Koroški Slovenci.Trda se godi nam Štajarcem, ali veliko trje je še atališče koro.ških Slovencov. Njih vodje si aicer prizadevajo veliko, da odpravijo vsaj najhuje krlvice, ki se godč slov. ljudstvu, toda doma, v Celovci ne morejo iiičesar doseei. Zato so akLenili obrniti se na Dunaj, do visoke vlade in tako je bila te dni poaehna deputacija. pet županov in eden župnik, na Dunaji, Dne 17. novembra ae je predstavila ona grofu Hohen- warthu, predaedniku ,,kluba kouservativcev, ter -ae mu je zahvalila za podporo, ki jim jo daje j le-ta klub aploh in še poaebej za terjatve ko- j roških Slovencev glede na Ijudske aole. jGrof Hoheinvarth je odgovoril, da bode j nklub konservativcev", kakor doalej, tako tudi j za naprej podpiral vse one želje koroških Slovencev, katera ve, da so popolnem pravione. Dfeputaoija je, kakor navlašč, prav prišia na Dunaj po slovitem govoru barona Gautscha, govoru, ki je prav razjaril vse poštene avstrijce in tem veeji pomeu itna torej vse, kar je izvedela ona na Dunaji. Od grofa Hohenwartha ae je podala deputacija v miniaterstvo za poljedeljstvo. Tu je prosila, naj bi visoka vlada skrbela za potovalne učitelje, toda take, ki znajo slovenaki in od katerib. ima potem-slov. Jjudatvo v resnici kaj koristi. Z nemškimi inu ni pomagano. Grof Falkenhayn je pripoznal, da je to resnica, ali vlada ne imenuje potovalnih ucitftijev, ampak dežela. Zato jim on ue more obljubiti tacih ueiteljev, pač pa rad dnvoli podporo iz državne kaae uuitelju, ki sicer ugaja v tem oziru slov. Jjudstvu. Po takcm bode torcj trebn sktbeti islovencem aaniim, da dobijo tacega učiteija. Na to ae je podala dpputacija k pravoaodnjemu ministru, grofu Schonbornu. 0 tu, pri njem je imela ceh kup pritožb. Uradniki na Koroškem splob ne znajo slovenski ia pri c. kr. okr. sodnijah treba je tolmača, na^adno kacsga sluge iz tega ali unega uj]ada iti kako ta tolmaei! Revše navadno sara ne zna ni nemški ni slovenaki dobro. Minister je vprašal, ali a« godi ¦v kazenakih zadevah tako in ko so mu rekii, da aploh, zmaja! je z glavo, čoš, da je to v resnici čudno. Pa je rea čudno, Bog zna, f-e je mogoče kaj tacoga na Kitajskem. Gospod minister jim je obljubil, da bode gledal ustreči slov. Ijudstvu tudi v tem ter imenovati hoče Ie take uradnike, ki znajo slovenski. Dne 18. rjovembra je bila depntacija pri grofu Taaffe in ob enem pri naučnem miiiistru. To se nam ne zdi posebno dobro znamenje, vendar pa ata miniatra doputacijo vzprcjela prijazno. Vodja dcputacije je bil deželni poslanpc g. Muri ter ja razložil minist.roma želj« a!ov. ijudatva na Koroškem. Siov. jezik se naj vpeije kot ueni jezik, t. j. uči se naj alovenski po vseh aolah, ki so namenjene za proato ljudstvo; nemški jezik pa naj bode učni predmet t. j. otroci se ga uaj učijo od 4. leta, kar hodijo v šolo in naprej. Naj ae vpelje v slov. Ijudske šole nov abeceduik ter odpravi ta, ki je zdaj v koroških šolab. — Na učiteljišči naj se r.astavi za slovenščino učitelj, ki je izpraaan za srednje šole in naj se pomnoži število ur za aloveušeiuo na c. kr. učiteljišiii v Celovci. — Nadzorniki naj se naatavijo za slov. ljudske šole in za tiste, kjer se pouč-uje slovenski in ncmški, le taki možje, ki znajo oba doželna jezika. Ucitelji na slov. ljudakih šolah morajo biti zmožni iu to popolnem alov. jezika. Doslej pa tega ni. — Ministerstvo se prosi na zadnje, da reši biž ko brž prizive in proanje alov. občin za alov. ljudske šole. Miniater Gautsch je odgovoril, da mu bode skrb, ustreei tem željam, koiikrjr je mogoče. Izlasti hooe rešiti prošnje za slov. šole in to k malu ali jih reši pa ugodno, tega minister ni rekel. Sploh pa ta miniater mora še le pokazati v dejanji, da ni tako neprijaz