustvarili središče, kjer so vsa poročila zbirali in sistematično urejali. Veliki reformator Oliver Cromwell pa je vso "tajno službo" temeljito reorganizirali in ji dal ono podlago, na kateri temelji še dandanes. Ta organizacija je tako izvrstno delala, da so smatrali Crom-wella že takrat za najbolj poučenega človeka o vseh zadevah; znal pa si je pridobiti svoje poročevalce in zaupnike tudi v najvišjih krogih in tudi sami vladarji se niso branili angleškega denarja. Tako je postal Intelligence-Service za vsakega angleškega državnika neobhodno potreben instrument. Od te organizacije je dobil n. pr. angleški minister za vnanje zadeve poročilo 1. 1807., da sta Napoleon in ruski car Aleksander sklenila velika zvero proti Angliji, kjer naj bi sodelovala tudi Danska. Takoj nato so Angleži dansko brodovje nenadcaia napadli in uničili. Delokrog in vpliv te organizacije se je toliko bolj širil in rastel, kolikor bolj je rastel britanski imperij; njena moč odločuje doma, v kolonijah in v dominjonih. Svoje poslopje ima organizacija v Londonu, Dowing Street, št. 10. Poslopje je zidano čisto pripmsto. da učinkuje na človeka kar mračno. Organizacija pa ima v Angliji zato tak vpliv, ker Angleži svojih vohuncev ne zaničujejo, ampak jih visoko cenijo. Na poslopju se blišči napis: — A good spy is of ne cessity a brave and valuable fellow (Dober vohun mora biti hraber in vreden). In drugi napis: — Vohun, ki pade za svojo domovino, je enak vojaku, ki pade na polju časti. Zato se javlja v Angliji za vohunsko službo vedno dovolj ljudi prostovoljno, ki smatrajo vse napore te službe za sport. Samo za sport seveda tudi ne gre. ampak i-gra svojo vlogo pri tem poslu naravno tudi denar, a nihče ne ve, koliko stane Anglijo ta organizacija — iz državnega proračuna se ne vidi nič. Stane pa brez dvoma težke milijone funtov na leto. "Agenti"-vohunci morajo pa biti telesno in duševno vsestransko izobraženi ljudje, da ne pridejo nikjer v nobeni družbi in v nobenem! še tako nevarnem položaju v zadrego. Gojence vzgajajo prve dve leti samo telesno. Ta šola je trda in traja na dan po 8. ur. Iz gojencev vzgajajo pravcate atlete, ki znajo vse: plavati, jezditi, telovaditi, plesati itd. Zvečer se uče lepega vedenja, raznih iger in tujih jezikov. Uče se pa tudi raznih načinov, kako se kasneje v službi spoznavajo med seboj. Tudi risati se uče, da znajo kasneje izdelovati načrte raznih trdnjav, ladij td. V šoli imajo tudi popolno, sijajno urejeno tiskarno, vse mogoče črke, ki jih rabijo po svetu, pečate itd. V šolo sprejemajo ljudi vseh stanov — tudi bivše kaznjence, ki se pa morajo zavezati na desetletno službo. Agenti, ki pridejo iz te šole v svet, morajo znati izvedeti in dognati vse, kar se po svetu godi; tej sposobnosti svojih agentov se mora Anglija v prvi vrsti zahvaliti, da drži svojo moč z razmeroma malo vojaško silo, ker vladi je znana vsaka zarota že adavnaj predno izbruhne in jo tako lahko že v kali zaduši. UŽIVAJTE OZRAČJE S Philco Baby Grand Radio pOSLUŠANJE zamore biti užitek, ru ste dober Radio pravilno instalirali. < e ste navdušeni za Radio ali ne, dobro sprejemanje napravi razliko. Vsledtega je važno, da dobite Radio, ki ne trže gladil. Novi Philco Modei 70 je z isto skrbno pozornostjo napravljen Baby Grand, ki je napravil vse Pliilco Radije priljubljene. To je 7-eevkasti Superheterodyne z izenačenimi enotami-razsvetljeno ploščo za postaje, elektrodinamskim zvočnikom ter z glasovno kontrolo, ki je le pri dragih modelih. Novi kabinet iz ameriškega črnega oreha je privlačnega uzorea. . .. V vseh naših prodajalnah MODEL 46 za direkten tok $60.95 v gotovini (kompleten s cevKami) ali $6.50 na roko in $5.25 mesečno za 11 mesecev $49 za ume-njalni tok 95 v gotovini Kompleten s cevkami—nobene pristojbine za instalacijo ali $5 na roko in $5.95 mesečno z našimi prihodnjimi 8 računi za elektriko Druge Philco Radije, ki stanejo kompletno do S295, si zamorejo naši odjemalci nabaviti po odplačilnem načrtu The New York Edison Company • Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company iininiimiiHn^^ POLOŽAJ DELAVCEV V INDIJI NAZNANILO. Ka«lar želite suho meso, tanke, plečeta, klobase in jezike, obrnite m* na nas. ker izdelujemo rse prr-iiiVvii iuis«i prav kot r starem kraju. — Cena je vee ttc fant in i Jok« Filipi«. 1MB B. 7» St, I (3x 16.18420 j Slaba j«- delavcem v Indiji.' Njim tam ni nič boljše kot onim pod vlado rdečih v Rusiji. Kakor v Rusiji, tako vlada tudi v Indiji suženjstvo delavcev. lia:<-Iika j«' le v tein. tla so v Rusiji zasužnjeni vsi prebivalci, v Indiji pa le delavci. Druga — v Rusiji vsaj ne prodajajo otrok obrtnemu delu. medtem ko je to v Indiji že dolgo v navadi. I l>a. obstoja v 'Indiji hlapčevstvo delavcev, je v zadijili dneh jasno pokazala kraljeva komisija iz Anglije. Ta komisija, z namenom, da prouči položaj indijskega delavstva, je bila sestavljena na izrecno prošnjo indijske vlade same. Predsednik komisije je j. II. Whitley, bivši predsednik spodnje zbornice v angleškem parlamentu. Članov komisije je 12; polovica je Indijcev. Nekateri izmed njih so se že dalj časa po-bliže seznanjali z raznimi obrtnimi zadevami in razmerami Komisija je posvetila raziskovanju delavskega položaja v Indiji dve leti. Obhodila je vse indijske kraje in obiskala vsa delavska središča. V indijski obrti dela več milijonov mož, žena in otrok. Položaj vseh je naravnost neznosen, ver kot škandalozen. Vee kot deset mil lijouov industrijskih delavcev je j v kretupfjili denarnih upnikov. Ti upuiki vle»Vj«» iz svojih dolžnikov 7"»—150 odstotne obresti. — Dolžniki morajo povra»'evari p«, •hrokih. To jim odvzame ves za-iliiiek za «lelo. fpniki puste ce- sto delavcem le toliko, da ti n** poginejo o0 dolarjev, tako mora samo za obresti plačati letno ver ko 100 dolarjev. Ako je dolžnik oženjen. pa mu nekoliko dorastejo otroci. mu upnik vzame tudi te za poroke. Vsa družina t.ja do žive glave mora robotati upniku ter mu ne more nikoli odslužiti. V Indiji iii nobena skrivnost, da mnogo očetov proda svoje o-troke obrtnikom. Po nekaterih krajih so postavljeni k delu celo peteltni otroci. Večinoma morajo ti malčki delati po dvanajst ur dnevno in šest dni tedensko. Nimajo ne primerne hrane, ne kakega razvedrila. Za njih prestopke med delom so ostro kaznovani. Za njih ni nobenega usmiljenja in sočutja. Očetje jih izročajo težkemu delu. Starši sami morajo nositi težko breme hlapčevanja. Delavci in njih družine nimajo nič svoje lastnine, razen mforda tu ali taiui kako polomljeno pohištvo ali kak star lonec. V eni sami sobi spi po več deset oseb iu preživljajo proti čas, če ga sploh kdaj imajo. Xič čudnega tedaj, če tretjina otrok ponire. ne da bi doeakala par let. Delavske plaee pa so tak«» nizke. da si sama komisija ne upa tega izdati javnosti. Komisija zahteva v svojem lW-iiu brezpogojno. da ^e odpravi ta neznosni delavski |M»|«»žaj v Indiji s primernimi strogimi za lonni za vso indijsko državo. Po leg tega podaja sama okrog 3t*> razli<*-n;!i predlogov za izboljšanje delavskih razmer. Angleški tisk podpira na vso inoč te odrešilne predloge. VSTRELIL ŽENO IN SEBE DETli« MAT. Mich.. 1». novembra. — Lee Cherry, star let in kontraktor iz predmestja Gibraltar. je ustrelil svojo ženo Alice, ranil Miss Mildred Thomas, staro 20 let. nato pa ustrelil še s&mfega sebe. ' , Cherrvjeva žena se je ravno vrnila iz Detroita, kjer je obiskala Miss Thomas in so skupno prišle domov. Takoj je Cherry pričel streljati, toda ne ve se, zakaj. SLOVENSKI AMEEIKANSKI KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk, Walsenburg, Colo. A. Bobek. Cleveland. O. J. Blish, Chicago, 111. J. Brezovec, Conemaugh, Pa. A. Germ. Braddock, Pa. j. Jovan. West Newton. Pa. J. Koren. Milwaukee. Wii. P. Masle. Little Falls. N. Y. R. Metei. Brooklyn. N. Y. A. Močnik. Girard. Kans. J. Pre vie. Export. Pa. A. Saftich. Pueblo. Cok>. F. Shefrar. Turtle Creek. Pa. J. Slapnik. Collin wood. O. C. Straisha. Gowanda. M. Y. F. Staler. Detroit. Meh. J. Zelene. Waakegan. HL J. Zorman. NEW YOU, FRIDAY, NOVEMBER 90, 1931 DAILY ta V. A. Pomladni Sen ROKAM EE ŽIVLJENJA. ZBWMBBBM Za Glas Naroda priredil I. H. uafaiamigiais^^ 14 (Nadaljevanje.) Dragi brat! Gotovo Te bo presenetilo, da dobiš od mene obvestilo, da Te bo papa obiskal. Sam se Ti ne upa pisati. Wolf, nekaj je zelo žalostnega, resnega, kar pelje očeta k Tebi. Pozabi na vse. kar se je zgodilo in bodi ž njim dober. Natančnejše Ti ne morem pisati. Slišal bos sam iz njegovih ust. 29. t. m. ob 10.13 minut zvečer pride tja. Kako gre drugače? Jaz se ne morem pritoževati in Ti —t Ali Ti bom kaj kmalu čestital kot stotniku? Pozdravlja Te Tvoj brat Ervin. Wolfu se list pobesi in strmi predse. — Kaj je to? Kaj strašnega je moglo očeta dovesti do tega, da me obišče, ki zanj sploh več ne živim? Ali mogoče žena —? Svojih misli ni mogel zbrati in se konečno spomni tretjega pisma. — Kakšne novice mu prinaša to pismo? Počasi ga odpre in v njem bere samo vabilo, da pride popoldne na kratek pogovor o neki važni zadevi v urad Ulrihove banke. — Kaj hoče? Uradno ž njim nisem nimel nikdar nobenega posla. Zastonj premišljuje o obeh pismih; ne pride do nobenega zaključka. In medtem stopi predenj Marijin obraz, kakoršnega je videl zadnjič — bled in truden s čudno boječim pogledom in globo ko usmiljenje ga obide. Fevica. saj se imava vendar tako rada; ne bodi žalostna. V tem smislu ji je odpisal, da bi mogel pregnati svoje moreč« misli. Pred njim je stala njena slika, za njo vaza z belimi vrtnicami — vedno mora biti obdana s cvetjem, ki ga najbolj ljubi, kakor tudi ni nikdar pozabil prisesti ji cvetja, kadar sta se sešla. j\'ato vzame njeno fotografijo v roke in jo dolgo gleda medtem ko se njegov lepi obraz večkrat bolestno zategne. Njegove misli se bavijo ž njo: — Alvi se morava mogpče ločiti? Kako usoda visi nad nama? Ne, ne. ti sladka, nikdar *e to ne sme zgoditi; midva spadava sknpaj na vedno, za večn! Samo da te zopet enkrat vidim! Toda ti se me ogiblje« od one ure. In vendar ti tega ni treba — o. spomina na to ne bi dal za nobene ceno — kako vroče znaš poljubovati — o, — Wolf zapre oči, — Marija —! Resnica je zahtevala svojo pravico. Bankirjevo in bratovo pismo sta se mu zopet in zopet vsiljevala v njegove misli. Tedaj pa pogleda na uro pred seboj. — Že kmalu dvanajst? Hiteti moram, ako jo hočem še videti mu je postalo vroče; da bi te ustnice valjale njegovo čisto ljubezen po prahu! — V resnici ne vem, gospiea, na kaj namigujete. — Res ne, gospod pi. Wolff — Gabrijela vstane in Wolf za njo. — Res ne? — pravi in zaničljivo zategne usta. Tu stoji pred njim, ziblje se koketno v bokih in upira vanj svoje poželjive oči. Ako bi jo bil sedaj poljubil, bi mu prav rada pustila. Prepričal se je, da je hotela Gabrijela imeti to uro za zaupljiv pogovor in za ljubimkovanje. Gnjus je čutil v svojem srcu proti njej v njenem navadnem čutu, ki je videl samo nizko in podlo stran. Za trenutek ga je navdala misel, da bi ji povedal o svoji zaroki z Marijo, toda nekaj neznanega mu je reklo, nikar. Zdelo se mu je, da bi ime njegove ljube bilo onečaščeno, ako bi ga imenoval pred temi ušesi. Vedel pa je tudi, da si ga Gabrijela želi in nikakor je ne bi mogel zadeti bolj v živo, kot s tem priznanjem. — Tedaj, vi molčite — tedaj priznavate, da ste krivi? — poizveduje z lahnim nasmehom. — Milostljiva gospodična, res ali ne res — vsekakor smatram pogovor o takih stvareh za zelo neprimeren med mlado damo in neporočenim gospodom. Polna jeze nad tem odgovorom Gabrijela stisne ustnice, medtem ko ji ohol izraz spači njen obraz. Vse, kar je v njej kaj zahtevalo in ponujalo je izginilo iz njenega obnašanja. Njena bujna postava se vzravna in hladno reče: — Gospod poročnik, mislim, da vas papa že pričakuje. Pogleda na uro. — Že štiri? In moral bi biti tam ob pol štirih. Dovolite tedaj, milostljiva gospiea. da odidem. Wolf se prikloni; Gabrijela mu ponudi roko in ko so se vrata zaprla za njim. reče zaničljivo: — Sreča na tvoji poti. Wolf, vendar pa boš moj! MAR1ČKA HOČE BITI KRALJICA Bankir Ulrih se dvigne s svojega stola poleg velike pisalne mi-i.e. ko vstopi Wolf in ga pozdravi. Ulrih je bil bolj majhne, pa obilne postave. Njegov okrogli obraz, poraščen z malo sivo brado, je bil prikupljiv. toda neka poteza na njem je izdajala, da je lahko brezobziren do skrajnosti in ludi oči so imele zvit in potuhnjen izraz. Bil je na glasu kot zelo zmožen in premeten bankir. — Pisali ste mi, da me želite videti? — prične Wolf, ko sta oba sedla. — Seveda, že celih dvajset minut, — reče smeje bankir. (Dalje prihodnjič.) Bivša bolničarska postrežnica veruje v to želodčno zdravilo Toda ni je videl, če je še tako pazljivo gledal. Prav gotovo je i Chicago. 2. llia.ja 1931.—Mojega soproga apetit V pro Na gledališču v ogrskem mestu Szegedinu poje lepa igralka Ma-rička, doma nekje iz Poljskega. — Ženska je baje jako lepa in pravijo. da je tudi še mlada in da odlično pleše. Vsled teh svojih predno sti in sposobnosti je bila tudi izvoljena za "kraljico lepote" v mestu Szegedin. Marička pa z naslovom "kraljica lepote" ni zadovoljna — njej se hoče višje. Ženska namreč trdi, da ima postavno pravico na pravni poljski prestol, češ, da je direktna potomka kralja Stanislava I. Le-činskega, ki so ga Poljaki 1. 1704. izvolili na pritisk švedskega kralja Karola XII jza poljskega kralja. Kraljevska slava te rodbine res ni dolgo trajala, ker je moral kralj Stanislav po zanj nesrečni bitki pri Poltavi (1709) pobegniti iz dežele na Francosko. Tam je sicer postal tast francoskega kralja Ludvika XV. in je skušal priti zopet nazaj na poljski prestol s francosko pomočjo ,toda Poljaki niso hoteli o njem nič vedeti. Plesalka in igralka Marička pa je prepričana, da se ji bo še posrečilo uveljaviti njene pravice na poljski prestol. Szegedinski "fič-firiči" (postopači in postavači) so že ustanovili posebno društvo, ki bo podpiralo "pravice" njihove "kraljice lepote". S kakšnimi sredstvi seveda, še ni znano — znano je pa to, da fič-firiči navadno nikdar nimajo denarja. Igralka sama pa je že objavila svoj "program" v nekem budimpe-štanskem listu. Delala bo, tako pravi tam, "za mir in slogo med narodi". Ta "program" je sicer i\av lep, samo nekoliko je že — star! 21. novembra: Geoige Washington, Cherbourg. Hamburg 25. novembra: AU«rt Bailin. Cherbourg. Hamburg 2S. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus, Napo)t. Genova 28 novembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Olympic. Cherbourg 1. decembra: Paris, Ha\re 2. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 3. decembra: SiUurnia. Trst 4. decembra: Majestic. Cherbourg 5. decembra: Europa. Cherbourg. Bremen L.eviathan, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 9. decembra: President Koosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 11. decembri: lie de France Havre Berengaria. Cherbourg 12. decembra: Koma. Xa^toli. Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen New l'ork, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Kotterdam 17. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembra: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. decembra: Vuk-ania. Trat 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 26. decembra: Aquitanla, Cherbourg 28. decembra: Europa. Cherbourg. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. }f»int>urr bila bolna in mu ni hotela povedati. Že zadnjič je tako slabo izgledala. Samo ee bi jo mogel obiskati na njenem stanovanju, pa to ni bilo mogoče. Xa vsak način je moral čakati do prihodnjega večera. Konečno je veudar prišel čas, ko je hotel rešiti svojo zadevo z bankirjem. Hotel je iti takoj v urad, toda Gabrijela, ki ga je videla prihajati, mu pride nasproti in ga je povabila, na gre za malo ( (•asa v stanovanje, češ. da oče še spi. , N'jen obraz je imel nenavodno zmagoslaven izraz, kar je takoj opazil. In kar nekaj mu je stiskalo srce, ko je hodil po težkih pre- j progah — kaj vendar mora biti! Prišedši v sprejemno sobo. ga Gabrijela prosi, da sede in ga ,r . , i i i • je takoj zapletla v razgovor, kar je dobro znala. .Njeno obnašanje! * slod te&a lallko Vseskozi priporočam. Vasa F. T. je bilo nekam resno kot bi bila že starešja dama, kar se ni poseb- I „ . . no zlagalo z njeno mladostjo: mogoče pa je postala v svojem misije-1 IlUierjeVO greilKO Villi) gre V komiilie Želodčllill lie nju starejša in zrelejša, ker ji je mati zgodaj umrla in je bila sama redov. Odpravi lieprebavne vsedeue zaostanke v vašem prva dama v hiši. Njena pokrovitelica gospiea pl. Lazar očeh ni bila polnoveljavna osebnost, saj je bila plačana. Wolf si je moral mnogo prizadevati, da je bil vsaj nekoliko Kakor ^tro preiielia cirklllad ja tell StrUDOV lil ko 1UI-nljuden družabnik, ker so bile njegove misli povsem drugje. Ven 1 dar pa si je moral priznati, da je skoraj izgubil eno oko na kajti Gabrijela je bila danes zelo mikavna v elegantni, lahki po letni obleki, iz katere je gledal polni beli vrat. Mesto zapestnice je človek, imela samo črn židan trak. vsled česar je bila njena koža tem bol j j bela. Opazila je, da jo gleda z vidnim zanimpnjem in okoli ust se ji ^^ zaprtliice' nič več slabega apetita, glavobo- zaziblje smehljaj poln zadovoljnega ponosa. I lov, zaspanosti popoldne in ne zgube nočnega spanja! Ne Ra vno ga vpraša, zakaj se tako redkokdaj pokaže. Izgovarja j več llOl'VOZllOSti ill lie oilioticc! Ako 1'avilO je šlo preje VSC se, da se strogo drži svoje službe in da se peča z višjimi vojaškimi lia vaSe živce, bodete sedaj polni ciieririie in v liaiboli-vprasan.li. Tedaj pa Gabrijela šaljivo pomiga s prstom. Hnlmvi,™,, — Kdo more vse to vrjeti. gospod "Wolf. Mladi ljudje si iščejo drugačna razvedrila. Toda nič za to. Papa vedno pravi, da mora mladost znoreti — to se mi zdi zelo zanimivo. Meni ne bi bilo prav nič za to. ako bi moj bodoči mož imel za seboj kako majhno preteklost. Taki so pozneje najboljši možje, ali ne mislite tudi vi tako, gospod poročnik? Koketno smeje se skloni nekoliko proti njemu in v njegovih očeh je bil posebno živ pogled. V grlu ga je nekaj tiščalo; na.jbrže je vedela za njegovo razmerje z Marijo — že zadnjič si je to mislil. Zdelo se mu je, kot bi mačka lovila miš in da je sam miš. Naenkrat DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARIS'— 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS CO L O BERG-a. dana natega newyorftke- ga urada in — HILE DE FRANCE" — II. DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH., MAJDiČA-a. Člana naše agencije v Buchsu NARAVNOST V 1IAVUE Naglica — Udobnost — Postrežba — Izbama hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ S182.00 de France- ........ $166 00 Zaj:im v Bremenu v mestni »iti zelo pozorna „a moj način izbiranja zdravila zanj. ke.-; Oil jc vojni veteran, žrtev plina. Vsekakor pa je 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. TRINERJEVO GRENKO VINO napravilo veliko njemu za ponovno povrnitev apetita, Vsled tega lahko vseskozi priporjeam. Vaša F. T. Tri ne rje vo grenko vino gre v korenine želodčnih neona sama ledov. Odpravi lieprebavne vsedeue zaostanke v vašem V njenih telesu, prežene zastoje, ki gnijejo 111 ustvarjajo strupe I v vašem sistemu, to zdravilo drži vaše telo znotraj čisto, toliko Kakor liitro preneha cirkulacija teh strupov in ko na-sprotne zmesi vsebine Trinerjevega grenkega vina zbolj-:i po-' Prebavo in vaš apetit, se počutite kot novo rojen larjev. Z obrestmi in obrestmi od obresti je narasla cena do leta 1700 že na 10,075 zlatih dolarjev. Tako je cena od leta do leta naraščala in leta 1914 je stalo to staro rensko vino že 53.046.968.119 zlatih dolarjev ali 176,191,715,475 predvojnih nemških mark. Leta 1914 je stalo to vino kot rečeno 176.191.715, 475 predvojnih nemških mark. Ena steklenica ali osem kozarcev tega dragocenega vina je stalo 122,355,358 mark, en kozarec ali 1000 kapljic 15,292,420 mark, ena kapljica pa 15.294 mark. To je bilo gotovo najdražje, pa tudi, najboljše vino na svetu. i POZDRAV! DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLASU J T E "GLAS NARODA" ne Sta člana tro, pač p« vaj Slo renči ▼ Titi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE sem duhovnem stanju! Triuerjevo grenko vino se prodaja v vseh boljših lekarnah. Vzemite ga redno v malih količinah, eno namizno žlico trikrat na dan. Nabavite si steklenico malo ali veliko, pričnite jemati po predpisu in pazite na uspeh! Ako se ne dobi v vaši soseščini, tedaj pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. —Adv't KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 99 MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez............... 36 v fino usnje vez ............l^o v najfinejše usnje vez 14« ▼ najfinejše usnje trda vet ....................................ljo SKRBI ZA DUŠO ▼ platno vez. ___________JM v fino usnje vez ___________ v najfinejše usnje vez 1JI RAJSKI GLASOVI t platno ves. ...........___Jt v usnje vez................136 v fino usnje vez.........1JI ▼ najfinejše usnje vez. 1.66 KVIŠKU SRCA ▼ imitirano usnje wet. M ▼ usnje vez. ------------36 ▼ fino usnje vez.___.1.— v najfinejše usnje vez. 1.26 ▼ najfinejše usnje trda vez ---------------------lil t bel celluloid vez.___.136 NEBESA NAS DOM ▼ ponarejeno________________X r najfinejše usnje ves LM 'v najfinejše usnje trda vez _________________ marija varhinja fino vez ...........................1.20 v fino usnje -------------------.lil v najfinejše usnje trda vez ___________________________________.1.6# Hrvatski molitveniki: Ltjeha j starost i. fina vez. ___________1— Slava Bogu. a mir ljudem, fina vez 1-50 najfinejša vez .........................1.60 Zvončec nebeški, v platno...................80 fina vez ...._______—____1.— Vienae, najfinejša vez ________________1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano ....JI v belo kost vezano ........_______1.16 Came Unto Me _____________________________...~36 fino vezano _________________________-____35 Key of Heaven: fino vezano ................................33 v usnje vezano .......................~7# * najfinejše usnje vezano........1.26 (za odrasle) Key of Heaven: v eeloid vezano _______________________1.26 v eeloid najfinejši vez ___________136 v fino,nanje vezano_______.......1.56 Pred odhodom v staro domovino. pozdravljava jaz John in Anna Matkovich v Virgriniji. Minn., sestri Kosi in Kati Sopp, Franka in Mike Sopp in njih družine ter sorodnike v Chisholni, Minn., Johna in Mary Kuzma in družino ter vse ostale prijatelje ter se jim lepo zahvaljujeva za sprejem na kolodvor in za vse. kar ste za naju storili. CS'adalJe pozdravljala Mrs. & Mrs. St if Sonich, Mr. & Mrs. John Mustar in Mr. & Mrs. T. Peta-eieh. Mr. & Mrs. Simon Pera-eieh. Mr. & Mrs. Verant. Obenem se zahvaljujeva tvrd-ki Sakser State Bank v Xew Yor-ku, ki nama je vse tako lepo uredila za potovanje ter jo vsem rojakom toplo priporočava pa naj bo glede potovanja ali denarnih zadev. Mr. 6 Mrs. John Matkovich, Steve Verderber. To SO Božične Ladje Odločite se, da boste preživeli božični čas v vaši domovini. Napravite tako, da boste odpotovali na razkošnem White Star ali Red Star parniku v modernih prostorih tretjega razreda, ki so bili prej uporabljeni izključno za turistični razred. 3 VELIKI IZLETI s. s. olympic---28. novembba pod osebnim vodstvom Mr. Peter J. Barth-a, člana našega clevelandskega urada. s. s. pennland - decembra pod skupnim vodstvom Mr. Antona J. Fiala iz New Yorka in Mr. Harvey Buethe iz Detroita £ s. olympic---15. decembra pod osebnim vodstvom Mr. Gabrieie Giacci iz New Yorka in Mr. Gustav Drncc-a iz Chicago Vprašajte naše dobre agente za brezplačne opise ali WHITE STAR LINE — RED STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY Catholic Pocket Manual: v floo usnje vezano ________ Ave Maria: v fino usnje vezano _________ POUČNE KNJIGE ..1.36 .1.46 Angleško slovensko beril« ...........2.— Angleško-slov. in slov. angl. slovar M Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako m naj atreie k sv. maši ________________1« Boj nalezljivim boleznim___________..75 Cerkniško Jezero_________________________1.26 DomaČi iivinosdravnik ,trd. vez. 1.66 broširano .—...........................1.25 Domati zdravnik po Knaipu: trdo vez. ____________________________136 broni rano ___________________________1.25 Govedoreja _____________________________________136 Hitri rafunar __________________________.75 Jugoslavija (Melik t 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1—'2 snopič ...........1.811 Kletarstvo (Skalieky) ....................2.— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov ........................-30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameri.ski državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kat. Katekizem .................................60 Kubična Računica .............................75 Liberalizem .......................................-56 Ljubmvna in snubilna pisma ...........35 Materija in enerzija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, 1. zv.............................50 II. zv..........................................56 (Oba skupaj 9*) centov) Mlekarstvo ____________________________________lv— Nemško-angleski tolmač ______________1.40 Najboljša slov. Kuharica. 068 str. lepo vez. (Kallu£ek> ................5.— Nemščina brez učitelja: 1. del ..........................................-.36 . 2. del ........................."L............30 Nemško-slovenski slovar ................2.25 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem_____________________________75 Slovensko rimski slovar ................1.— OJnčen beton ..................................SO Obrtno knjigovodstvo .....................2-50 Perotninarstvo. trdo vez. ______________1.80 broftirano ..................................130 Prva čitanka.......................................75 Prikrojevanja perila po iivotni meri s vzorci ............................I.— Psihične motnje na alkoholski podlagi —.........................................75 Praktični računar ...............................75 Pravo in revolucija (Pitamic) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejalizma ....................130 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Računar v kronski ii> dinarski veljavi .......................................75 Ročni slov. italijanski in Hali- janski-slovenski slovar ............30 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ............................—..........36 Solnčenje ..............................................36 Slike iz iivalstva. trdo vezana ........30 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani> ................136 Spretna kuharica, trdo rezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze. U*I»o trdo vezana ........................3.— Sadno vino .....................................46 Spolna nevarnost .............................35 Sadje v gospodinjstvu ....................75 Slavonic American Year Book ____L— lebenik angleškega Jezika tnlo ve*. ....................................130 l»rošira uo ...................................1.25 l ena knjiga in berilo laškega Jezika —........11—---------------------i« Pravila za oliko ................................65 I'vod v filozofijo (Vebor) At MV* V ,. h t / mm*