Starim obrtem bije zadnja ura? Rušenja pod celjskim soncem "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On ÜZITEKVDOBRIKAVIl PRAŽARM: 03/713-2666 ST. 71 - LETO 65 - CELJE, 10. 9. 2010 - CENA 1,25 EUR Preštevanje mrtvih otrok V Prožinski vasi jim je dovolj ceste smrti. Vaščani so se v sredo kljub nalivu protestno zbrali na avtobusnem postajališču, kjer morajo prečkati nevarno glavno cesto. Ob njej je od leta 1990 umrlo 9 ljudi. ÜI- Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Pahor optimist na Mosu Regijska gazela je KLS Nič več dolgovezno ■ . v v . ■ na sodiščih Kmetijstvo - posel ali životarjenje na obroke? Foto: SHERPA Planina na Angelsko nedeljo Maratonec ubogal v zeno 2 DOGODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN UVODNIK Trpežna vrsta Če nekdo dolga desetletja vztraja v vseh mogočih in nemogočih razmerah poslovanja, doživlja vzpone in padce, se bori za preživetje in ima nazadnje v poslu celo naslednika, potem gotovi sodi v zelo trpežno vrsto ljudi. O nekaj takšnih »redkih primerkih« pišemo tokrat na straneh Novega tednika, gre pa za celjske obrtnike, ki kljub vse bolj praznemu mestu ne nameravajo zapreti svojih lokalov. Še vedno verjamejo, da se bo nekoč vendarle obrnilo na bolje ali da bo vsaj manj slabo, kot je zadnje čase. Sicer pa imajo po svoje še srečo. V glavnem gre za skromne družinske dejavnosti v lastnih prostorih, kar pomeni, da jim ni treba skrbeti še za plačevanje najemnin, plače ostalih zaposlenih Težje je tistim malo večjim, ki zaposlujejo in ki so s svojo dejavnostjo vezani na katerega od večjih podjetij, po možnosti potapljajoče ali že odpisano. Kako naj svojim delavcem zagotovijo plače in poskrbijo za vse druge obveznosti, če jim ti večji sistemi ne plačajo njihovega dela? Ali pa na to plačilo čakajo tako dolgo, celo do pol leta, da marsikdo ne zdrži. Če seveda po dolgih mesecih čakanja nazadnje ne dobijo niti za kruh in vodo . Zapirajo obrate, odpuščajo delavce, vmes se iz medijev sliši kakšna tragična družinska zgodba. Pozivi državi, naj kaj ukrene, se bolj slabo slišijo. Te dni jih bo spet kar nekaj, saj se je začel Mos in z njim številni govori o pomenu podjetništva in obrti. Vendar je lahko premier že na odprtju slišal, kako neenakopravno je, da se lahko obrtnik in mali podjetnik kaj hitro znajdeta v zaporu v primeru neplačevanja socialnih prispevkov, medtem ko tisti, ki ne plačujejo svojih podizvajalcev, ostajajo nekaznovani. Slišal je lahko opozorila, da višje trošarine pomenijo v mnogih dejavnostih še višje stroške poslovanja in še več ne-plačnikov, in še marsikaj so mu povedali. Se pa bojim, da se država ta hip bolj ukvarja z zaposlenimi v javnem sektorju, z zdravniki, upokojenci . Ali pa razglaša pomen in podporo dejavnosti, hkrati pa ravna drugače. Kot se je pokazalo te dni, ko na sejmu modrujejo o alternativnih virih energije in varčevanju z njo, obenem pa inšpekcija zahteva odstranitev sončnih kolektorjev s strehe sejemskih dvoran, češ da niso bili postavljeni v skladu z vsemi dovoljenji. Takrat, ko so jih postavili, so papirji zadoščali, kaj se je vmes zgodilo, pa vedo le uradniki v Ljubljani. Toliko o spodbudah države za podjetniške ideje . Stranka izključuje Vriska Izvršilni odbor SLS je sklenil, da predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk iz Ivence pri Vojniku ni več zaželen član stranke, zato je predlagal pristojnemu organu stranke, da nemudoma sprejme sklep o njegovi izključitvi. Odbor se je za to potezo odločil, ker Vrisk kljub zahtevam stranke ni nikoli trans-parentno ovrgel nedavnih ugibanj o domnevno visokih izplačilih osebnih prejemkov vodstvenim delavcem v zadružni zvezi niti ni utemeljil njihove višine glede na siceršnje trenutno slabo stanje v slovenskem kmetijstvu. Vrisk je sicer pojasnil, da je njegova plača primerljiva s plačami v podobnih organizacijah. Tako naj bi bilo »njegovih« 18.500 evrov bruto na mesec, vsaj tako je pojasnil Vrisk, celoten mesečni bruto strošek za plače treh članov uprave v letu 2008. K temu Vrisk dodaja, da plače v zadrugah niso javni podatki, saj ne dobivajo proračunskega denarja. US IZJAVA TEDNA Obžalovanje »Vem, da optimizma in upanja ni mogoče uzakoniti.« Premier Borut Pahor ob odprtju Mosa PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK Premier Borut Pahor s spremljevalci med ogledom sejma Pahor optimist, gospodarstveniki zaskrbljeni »Najhuje je za nami,« je ob odprtju 43. Mosa poudaril premier Borut Pahor -Gospodarstveniki kritično o razmerah v praksi Drugačna praksa V nasprotju s premierjem 2014 mCElEIll Na sejmu vseh sejmov, 43. mednarodnem obrtnem sejmu (Mos) v Celju, je bilo živahno že v jutranjih sredinih urah, torej še pred uradnim odprtjem. Seveda organizatorji, družba Celjski sejem, upajo, da se bodo množice na sejemsko prizorišče valile vse do srede. Slovesnosti ob odprtju so se, pričakovano, udeležili številni gostje, med katerimi pa smo opazili skoraj več kandidatov za volitve kot pravih gospodarstvenikov. Kot je izpostavil predsednik vlade Borut Pahor, sicer še nismo prebrodili krize, vendar smo na dobri poti. Tako je pozitivno ocenil trenutno stanje v gospodarstvu, saj smo kljub krizi že zabeležili gospodarsko rast v primerjavi z lanskim letom. »Vlada ne bo slekla delovnih oblačil,« je napovedal in nadaljeval, da je za ta cilj potrebno ponekod tudi popraviti temelje, da bodo še trdnejši. Pahor je svojem nagovoru podjetnikom in obrtnikom v Celju spomnil na slabo stanje slovenskega gospodarstva pred lanskim odprtjem sejma, ko je statistika pokazala znaten padec BDP-ja in ob tem opozoril na pozitivno rast v danem trenutku. Kot je dejal, krize s tem ni konec, je pa to znak, da uspešno premagujemo kreditni in likvidnostni krč. Seveda pa tudi ta pot navzgor ne bo možna, če ne bomo verjeli vase, si pomagali in delali za Slovenijo, kakršno si želimo, je z nekoliko domovinske vzgoje nadaljeval Pahor: »Želimo si varno državo v pravnem, socialnem in gospodarskem smislu, urejeno in zeleno deželo. Če tega ne bomo verjeli mi, tudi nam ne bo nihče.« Poudaril je, da so predstavniki malih in srednjih podjetij glavno gonilo te bitke: »Če ne vi, kdo bo dajal samozavest in upanje, da se pretolčemo skozi naslednje izzive in izi-demo kot zmagovalci krize, v katero je bila potegnjena tudi Slovenija.« Pahor je naštel številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela v Pahorjem pa je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavli-njek opozoril na pereče teme v podjetništvu in obrtništvu, kjer se v zadnjem času spopadajo s še posebej zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Zmanjšanje obsega poslovanja in posledično zapiranje obratov ter odpuščanje delavcev, likvidnost, vse večja plačilna Na sejmu je odjeknila novica, da naj bi najbogatejši Slovenec, Celjan Mirko Tuš, pred kratkim za pomoč prosil državo. To je posredno potrdila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radič, češ da sta se pogovarjala o možnostih pomoči države pri dokončanju že začetih projektov. Radičeva ni potrdila, da bi šlo za Tuševe finančne težave, ker da v Engrotušu načrtujejo tudi nove naložbe. Mirko Tuš je pojasnil, da se je v ministrstvu za gospodarstvo ustavil zaradi novega logističnega centra ter zagotovil, da ni prosil za državno pomoč. Mimogrede: če smo se novinarji ob pogledu na kandidate, ki so pred zaprtimi vrati čakali na premierja Boruta Pahorja, pred odprtjem sejma hahljali vsaj sami pri sebi, smo bili po odprtju in potem, ko smo sami brez izjav obstali pred prav tako zaprtimi vrati, toliko bolj glasno ogorčeni. letih 2009 in 2010 v pomoč oslabljenemu gospodarstvu ter spregovoril o pomenu malih in srednje velikih podjetij za slovensko gospodarstvo. »Država daje v teh časih, ko moramo skrbno paziti na vsak evro, veliko denarja za spodbudo malim in srednjim podjetjem, ker se ta v času krize lahko najhitreje prilagodijo. Ne samo, da lahko najhitreje najdejo nove tržne niše, ampak tudi zaposlijo ljudi.« nedisciplina in siva ekonomija - vse to povečuje nezadovoljstvo tako delodajalcev kot delavcev. V OZS neprestano opozarjajo na alarmantno stanje v slovenskem malem gospodarstvu. »V zadnjem času ugotavljamo, da se sprejemajo ukrepi, ki na tehtnico postavljajo našo konkurenčnost,« je dejal Pavlinjek. Tarejo jih višje trošarine, Zakon o davku na nepremičnine, zvišanje prispevkov za obvezno dodat- no pokojninsko zavarovanje _ Izpostavil je še kazenski pregon v primeru neplačevanja socialnih prispevkov, ki po njegovem v neenakopraven položaj postavlja prav obrtnike in male podjetnike. »Ob vseh drugih težavah, s katerimi se srečujejo slovenski obrtniki, mali podjetniki in tudi drugi predstavniki gospodarstva, se s takšnimi ukrepi nikakor ne moremo strinjati. Dejstvo je, da bi se morali namesto obremenjevanju in zapiranju podjetij usmeriti k njihovemu nadaljnjemu razvoju in bolj konkurenčnemu gospodarstvu,« je bil kritičen Pa-vlinjek, ki od vlade pričakuje, da bo gospodarstvo v teh zaostrenih razmerah razbremenila z nadaljnjimi vzpodbudnimi ukrepi. Tudi izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar je opozorila, da se gospodarske razmere izboljšujejo počasneje, kot si to želijo v gospodarstvu, a da je sejemska statistika letos vseeno dobra. »Na celjskem sejmišču se bo predstavilo 1.700 podjetij iz 34 držav sveta,« je ponovila Preskarjeva, pa tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je poudaril, da v teh težkih gospodarskih časih Mos navdušuje z odličnimi številkami in se kaže kot izjemna priložnost za celjsko in regijsko gospodarstvo. Šrot je omenil, da so lahko Celjani upravičeno ponosni na največjo gospodarsko prireditev v Sloveniji in Evropi, ter poudaril: »Celje je v času Mosa najlepše in najbolj živahno mesto v Sloveniji.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Rušenja pod celjskim soncem Inšpektorji najbolj »udarili« po sončnih elektrarnah na Celjskem - Prikimavanje elektrodistributerjev - Kdo je v ozadju? Gradbeni inšpektorji zahtevajo rušenje že postavljenih sončnih elektrarn. Največ odločb je bilo letos izdanih prav na območju Celja. Z odstranjevanjem sončne elektrarne je začelo podjetje Elek-tro Turnšek. Odločba o rušenju je doletela tudi družbo Celjski sejem in eno od gospodarskih poslopij v Košnici. Drugi še čakajo na obisk inšpektorjev. S priključevanjem na omrežje so prenehali tudi nekateri elektrodistribu-terji, med njimi Elektro Celje. Doslej so inšpektorji izdali šest odločb o rušenju sončnih elektrarn, ki so bile zgrajene na podlagi lokacijskih informacij. Polovica je bila izdanih letos, vse na območju Celja. V Elek-tru Turnšek so odločbo o odstranitvi nekaj več kot milijon evrov vredne naložbe na strehi poslopja za bivšo upravno stavbo Ema na Mariborski cesti, skupaj s 33 tisoč evri kazni, prejeli februarja. S pritožbo niso uspeli. »To je prava zmeš- okviru investicijskih vzdrževalnih del brez omejitve glede na površino ali moč naprave. Pri tem so jih še opozorili, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, če ne gre za poseg v konstrukcijo objekta ali dodatna gradbena dela. V družbi pojasnjujejo, da je večina modulov nameščena na konstrukciji, ki je samo položena na streho, saj je posebne aerodinamične oblike. En kvadratni meter strehe so s tem obremenili za 3 kilograme in pridobili pozitivno mnenje statikov. Za elektrarni so dobili kredit Eko sklada in ju brez težav priključili v omrežje ob »žegnu« elektroenergetskega inšpektorja in takratnih ministrov, ki sta se v dveh letih zvrstila na uradnem odprtju elektrarn. V nasprotju z njimi imajo gradbeno dovoljenje v dveh, prav tako, večjih celjskih podjetjih, in sicer v Elektru Celje in Celjskih mesninah. Direktor Elektra Celje Rade Kneževic pove, da niso razmišljali kratkoročno in šli po krajši poti kot »Nerazumljiva in nelogična je odločitev o rušenju več kot dva milijona evrov vredne naložbe. Pridobili smo vse takrat potrebne dokumente,« pravi predsednik upravnega odbora družbe Celjski sejem in v času gradnje elektrarn direktor družbe Franc Pangerl. »Kje je bil gradbeni inšpektor, ko smo napravo nameščali, jo dali v omrežje in to javno objavili? Zakaj se je po dveh letih odločil za takšno ukrepanje?« se sprašuje. njava, posledica neurejenega pravnega sistema v državi,« pravi direktor podjetja Janko Turnšek. »Začeli smo rušiti in vmes pridobili gradbeno dovoljenje. Ali bomo sedaj že razstavljene posamezne dele ponovno sestavljali nazaj?« se sprašuje in še v teh dneh pričakuje odgovor inšpektorjev. V družbi Celjski sejem so pred postavitvijo prve sončne elektrarne pred dvema letoma zaprosili za lokacijsko informacijo, za katero po veljavni zakonodaji ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Leto kasneje so postavili še dve in od ministrstva za okolje in prostor (MOP) dobili mnenje, da je nameščanje naprav na objektih ali ob njih možno v nekateri drugi. Želeli so imeti tudi, sicer takrat neobvezno, gradbeno dovoljenje. Trepet malih V Šmarju pri Jelšah je občina z družbo Bisol podpisala pogodbo za postavitev sončne elektrarne na strehi šole. Predvideno je bilo, da bi dela opravili med počitnicami, vendar zaradi omenjenih zapletov investitor z deli še ni začel. Podobno je s postavitvijo sočnih elektrarn na strehah osnovnih šol v Vojniku in Preboldu. Je-lica Bizjak iz Kmetijske zadruge Braslovče pravi, da je za postavitev elektrarne na strehi zadruge pred dvema letoma prav tako zadostovala lokacijska informacija, ki jo je izdala upravna Sončne elektrarne se lahko gradijo kot nov objekt ali kot rekonstrukcija obstoječega. Izjeme so investicijsko-vzdrževalna dela, to je namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic, ko se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja se njegova velikost in zunanji videz in gradbeno dovoljenje ni potrebno. Izgradnja sončne elektrarne pa se ne uvršča med investicijsko-vzdrževalna dela, je tolmačenje okoljskega inšpektorata. Na MOP pravijo, da investitorji niso upoštevali načel varne gradnje in dodajajo, da se zakonodaja ves ta čas ni spreminjala. Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) se sklicuje na tolmačenje MOP, da sončni zbiralnik ali celica nista elektrarna ter da prodaja elektrike v javno omrežje ne vpliva na to, ali je za elektrarno potrebno dovoljenje. Na neskladje in zmešnjavo kaže streha Elektra Turnšek. Bodo odstranjene module po pridobitvi gradbenega dovoljenja sedaj ponovno sestavljali nazaj, se sprašujejo. enota. Nemoteno so opravili tehnični prevzem, se priklo-pili v omrežje in pridobili nepovratna sredstva kmetijskega ministrstva, sedaj pa kot mnogi drugi trepetajo pred obiskom inšpektorja. Upravne enote so doslej izdale okoli 80 odstotkov dovoljenj za gradnjo foto-voltaičnih elektrarn po Sloveniji, medtem ko podatka, koliko je postavljenih »na črno«, ministrstvo nima. V združenju slovenskih foto-voltaikov trdijo, da je elektrarn brez gradbenih dovo- nih kreditov in čakajo na novo tolmačenje. (Ne)donosnost Proizvodnja zelene energije je ena redkih gospodarskih področij, ki trenutno beleži rast, ustvarja nova delovna mest in prinaša visoko donosnost. Družba Bisol, kjer izdelujejo fotonape-tostne module, ima za naslednje tri mesece postavljen investicijski načrt v višini 12 milijonov evrov in za več kot polovico teh naložb že odobrena sredstva, Posedel se še odloča Ministrica za gospodarstvo dr. Darja Radic pravi, da je šlo za nesrečen primer neskladij med gospodarskim in okoljskim ministrstvom. »Na gospodarskem ministrstvu smo se odločili, da bomo spremenili uredbo o infrastrukturnih objektih na področju energetike, v kateri bomo opredelili, za katere infrastruktur-ne objekte je potrebno gradbeno dovoljenje in za katere ne.« Poslanci državnega zbora so se ob koncu torkove izredne seje seznanili z odstopom poslanca in nekdanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. V poslanskih klopeh naj bi ga nadomestil Lojze Posedel. Lahovnik je namreč julija, ko je odstopil s položaja ministra za gospodarstvo, postal poslanec. Posedelu, ki je La-hovnika nadomestil v poslanskih klopeh kot nadomestni poslanec, pa je prenehal mandat. Po veljavni zakonodaji bo zdaj Državni zbor RS znova zaprosil Državno volilno ko- misijo za podatek o rezultatih volitev za potrditev mandata nadomestnega poslanca oziroma kdo z liste Zaresa ima pravico, da zasede Lahovni-kovo mesto. Ali bo Posedel tudi dejansko sprejel nazaj poslanski mandat, pa še ni gotovo. Kot pravi, se bo odločil v prihodnjih dneh, ko bo tudi uradno prejel poročilo volilne komisije. Spomnimo, da je pred dnevi že namignil, da utegne sprejeti drugačno odločitev, kot tudi na majave temelje postavil svoje članstvo v Zaresu. MJ ljenj kar 95 odstotkov. V združenju na čelu z Urošem Mercem, direktorjem družbe Bisol, glasno opozarjajo na nerazumno pojasnjevanje MOP-a, da gre pri postavitvi sončnih elektrarn za gradnjo objektov in ne za postavitev naprav. Prepričani so, da gre za absurd, ki ga pravnoformalno ne znajo pojasniti niti na MOP-u. Težave so nastopile še pri distribucijskih podjetjih, ki jim inšpektorji napovedujejo globe, če bodo še naprej v omrežje priklapljali sončne elektrarne. »Nujno potrebujemo uredbo, ki bo rešila zaplete. Znašli smo se v precepu med investitorji in inšpekcijo,« pravi Kne-ževic. Zapleta se tudi v bankah, ki so ponekod ustavile financiranje že odobre- a jih trenutno ne more črpati. Fotovoltaiki menijo, da so inšpektorji grešili ali pred dvema letoma, ko so izdajali dovoljenja in soglasja za priključitev nedovoljene gradnje v omrežje ali sedaj, ko ne omogočijo priklopa. V iskanju ozadja dogodkov naj bi na površje prišla moč lobija, ki podpira postavitev novega bloka šoštanjske termoelektrarne in izrabo fosilnih goriv, javno se tudi govori o lobi-ju projektantov in njihovi zahtevi po izdajanju gradbenih dovoljenj. V krogih blizu ministrstva pa, da so pritiski investitorjev po gradnji preveliki in da država ne bo več zmogla plačevati subvencij zanjo. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO O cetis' Gorenje kot nenemški igralec Na sejmu IFA v Berlinu tudi velenjsko Gorenje, ki je lani v Nemčiji preseglo magično mejo Na letošnjem sejmu IFA v Berlinu, ki se je končal v sredo, je sodelovalo tudi velenjsko Gorenje, ki je imelo svoj razstavni prostor med dvema velikanoma, Boschem in Siemensom, pri čemer so Velenjčani največji nenemški igralec na tem trgu. Sejma se je Gorenje letos udeležilo tretjič, med sejemskim dogajanjem pa je proslavilo tudi 60 let dela. Sejem IFA se je razvil v enega najvidnejših dogodkov v panogi gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, lani pa ga je obiskalo več kot 228 tisoč obiskovalcev. Gorenje se je letos na 500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo s tehnično in z oblikovno dovršenimi ter okolju prijaznimi aparati za dom, s sejma pa pričakuje za 3 milijone evrov dodatnih naročil. Sicer je Nemčija posamično največji Go-renjev trg, v skupni prodaji pa dosega 15 odstotkov. Kot je omenila izvršna direktorica prodaje v Gorenju Polona Bobinac, so lani v Nemčiji pod lastno blagovno znamko prodali približno 90 odstotkov izdelkov, ob tem, da so izgubili partnerja Quelle, s katerim so sodelovali 30 let in letno z njim ustvarili 30 mi- IZJAVA TEDNA »Gorenje je svetla zvezda, ki daleč in močno sije.« Slovenski veleposlanik v Nemčiji Mitja Drobnič na Go-renjevem razstavnem prostoru lijonov evrov prihodkov. Po besedah Bobinčeve je tržni delež Gorenja v Nemčiji štiriod-stoten, lani so na tem trgu prodajo povečali za skoraj petino in presegli magično mejo sto milijonov evrov prihodkov, pri čemer je tudi letos rast dvoštevilčna. Kot kažejo raziskave, je prepoznavnost blagovne znamke Gorenje v zadnjih štirih letih zrasla za 40 odstotkov. V ospredju varčevanje »V enem dnevu se v Nemčiji proda skoraj 50 tisoč gospodinjskih aparatov, v pol ure skoraj 5 tisoč, od tega 300 Gorenjevih,« je kot zanimivost omenil direktor Gorenja Nemčija Klemen Prešeren. »V preteklosti je Gorenje proizvajalo aparate, ki so porabili skoraj 500 kilovat-nih ur na leto, danes se je povprečna poraba zmanjšala za več kot dve tretjini. Tudi to je eden od pogojev, da smo prisotni in nadaljujemo rast na nemškem trgu. Varčevanje ni samo tržna niša, temveč navada povprečnega Nemca in Gorenje sledi temu trendu.« Sicer v velenjski družbi načrtujejo, da bo največ pozornosti med novostmi požela prvič predstavljena aplikacija GreenConnected, s katero je mogoče na daljavo upravljati nekatere gospodinjske apa- Veleposlanik Mitja Drobnič v družbi s Polono Bobinac in Klemnom Prešernom na sejmu v Berlinu. Slednji je izpostavil, da so se po štirih desetletjih prisotnosti zdaj na nemških trgih začeli pojavljati z radijskimi oglasi ter velikimi plakati v Berlinu, kar naj bi, tako Bobinčeva, opazila tudi Angela Merkel. rate. Prav tako so Velenjčani med drugim na sejmu IFA predstavili tudi novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov v razredu A+++, ki poleg doseganja najvišjega energijskega razreda ponujajo še dodatne varčevalne funkcije in tehnične izboljšave. Stavijo še na novo kolekcijo aparatov Pininfarina Titanium, sicer pa se Gorenje predstavlja z več uspešnimi kolekcijami zadnjih let, med drugim tudi oblikovalca Ka-rima Rashida. URŠKA SELIŠNIK Tudi Unior bolje Zreški Unior je v letošnjem prvem polletju od prodaje dosegel dobrih 60 milijonov evrov in s tem dosegel več kot polovično realizacijo načrtovanega obsega. Prodajni načrt je družba presegla za skoraj 4 odstotke. Poslovni izid družbe je v prvem polletju znašal 1,1 milijona izgube, kar je za 3,6 milijona evrov manj izgube kot v enakem obdobju lani. V prvih osmih mesecih je Unior prodal za slabih 74 milijonov evrov, kar predstavlja 5-odstotno preseganje načrtovanega obsega in 6 odstotkov več, kot je znašala prodaja v enakem obdobju lani. Za letos v Uniorju načrtujejo več kot 119 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,4 odstotka več kot lani. US Na LOubeaniv Oseben Hranimo LON v Cejju že deset Oet Hranilnica LON, d. d., Kranj se je v osemnajstih letih poslovanja razvila v vseslovensko hranilnico z enajstimi poslovnimi enotami. Poslovna enota v Celju v teh dneh praznuje deseto obletnico delovanja. Že od začetka posluje z dovoljenjem Banke Slovenije in v skladu z Zakonom o bančništvu. Z razpršeno lastniško strukturo v stoodstotni slovenski lasti ves čas zagotavlja financiranje rasti poslovanja in ustrezno kapitalsko ustreznost. Hranilnica posluje v skladu z lastno strategijo in usmeritvami, ni se izpostavljala tveganjem, ki izhajajo iz zadolževanja v tujini, hipotekarnih kreditov in menedžerskih odkupov. Zato je kljub krizi in oteženim razmeram preteklo poslovno leto zaključila uspešno, saj je bila rast več kot 15-od-stotna. Poslovni izid je glede na težavne razmere, v katerih je bil ustvarjen, odličen, saj je hranilnica ponovno dosegla eno najvišjih donosnosti na kapital v sektorju. Zaposleni največji trud vlagajo v povečevanje kreditne aktivnosti in obvladovanje stroškov, medtem ko je zbiranje sredstev še vedno njihovo tradicionalno uspešno področje. Poslovno enoto Celje uspešno vodi gospod Janez Leskovšek. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Od začetka poslovanja Hranilnice LON v Celju je minilo deset let. Kako gledate na ta leta poslovanja? Začetki niso bili enostavni, saj je bilo v bližnji okolici kar nekaj bank, zaradi česar smo se srečevali z močno konkurenco. Vendar smo s konkurenčno ponudbo, z individualno obravnavo strank ter s hitrim, z odzivnim in predvsem s prilagodljivim in kakovostnim bančnim servisom večali svoj tržni delež. Tako smo se zaradi povečanja obsega po- slovanja leta 2006 preselili v večje in modernejše prostore na Krekov trg 7. V novi enoti smo uredili tudi Lonijev otroški kotiček, kjer se otroci zamotijo z ustvarjanjem in risanjem, starši pa lahko ta čas v miru opravijo vse bančne posle. Katerih vaših storitev se v največji meri poslužujejo Celjani? V Celju smo v zadnjem obdobju kljub kriznim časom zabeležili rahlo rast potrošniškega kreditiranja ter odpiranja in poslovanja z osebnimi računi. Teh storitev se poslužuje več tisoč komitentov iz celjske regije in okolice. Prav tako uporablja naše storitve več kot 120 podjetij in obrtnikov, ki jim nudimo poslovanje tudi preko elektronske banke eLON. Zelo me veseli, da nam v zadnjem času svoje presežke zaupa vse več podjetij in javnih ustanov. Kaj ste ob tej priložnosti, ko praznujete deseto obletnico delovanja, pripravili za stranke? Deseta obletnica je že kar lepa številka, zato bi najprej izkoristil to priložnost in se zahvalil vsem za izkazano zaupanje. Ker želimo hvaležnost tudi pokazati, smo pripravili nekaj ugodnosti. Povečali smo obrestne mere za depozite, hkrati jih znižali za kredite in pripravili pakete dobrodošlice za nove komitente, tako za prebivalstvo kot za podjetja in podjetnike. Kaj iz varčevalne ponudbe v tem trenutku prav posebej priporočate? Že tradicionalno smo zavezani svojemu osnovnemu poslanstvu, ki je zbiranje vlog občanov, zato so naši pogoji in obrestne mere na tem področju boljši kot pri ostalih bankah. Nič nenavadnega torej ni, da lahko v hranilnici dobite višje obresti kot v drugi banki. V tem trenutku bi izpostavil dva Lonova varčevalna produkta, varčevanje Zlata rezerva in varčevanje Zlati LON. Pri Zlati rezervi gre za varčevanje z mesečnimi pologi, Zlati LON pa je oblika visoko donosnega depozitnega računa, kjer vam med drugimi kot posebno darilo podarimo tudi pravi priložnostni zlatnik. Kakšne so vaše prednosti na področju kreditiranja? Izpostavil bi stanovanjske kredite, ki so novost v naši ponudbi. Poleg ugodne obrestne mere jih odlikujejo tudi nizki stroški odobritve, prilagodljiva in dolga doba vračanja in individualna obravnava vsakega posameznega primera. V vsakem Vodja celjske poslovne enote Hranilnice LON Janez Leskovšek primeru se tudi posebej potrudimo, da je celoten postopek izpeljan hitro. Pri podjetniških kreditih bi izpostavil individualno obravnavo posameznega primera. Vedno se trudimo najti primerno rešitev za aktualne in bodoče komitente. Če prisluhneš svojemu komitentu, skoraj gotovo najdeš rešitev, saj sta le uspešno podjetje ali podjetnik zagotovilo za dobro poslovanje hranilnice. Načrti in vizija Hranilnice LON v prihodnje, kljub krizi ^ Kriza vsekakor vpliva na uresničevanje načrtov. Načrtovanje je zdaj večji izziv, saj se je treba neprestano prilagajati razmeram na trgu, ki se mesečno spreminjajo. Vsako odločitev je treba zaradi tega še bolj temeljito pretehtati. Kljub temu načrtujemo nove produkte, nekaj smo jih že realizirali, nekaj jih še bomo. Pred dvema mesecema smo odprli enajsto poslovno enoto in tako ostali zvesti viziji, da bomo vsaki dve leti odprli novo poslovno enoto, saj so poslovalnice srce naše strategije. Bančništvo ostaja perspektivna panoga in bo tudi po krizi ostalo pri osnovnem produktu, s tem, da bo moral biti posel bolj pregleden in učinkovit. Treba bo znati uspešno krmariti med rastjo, dobičkonosnostjo in tveganji. Umetnost uspeha je v tem, da znaš biti hkrati drzen in previden. Mi to smo, zato uspeh v prihodnje ne more izostati. Vse bralce bi za konec še povabil, da se oglasijo v naši poslovni enoti na Krekovem trgu 7 (nasproti železniške postaje) in se pozanimajo o naši ponudbi. Lahko nas tudi pokličejo na 03/425 51 70 in 03/425 51 71 ali poklikajo www.lon.si, kjer si lahko ogledajo celotno ponudbo. Promocijsko besedilo Dijaški dom končno Predah za iskanje rešitev do začasnega vodstva Celjski dijaški dom je v sredo po več kot dveh mesecih brezvladja po razrešitvi nekdanje ravnateljice in teden po začetku šolskega leta končno dobil vršilko dolžnosti. Mileno Čan-žek, dotlej predsednico sveta zavoda, so člani sveta zavoda podprli skorajda soglasno. S postopkom razrešitve se ukvarja sodišče, saj je bivša ravnateljica Nataša Kajba Gorjup (še vedno v bolniškem staležu) poiskala pravno zastopstvo, sama pa je v komunikaciji s svetom zavoda navedla, da se še vedno ima za ravnateljico. Sredina seja sveta zavoda je torej končno postregla s konstruktivno rešitvijo. Svet zavoda se je pred glasovanjem seznanil z vsebino pogovorov na ministrstvu, o katerih smo že poročali, ter s tem, da se je Nataša Kajba Gorjup zoper postopek razrešitve pritožila na delovno sodišče. To je njeno pritožbo zavrnilo, zato se je pritožila še na upravno sodišče. Ne glede na to, kakšen bo razplet na sodišču, so se člani strinjali, da je nujno treba imenovati začasno vodstvo, saj dijaški dom brez njega preprosto ne more več funkcionirati. To so potrdili tudi zainteresirani predstavniki zaposlenih v domu, ki so se seje prav tako udeležili. Na njej je bilo slišati kar nekaj o tem, s kak- šnimi težavami so se soočali v zadnjih dveh mesecih, ko so se morali znajti brez vodstva. Milena Čanžek je člane sveta seznanila še z ugotovitvami šolske inšpekcije, ki je pod drobnogled vzela postopek razrešitve. Gre za neob-vezujoče mnenje inšpektorata, ki ugotavlja, da je v postopku manjkal sklep sveta zavoda o začetku postopka razrešitve. Sklepa o VB« ■ ■ razrešitvi niso razveljavili Svet zavoda je zato najprej glasoval o predlogu, ali sklep o razrešitvi razveljaviti. Od 11 glasujočih se jih je osem izreklo proti razveljavitvi sklepa, trije so se vzdržali, med njimi predstavnica ministrstva za šolstvo Alenka Jež Heinc, ki je predlagala celo, da bi se z imenom in priimkom zapisalo, kdo je kako glasoval, če bo slučajno sklep kdaj »stvar postopka na sodišču.« Mileno Čanžek je kot vršilko dolžnosti potrdilo deset članov sveta zavoda, poleg tega ima močno podporo v sindikatu, katerega člani so zaposleni. Čanžkovo so za vršilko dolžnosti ravnateljice imenovali za obdobje enega leta, te funkcije pa socialna pedagoginja ne bo opravljala prvič. V vsakem primeru se je lotila izjemno nehvaležne naloge, saj bo najprej morala sanirati posledice dolgega obdobja brezvladja. »Nimam ambicij, da bi bila pomembna, šele včeraj sem vprašala, kakšna je sploh plača ravnatelja, in veliko raje bi se kot vzgojiteljica posvetila dijakom. Vendar sprejemam odgovornost in s podporo zaposlenih bom poskušala dom voditi po svojih najboljših močeh,« je zagotovila Čanžkova. POLONA MASTNAK Zaostrovanje razmer v številnih zdravstvenih ustanovah in vedno bolj glasne zahteve, naj zdravniki in vlada poiščeta dogovor, ki bo preprečil sesutje zdravstvenega sistema, je v sredo obrodil sporazum, ki so ga podpisali minister za zdravje Dorjan Marušič in predstavniki zdravniškega sindikata Fides. Sporazum je včeraj že potrdila vlada, danes ga bo po pričakovanjih na izredni konferenci tudi Fides. Šele potem bodo tudi predstavili podrobnosti sporazuma. Zaenkrat je znano, da predvideva pravilnik o različnih oblikah zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva. Torej ne samo dežurstev, temveč tudi turnusnih in drugih oblik dela. Te oblike dela bodo v pravilniku tudi ovrednotili. Čas dežurstva naj bi bil plačan glede na ovrednotenje dežurnega mesta, delo v turnusu ali v času pripravljenosti pa bo vezano na plačni razred posameznika. Pravilnik bi po napovedi ministra Marušiča lahko pripravili že oktobra, veljal pa bo za vse, ki so vključeni v zdravstveno dejavnost. Sporazum predvideva še oblikovanje mreže dežurnih mest ter odprtje kolektivne pogodbe. Po pričakovanjih bi naj zdravniki začeli vračati soglasja za delo preko polnega delovnega časa že danes oziroma najkasneje v ponedeljek. To bo seveda pomenilo vrnitev dela zdravnikov na stare tirnice, s tem pa konec težav. MBP, STA Srečanje upokojencev Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje (PZDU) in Občina Žalec sta pri dvorcu Novo Celje pripravili srečanje upokojencev. Zveza šteje 27 tisoč upokojencev, kjer v 32 občinah deluje 72 društev. Srečanja se je udeležilo okoli 1.500 upokojencev in drugih gostov, med njimi tudi poslanci v državnem zboru Andreja Rihter, Jakob Presečnik in Štefan Tisel, ter osem županov. V uvodu je zbrane nagovoril predsednik PZDU Celje Emil Hedžet, ki je nekaj besed namenil trenutnemu materialnemu stanju upokojencev, med katerimi marsikdo zaradi nizkih pokojnin jesen življenja preživlja na robu preživetja. Srečanje so popestrili godbeniki iz Zabukovice, Pevsko društvo upokojencev Celje pod vodstvom Milana Kase-snika, harmonikar Gašper Vodeb, Oktet županov in Lidija Koceli. TT Dolgoletni direktor družbe KLS Mirko Strašek Ljubenski KLS kot gazela Sinoči so v Celjskem domu za letošnjo gazelo, torej najboljše hitro rastoče podjetje v celjsko-zasavski regiji razglasili podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji. Izbor v slovenskem merilu bo oktobra. V ožji izbor sta se uvrstila še družinsko trgovsko podjetje Jagros in Mik, izdelovalec stavbnega pohištva, ki je bil med nominiranci za regijsko gazelo že lani. Kot so zapisali v obrazložitvi, je podjetje KLS eno najbolj avtomatiziranih in robotiziranih podjetij za izdelavo zobatih, signalnih in masnih obročev za vztrajnike motorjev za avtomobilsko industrijo. Izvaža kar 81 odstotkov izdelkov, med drugim desetino na Kitajsko. Tržni delež KLS pri proizvodnji zobatih vencev v Evropi je 40-odstoten in v svetu 12-odstoten. Njihovi proizvodi so vgrajeni v avtomobile 26 avtomobilskih znamk, kot so Peugeot-Citroen, Ford, Toyota, Renault, BMW, Fiat, Audi, Volkswagen ^ Vodstvo se z direktorjem Mirkom Straškom na čelu zaveda, da so zelo pomemben kapital podjetja zaposleni, zato v njihovo izobraževanje in usposabljanje ter razvoj novih izdelkov in proizvodnih procesov nenehno vlagajo do 5 odstotkov letnih prihodkov. Slovensko gazelo bodo razglasili 20. oktobra v Ljubljani, doslej pa sta s Celjskega ta laskavi naslov prejela polzelski Dat-Con in celjski Engrotuš, ki so ga v preteklosti dvakrat razglasili za slovensko gazelo. US Simpozij s kardinalom V Celju je Vincencijanski simpozij, ki se bo pod geslom Sodobni ubogi - naša pot končal v nedeljo, 12. septembra. V okviru simpozija se vrstijo predavanja in okrogle mize o dobrodelnosti in socialni izključenosti. Srečanja v Celju se udeležujejo člani Vincencijanske družine iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije, z Madžarske, Slovaške in iz Ukrajine. Danes, v petek, jim bo na temo ubogih brez vrednot govoril ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, jutri o material- nem pomanjkanju misijonar Paul Christopher Roche ter v nedeljo na temo uboge Cerkve kardinal dr. Franc Rode. V nedeljo bo pred Domom sv. Jožefa slovesnost v počastitev slovenskega kardinala zlatomašnika, s somaševa-njem ob zaključku Vincen- cijanskega leta. Mašo bo vodil kardinal Rode. V tem letu se verniki spominjajo 350-letnice smrti sv. Vincencija Pavelskega in sv. Ludovike, ki sta ustanovila misijonsko družbo lazaristov ter red sester usmiljenk. Sv. Vincencij je zavetnik vseh krščanskih dobrodelnih ustanov ter sv. Ludovika zavetnica vseh tam delujočih. BJ 6 I REPORTAŽA NOVI TEDNIK »Lani je še nekako šlo, letos je težko. Ljudje včasih sploh ne pridejo po čevlje, ki jih prinesejo popravit,« pravi čevljar Branko Kolar. Delavnico ima v Gosposki ulici že 37 let. Starim obrtem v središču mesta bije zadnja ura? Obiskali smo nekatere stare celjske obrtnike, ki že desetletja vztrajajo v mestnem jedru - Koliko časa še bodo? Večina prodajaln in lokalov v celjskem mestnem središču ne zdrži dolgo. Vedno znova zapirajo svoja vrata, najemniki in ponudba v njih se menjajo kot po tekočem traku. Na drugi strani v središču mesta nekateri s svojo dejavnostjo vztrajajo že desetletja. In niti v sanjah ne razmišljajo, da bi odšli kam drugam, kjer je na kupu več ljudi in kjer se morda obeta boljši zaslužek. Kaj jih veže na staro mestno jedro, ki izumira? Se da v njem preživeti? Kako globoko je finančna kriza zarezala v njihovo dejavnost? Vse to nas je zanimalo, ko smo trkali na vrata njihovih delavnic. Čevljarja Branka Kolarja iz Gosposke ulice smo zmotili sredi dela. Ravno je po naročilu izdeloval čevlje. Prostor je bil prežet z vonjem po usnju. Kot da bi se vrnili v nekdanje čase, ko je bilo čevljars-vo eden bolj cenjenih poklicev. Danes niti čevljarske šole ni več. In tudi zaslužka ne, potarna Branko Kolar. Lani je še nekako šlo, pravi, letos je težko. Upa, da bo na jesen in zimo kaj več dela. »Včasih se zgodi, da je znesek za elektriko večji od zaslužka. Včasih tudi po nekaj dni ni nobene stranke. Dogaja se tudi, da marsikdo po popravljene čevlje sploh ne pride. Nekaj jih imam tukaj že pol leta ali več. Nekateri enostavno pozabijo nanje, drugi za popravilo nimajo denarja,« pripoveduje. Do lani so v Čevljarstvu Kolar ob popravilu čevljev izdelovali tudi ortopedsko obutev, zdaj čakajo na podaljšanje koncesije oziroma na razpis. Družina se s čevljarstvom ukvarja še skoraj sto let. V Gosposki ulici ima Branko Kolar delavnico od leta 1973. »Oče je delavnico prevzel od svojega strica ter jo nato prepustil meni. Zdaj družinsko tradicijo nadaljuje hči Lucija, jaz pa ji z veseljem pomagam. Ker imata s partnerjem še neko drugo dejavnost, nekako gre. Samo s čevljarstvom pa ne vem, če bi se dalo preživeti,« skomigne z rameni. Po kratkem premisleku skrom- v salon, dobimo prijeten občutek domačnosti in hitro nam postane jasno, zakaj ljudje pravijo, da je to lokal z dušo. Stranke se zagotovo rade vračajo k vam, ogovorimo Hrnčičevo, ki ravno odloži škarje. »Imamo stalne stranke, ne samo iz Celja, ampak tudi iz okoliških krajev. K nam se ne pridejo samo ostrič, ampak tudi prebrat časopis, na pogovor. Vzamejo si čas. Zanje je obisk frizerja obred,« prikima. Hkrati prizna, da časi niso rožnati. »Zaenkrat je težko, ampak upam, da se bodo stvari obrnile na bolje. Malo lažje je, ker je lokal naš in nam ni treba plačevati drage najemnine. Sicer pa se držimo načela, da je treba vztrajati tudi, ko je hudo.« jaz tu notri še dolgo delala,« se ozre po salonu, opremljenem s stoli in z ostalimi frizerskimi pripomočki še iz časa njenega dedka. Eden redkih, ki v središču mesta vztrajajo že več desetletij, je tudi urar Dušan Godnik. Njegov oče je v Sta-netovi ulici urarsko delavnico odprl leta 1945. Sprva so ure le popravljali, zdaj jih že nekaj let tudi prodajajo. Ker se s tem ukvarjajo samo domači in ker je lokal njihov, še nekako gre, pravi Dušan. »Če bi imeli zaposlene in še najemnino plačevali, bi bilo bolj kritično,« pristavi. Za nadaljevanje tradicije, če bodo le ljudje še naprej tako radi zahajali k njim, se urarstvu Godnik ni treba bati. Hči Brina, ki je prevzela obrt, z dušo in s srcem opravlja to Po mnenju knjigoveza Branka Bogataja nikjer ni tako »luštno« kot v Gosposki ulici. Mojca naslednika, ki bi nadaljeval družinsko frizersko tradicijo, zaenkrat še nima, a si s tem ne beli preveč glave. »Tudi moj oče sprva ni imel naslednika, a je potem tako naneslo, da sem jaz prevzela lokal. Poklic vzgojiteljice sem dala na stran in pred 15. leti začela delati v domačem salonu. Imam dve hčeri, morda se bo katera odločila nadaljevati tradicijo, sicer bom pa delo, pravi Dušan. Le to ga žalosti in enako tudi ostale sogovornike, da mestno jedro ni več to, kar je bilo nekoč. Da so lokali, ki so bili še pred desetletjem nosilci družabnega življenja, zaprti. Da se trgovine praznijo. Da obrtne izložbe izginjajo _ Da mesto izgublja dušo _ BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Eden redkih, ki v središču mesta, v Stanetovi ulici, vztrajajo že več desetletij, je tudi urar Dušan Godnik. no doda: »Vztrajamo iz naše delavske navade.« Nato se ponovno zatopi v delo, ki ga tako s srcem opravlja. Nikjer ni tako »luštno« kot v Gosposki »Ko sem leta 1967 v Gosposki ulici odprl knjigoveznico, smo bili v tej ulici sami obrtniki, nobene trgovine ni bilo. Včasih je bila to najbolj pretočna celjska ulica, zdaj je vse drugače. Redkokateri obrtnik še vztraja. To se mi ne zdi prav,« stanje nekoč in danes oriše knjigovez Branko Bogataj. Tudi ta ima srečo, da ima naslednika, ki je pripravljen nadaljevati obrt. Ogromno obrtniških delavnic je namreč v Celju zaprlo svoja vrata ravno zato, ker obrtniki niso imeli nikogar, ki bi njihovo delo nadaljeval. Branko Bogataj je knjigoveznico prepustil sinu. Pravi, da je dela zaenkrat še dovolj, čeprav se je veliko spremenilo. »Včasih so bili uradni listi, finančne kartice, razni načrti in podobno, česar zdaj v tiskani obliki ni več. Vse je šlo na zgoščenke, toda zaenkrat še gre. Mislim, da dva v tej delavnici zaenkrat lahko preživita,« pripoveduje knjigovez in doda, da Gosposke ulice nikoli ne bi zapustil. »Tu ne vztrajam zaradi dobička, ampak zato, ker je v tej ulici najbolj >luštno<,« pristavi. Vztrajati tudi, ko je hudo S tem se zagotovo strinja tudi lastnica frizerskega salona Karli Mojca Hrnčič. Lokal v Gosposki ulici 2 je že leta 1945 odprl njen dedek Karli Šunko. Ko vstopimo Frizerstvo Karli je znano daleč naokoli. Mnogi se strinjajo, da je to lokal z dušo, obisk frizerja pa za marsikoga pravi obred. epotica poletja I NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE I lepotica poletja Glasujem za dekle številko Ime in priimek: Naslov: Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. AjdaCajhen Nataša Golob Sanja Ramšak Natalija Pustišek Anja Goleč Laura Turnšek Ines Gobec InesPotočin Maja Belak Ana Bukovac AnjaSpes Sara Rezec Katja Polutnik Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl Št. 71 - 10. september 2010 - Valentina Krasniqi 8 NOVI TEDNIK Mestni avtobusi bodo kmalu vozili tudi po Celju Celjski mestni svetniki bodo tik pred volitvami na mizo dobili odlok o izvajanju javnega mestnega prometa Javni avtobusni mestni promet je dolgoletna želja Celjanov. Zdaj se jim bo, kot kaže, vendarle izpolnila. Strokovne službe Mestne občine Celje so namreč po več letih tuhtanja in proučevanja različnih možnosti organizacije mestnega prometa le pripravile predlog odloka o njegovem izvajanju. Mestni svetniki ga bodo na mizo dobili 20. septembra na svoji zadnji seji v tem mandatu. Celjani so na Mestno občino Celje v preteklosti večkrat naslovili pobudo za vzpostavitev mestnega prometa oziroma vsaj nekakšne krožne linije, ki bi potekala mimo večjih trgovskih centrov in do središča mesta. Zlasti močno željo po uvedbi javnega mestnega prometa je bilo v zadnjem času zaslediti med Hudinjčani. Ti so v zadnjih letih ostali brez lekarne in banke, zato bi bila zanje, Celje bo, kot kaže, vendarle dobilo mestni promet, a ta na bo zastonj kot v Velenju. kot tudi za vse ostale Celjane z obrobja mesta, možnost uporabe javnega mestnega prometa več kot dobrodošla. Z njim bi se brezplačno ali za simbolično ceno odpeljali po opravkih. Prav tako bi bil mestni promet dobrodošla rešitev za starše, ki morajo svoje otroke popoldne voziti k različnim interesnim dejavnostim. Tako jih bodo zdaj lahko samo posadili na avtobus in imeli eno skrb manj. »Predlagana krožna pot bi povezala med 60 in 70 odstotkov prebivalcev Celja. Zajela bi večino mestnih četrti in nekatere krajevne skupnosti, staro mestno jedro in trgovske centre. Avtobus bi vozil na 15 ali 20 minut,« pravi podžupan mag. Marko Zidanšek, ki pričakuje, da bodo mestni svetniki odlok tudi podprli in da bo mestni promet v Celju lahko zelo kmalu zaživel. A moti se, kdor pričakuje, da se bo po Celju z avtobusom vozil zastonj. »Dnevna vozovnica naj bi stala en evro - razliko do polne cene bi subvencionirala mestna občina - pri čemer bi ponudili tudi možnost mesečne in letne karte,« dodaja Zidanšek. Glede na številne pobude in želje občanov po uvedbi mestnega prometa bi pričakovali, da bodo avtobusi po Celju vozili nabito polni. A se lahko zgodi, in to skrbi tudi občino, da vsaj na začetku ne bo ravno tako. Ali bodo ljudje uporabljali mestni promet ali ne, je namreč poleg cene in avtobusne linije (torej, kje bo avtobus vozil), odvisno tudi od tega, ali bodo ljudje pripravljeni spremeniti svoje navade in se odreči udobju lastnega prevoza. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) LOKALNE VOLITVE Izboljšati rezultate izpred štirih let Člani celjske območne organizacije Socialnih demokratov so na ponedeljkovi konvenciji v Celju potrdili kandidaturo mag. Andreje Rihter za celjsko županjo. Prav tako so potrdili tudi liste svetniških kandidatov za občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna. SD ima v tem mandatu v celjskem mestnem svetu štiri svetnike. Predsednik območnega odbora stranke Stane Rozman verjame, da jim bo v naslednjem mandatu uspelo še povečati število svetniških mest, županski kandidatki pa izboljšati rezultat, ki ga je na zadnjih volitvah dosegel njihov kandidat za župana Celja. Pred štirimi leti je namreč Stane Me-le med štirimi županskimi kandidati po številu prejetih glasov zasedel tretje mesto. »Verjamemo, da se bo Andreji Rih-ter na tokratnih volitvah uspelo uvrstiti v drugi krog. Vse javnomnenjske ankete ji kažejo, da je edina kandidatka, ki se lahko pomeri s sedanjim županom Bojanom Šrotom,« pravi Rozman. Stranka SD bo v Celju nastopila s polno 33-člansko listo za mestni svet, popolnje-ne liste ima stranka tudi v ob- činah Vojnik in Štore, medtem ko bo na Dobrni nastopila z manjšim številom svetniških kandidatov. V prvi celjski volilni enoti je nosilec liste Branko Verdev, v drugi Andreja Rih-ter ter v tretji Janja Romih. Kot je še dejal Rozman, bodo Socialni demokrati na tokratnih lokalnih volitvah v Voj-niku podprli zdajšnjega župana Bena Podergajsa, medtem ko v Štorah razgovori o tem, koga bodo podprli, še tečejo. Na volitve preveč optimistično? Za mesta v celjskem mestnem svetu se bo potegovala tudi Lista Civilnih iniciativ Celja. Glavni cilj njenega delovanja v mestnem svetu bo prizadevanje za zdravo in poplavno varno okolje, kar je že sedaj prvenstvena naloga predstavnikov in predstavnic CI Celja. Lista se na volitve podaja, ker so njeni predstavniki prepričani, da morajo vztrajati in dosledno zahtevati pravico do zdravega okolja, ki je zapisana v ustavi, a je žal nespošto-vana. »Ker so odgovorni v preteklosti podcenjevali ekološko degradiranost Celjske kotline ter nevestno in nestrokovno ravnali z okoljem in naravo, je nujno spremeniti politiko, ki interes kapitala postav- lja pred interes ljudi. Trdno smo prepričani, da samo organizirana civilna družba, ki bo imela svoje zastopnike tudi v mestnem svetu, lahko sodeluje pri soodločanju v naši državi,« poudarja predstavnik celjskih civilnih iniciativ in nosilec kandidatne svetniške liste v drugi celjski volilni enoti Boris Šuštar. Lista se na volitve podaja polna optimizma in s po mnenju nekaterih težko uresničljivimi cilji. V CI namreč računajo na vsaj šest svetniških mest. »Menim, da to ni nedosegljiv rezultat. Celjankam in Celjanom smo se dobro predstavili s svojim dosedanjim delom in trdno sem prepričan, da nas bodo na volitvah nagradili,« pravi Šuštar. Poleg njega bosta nosilca kandidatnih list v Celju še Alenka Golež v prvi celjski volilni enoti ter Aljoša Bona-jo v tretji. BA Konec novembra na Lipo Gradnja večnamenske stavbe v blokovskem naselju Lipa v Štorah, kjer bo med drugim težko pričakovana večja trgovina z živili, je v tretji gradbeni fazi. Poleg Mercatorjevega marketa bodo tam različni lokali, med njimi pošta, cvetličarna, frizerski salon, pice-rija in tudi nova javna knjižnica ter prostori za potrebe občinske uprave. Občina pogodbe za nakup prostorov zaenkrat še ni podpisala. »Pogodbe so pripravljene, pravne službe se usklajujejo. Ne vidim razlogov, da ne bi podpisali,« pojasnjuje občinsko zamudo župan Miran Jurko-šek. Pobudnik gradnje stavbe, ki bo merila dva tisoč kvadratnih metrov, je prav občina, saj so se občani pritoževali zaradi šibke trgovske ponudbe. Objekt, katerega investitor je družba Merca- Gradbišče večnamenske stavbe v blokovskem naselju v Štorah. Iz težko pričakovane večje živilske trgovine nastaja mogočna zgradba. tor, gradi družba GIC Gradnje ter bo po terminskem planu končan konec novembra. V trgovino naj bi prvi kupci vstopili decembra. BJ IZJAVA TEDNA »Uaaaau! Potem bo pa treba razširiti mestni svet.« Komentar Andreje Rihter na izjavo Borisa Šuštarja, da Lista CI Celja v mestnem svetu računa na vsaj šest svetniških mest. Štoram denar za vrtec V Štorah naj bi nov vrtec na Lipi zgradili do začetka naslednjega šolskega leta. Občina je prejela od ministrstva za lokalno samoupravo sklep za sofinanciranje rekonstrukcije ter gradnje prizidka vrtca na Lipi pred nekaj dnevi. Za vrtec s štirinajstimi oddelki, ki naj bi stal 1,3 milijona evrov, bodo prejeli 83 odstotkov evropskih sredstev, ostalo bo morala plačati občina. V prizidku, ki ga bodo zgradili, bodo oddelki vrtca ter v prenovljenem delu pro- Vedeževanje Astrologija 090 42 24 stori za upravo in za zaposlene. Po opravljenih javnih razpisih za izvajalce naj bi začeli z gradnjo v začetku prihodnjega leta, glavna gradbena dela pa naj bi izvedli med poletnimi počitnicami. BJ (odsluieno pohištvo, bela tehnika, grad lateriai...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Z Malešem in s Plečnikom po Rečici V Zgornji Rečici so na domačiji Grešakovih pred približno letom in pol v prenovljenem starem gospodarskem poslopju uredili galerijo. Pobudnica in domačinka Travica Maleš Grešak obiskovalce, če se prej najavijo, rada pospremi skozi likovno zbirko, v veliki meri tudi zapuščino njenega očeta, priznanega akademika Mihe Maleša. Vendar si želi več, več kot le bežen ogled zbirke, da si potem obiskovalec lahko od-kljuka obisk še enega lokalnega hrama kulture. Travica je že vajena šte- nih v LAS Društvo raznoli- vilnih obiskovalcev, turistov, ki se z veseljem ustavijo na brezhibno urejeni idilični domačiji v Zgornji Rečici. Hkrati pa si je ves čas nekoliko belila glavo, kako bi prišlekom še bolj približala zaklade Rečice. Naravne in kulturne bisere, saj jih v kraju ne manjka. Z idejo ter s pomočjo laškega Stika, Tica, še posebej Marine Bezgovšek, ter zavoda Porta B je nastal projekt Na ramenih velikanov - od Plečnika do Maleša. »Pot smo si zamislili tudi kot proces spoznavanja pomembnih in znamenitih ljudi, ki so povezani s kraji. Ne le z Rečico, ampak tudi s kraji v občinah, poveza- kost podeželja, s Celjem, Štorami in z Vojnikom. Govorimo na primer o Almi Karlin, Doroteji Hauser, El-di Piščanec, Franu Rošu ter še o drugih velikanih 20. stoletja. Ti nas lahko marsikaj naučijo, hkrati gre za interpretacijo kulturne dediščine,« pravi Bezgovško-va. »V Rečici bi s tematsko potjo radi povezali Jožeta Plečnika in Miho Maleša. Plečnikov učenec je namreč zgradil fascinantno cerkev, posvečeno A. M. Slomšku, bila sem tudi v odboru, ko smo jo v celoti obnavljali. Škoda bi bilo, da je ne bi predstavili širši javnosti,« doda Grešakova, ki hrani številna dela svojega očeta, Travica Maleš Grešak (levo) in Marina Bezgovšek upata, da bo nova destinacija v Rečici kmalu zaživela. prav tako njegovih sodobnikov umetnikov, ki so trenutno na ogled v galeriji. V Galeriji Maleš občasno pripravljajo tudi druge bogate in vrhunske razstave. S tematsko potjo, označeno z informativnimi tablami, bi gostom ponudili tudi doživetje v naravi, saj je sprehod po blagem naklonu med cerkvijo in galerijo izjemno slikovit. Začenja se jesenska trilogija Maleš Grešakova in Bez-govškova nestrpno pričakujeta, ali bo odobren projekt, že prijavljen na razpis evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Upata, da bo uspešno prispeval k razvoju turizma na podeželju, hkrati k dvigu socialnega in človeškega kapitala za bolj kakovostno življenje. Načrti so veliki; pregled vsega likovnega in literarnega gradiva, usposabljanje za aktivno delo v galerijah, priprava raz- stav _ Projekt Na ramenih velikanov je namenjen predvsem mladim z manj priložnostmi, mladim na podeželju, a tudi invalidom in drugim, ki se zanimajo za neformalno strokovno muzeo-loško delo. Hkrati se v Galeriji Maleš že pripravljajo na pestro septembrsko dogajanje. »Danes, 10. septembra bomo z odprtjem razstave Milene Houška Pavlin, katere glavni motiv je drevo, počastili mednarodni dan varstva ozonske plasti. Otvoritev razstave njenih olj na platnu pripravljamo ob 19. uri. Oktobra bomo obeležili dan otroka s posebnim predavanjem o vzgoji, še nekoliko kasneje pa bomo povabili na kmetijo Pirc, kjer bo mogoče spoznati vsakdan kmetic,« naštejeta sogovornici. Galerija Maleš tako uresničuje svoje poslanstvo, da bi postala tudi središče dogajanja in učenja ter prispevala k razvoju kraja. POLONA MASTNAK Foto: TimE 140 let prostovoljnega gasilstva S parado okoli 450 gasilcev iz osmih gasilskih zvez iz celjske regije in povabljene gasilske zveze iz Hrastnika se je v soboto začela osrednja slovesnost ob 140-letnici Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Laško. Ob spremljavi Laške pihalne godbe so se gasilci sprehodili ob glavni cesti Laško-Celje čez most v Jagoče, kjer je bila osrednja prireditev. Kot osrednja govornica je spregovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki se je v svojem govoru dotaknila spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta bo vplival na odnos med gasilci in delodajalci, saj je slednje vse težje prepričati, da jim stojijo ob strani, ko morajo na intervencije. Omenila je tudi spoznanje, da so gasilci tisti del družbe, ki so sposobni povezati generacije. Govorec na prireditvi je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren, ki je omenil bistvo gasilskega poslanstva, torej pomagati v nesreči, ob obletnici pa je društvu podelil tudi plaketo zveze. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je izpostavil delo gasilcev ob poplavah, ki so v zadnjih letih večkrat prizadele občino, omenil pa je še sodelovanje med društvom in občino, ki ga je pohvalila tudi ministrica. Predsednik PGD Laško Bojan Špiler je potrdil, da je sodelovanje z občino zelo dobro. V zadnjih letih je gasilcem uspelo dobiti dve novi vozili - cisterno in vozilo za prevoz moštva. Velika želja laških gasilcev in predvsem predsedni- ka Špilerja je poklicno jedro. »Mandat imam do leta 2013 in upam, da mi bo to uspelo. Pogovori so se že začeli in če bomo uspešni, pomeni, da dobimo 6 do 10 poklicnih gasilcev.« Ob 140-letnici je župan društvu podelil pečat Občine Laško, ministrica pa priznanje Civilne zaščite. Gasilsko društvo Laško je ob tej priložnosti podelilo tudi priznanja za življenjsko delo Karlu Križniku, Slavku Špilerju in posthumno Rudiju Cestniku, po katerem se tudi imenuje tekmovanje, memorial, ki so ga prvič priredili v nedeljo. NIKA KOŠAK, foto: TimE Poleg laških »140-letnikov« se je parade udeležilo več kot 400 gasilcev iz gasilskih zvez celjske regije. VSE ZA VAŠ PRIJETNO TOPEL DOM Tel: 03/ 42 88 602, 604, Fax: 03/ 42 88 622,623 www.buderus.si, mail: info@buderus.si OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS OD 8.-15.9.2010, hala L . - Št. 71 - 10. september 2010 Buderus 10 NOVI TEDNIK Bolje društvom kot projektom S slavnostno sejo ob občinskem prazniku so v Žalcu izpostavili bogato in pestro društveno dogajanje in poudarili pomembne projekte, ki so tako ali drugače zaznamovali delo v občini v zadnjem letu. Župan Lojze Posedel je besedah Posedela tudi neus- Folklorna skupina Ponikva, Pokrajinski muzej Celje ter PGD Kasaze - Liboje, Velika Pirešica in Vrbje. Podelili so tudi značke župana, ki so jih prejeli Eva-Nina Kozmus, Medobčinsko društvo invalidov Žalec, Društvo hmeljarjev in hmeljarskih starešin, Nogometni klub Žalec, Miro Klinc, podjetje HRC in turistična kmetija Podpečan. MJ Foto: GrupA, TT med drugim izpostavil ustanovitev Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu kot primer dobrega sodelovanja spodnjesavinj-skih občin, uspešnega koriščenja evropskih sredstev in premagovanja birokratskih ovir. Napredek na področju komunalne infrastrukture predstavlja novozgrajena čistilna naprava v Kasazah, ki bo začela s poskusnim obratovanjem v prihodnjih dneh, medtem ko na dokončanje še vedno čaka več mesecev trajajoča izgradnja kanalizacije. Po številnih zapletih z Ve-gradom in neuspešnem podaljševanju rokov naj bi zdaj v mesecu ali dveh vendarle končali dela. Razočaranje je pešen začetek gradnje griš-ke šole in razveljavitev ter ponovna objava javnega razpisa za gradnjo. Drugače je na področju društvene dejavnosti, kjer v več kot 250 društvih in zavodu nudijo občanom številne in zanimive priložnosti za bogato življenje v kraju. Ob prazniku so v prostorih občine za boljšo dostopnost invalidom uredili tudi dvigalo in obnovili stopnišče. Najvišji priznanji, grba občine, so podelili Viktorju Furmanu za dolgoletno delo v društvih in KS Galicija ter Godbi na pihala Zabu-kovica ob njeni 130-letnici. Plakete občine so prejeli Sa-vina Naraks, Franc Udrih, Letošnji občinski nagrajenci z županom. Novo dvigalo je v spremstvu župana Posedela med prvimi preizkusila Nuša Ilovar. 090 42 24 Sobota, 11. 9. 2010, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 5. MEDN. FOLKLORNI FESTIVAL "OD CELJA DO ŽALCA", GALA NASTOP Nedelja, 12. 9. 2010, ob 8.00 S parkirišča za občinsko stavbo v Žalcu (dolžina poti 72 km) S KOLESOM V VSE KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE ŽALEC Sobota in nedelja (v septembru) od 15. do 17. ure PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE PRI RIBNIKU VRBJE ZKST ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Urejen dostop do jame Novo podobo v okviru projekta mreže lokalnih cest je dobila tudi cesta Šempeter -Ponikva, in sicer na odseku Podlog-jama Pekel ter prostor pred vhodom v jamo. Gre za 2400 metrov dolg in razširjen odsek, na katerem so opravili odvodnjava-nje, obnovili in povečali propuste, izkopali obcestne jarke in na določenih delih naredili zavarovano brežino s kamnito zložbo. Skupna vrednost del je znašala 730 tisoč evrov. Ob tem so uredili tudi vstopno točko v jamo Pekel, asfaltirali parkirišče, uredili osvetljen prostor za obiskovalce in stojnice ter zgradili mostiček čez potok Peklenščica, izpostavljena mesta pa zavarovali z jekleno odbojno in leseno varovalno grajo. Za ta del obnove so namenili 95 tisoč evrov. TT Izziv za tretji mandat Župan Tabora Vilko Jaz-binšek kandidature za tretji mandat ne najavlja kot priložnost za dokončanje začetih projektov, temveč kot izziv, kako zboljšati bivalno okolje kraja ter ga napraviti ljudem všečnega z vsemi potrebnimi infra-strukturnimi, kulturnimi, izobraževalnimi, naravovarstvenimi in produkcijskimi sestavinami. »Pred 12 leti občina razen štiriletne podružnične šole, enoodelčnega vrtca in pošte ni kazala obrisov samostojne lokalne skupnosti. Zdaj smo skoraj v celoti ujeli sosednje občine, saj v prihodnjem šolskem letu že vpeljujemo devetletno osnovno šolanje in širimo kapacitete vrtca vključno z jaslimi. Občinska stavba z zastavami ni več sramota kraju,« pravi Jazbinšek. Mnogo je postorjenega na cestnem področju in v za majhen kraj številnih društvih. Zdaj jih čaka velik izziv pri urejanju kanalizacije, in sicer s centralno čistilno napravo in za oddaljena naselja s pomočjo malih čistilnih naprav. Del pro- LOKALNE VOLITVE grama bo temeljil na ekologiji in poudarku na večji varnosti v prometu, predvsem na lokalnih cestah in ureditvi javnih poti ter prizadevanju za kvalitetnejšo oskrbo z vodo. Večina vodovodov je namreč še iz azbestnih cevi, nekaj domačij v hribovitih predelih pa je še vedno brez priključka. »Zelo sem se angažiral, da bi v kraj pripeljal dom starejših in oskrbovana stanovanja. Zemljišča in prostorski akti so pripravljeni, žal pa investitorji neodločni, saj je kriza odmaknila marsikateri projekt. Bitka za ta projekt se bo z morebitnim novim mandatom nadaljevala, saj bi tako pridobili tudi nova delovna mesta in razvoj storitvenih dejavnosti na področju turizma.« MJ Cilje bo uresničevala skupaj z občani Na kandidacijski konferenci občinskega odbora SDS Braslovče so potrdili Karmen Dvorjak kot kandidatko za županjo in svoje kandidate za občinske svetnike. Kandidatka za županjo Karmen Dvorjak je predstavila svoje videnje vodenja občine, okvirno predstavila program in poudarila, da si bo s svojim delom kot poklicna županja prizadevala graditi in izgraditi občino, ki bo vsem v ponos. Zastavljene cilje bo uresničevala skupaj z občani. Z dosedanjimi političnimi dogajanji v občini ni obremenjena, zato bo skrbela za enakopravno obravnavanje vseh občanov ne glede na status in politično pripadnost, za dobro komunikacijo med ob- Karmen Dvorjak činsko upravo in občani ter si prizadevala za izboljšanje trgovske ponudbe in zdravstvene oskrbe. Nadaljevala bo s prizadevanji za ureditev prometnic z ureditvijo križišč in izgradnjo krožišč ter si prizadevala za ureditev poplavne varnosti. Predstavilo se je tudi 15 kandidatov za občinske svetnike v vseh treh volilnih enotah. TT 12 volilnih napovedi Kandidat LDS za žalskega župana Gregor Vovk Pe-trovski je svoj volilni program strnil v 12 volilnih napovedi za vsako KS posebej. Napoveduje 50 novih podjetnikov in 400 delovnih mest, 100 novih stanovanj za starejše občane, mlade družine in za trg, odprtje novih podjetniških centrov in con, staro mestno jedro Žalca pa bi spremenil v center malih lokalov. Poskrbel bi za sejemska središča v Petrovčah in Levcu, Galicijo in Ponikvo spremenil v eko-kmetijski in turistični jedri ter kmetijstvo razvijal pod odmevno kmetijsko blagovno znamko. MJ Gradnjo kanalizacije sta župana Alojz Podgoršek in Vinko Jeraj potrdila s stiskom roke februarja lani v občini Šmartno ob Paki, zaključila pa pred dobrim tednom v občini Rečica ob Savinji. Spominska tabla za končano kanalizacijo V občini Rečica ob Savinji, natančneje v kam-pu Menina v Varopljah, so prejšnji teden tudi uradno, z odkritjem spominske table, zaključili gradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v občinah Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Kanalizacijsko omrežje so v obeh občinah dogradili lani v okviru projekta Rečica ob Savinji, ki je del operacije »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povod-ju Savinje«, poenostavljeno rečeno pa gre za urejanje po- rečja Savinje. Dolžina kanalizacijskega omrežja za obe občini je več kot 3 kilometre. V občini Rečica ob Savinji povezovalni kanal zajema območje naselij Varpo-lje, Nizka in Spodnja Rečica; v Šmartnem ob Paki pa so širili primarno kanalizacijsko omrežje. Naj omenimo, da je bil projekt, v nasprotju s spodnjesavinjskimi občinami, zaključen v pogodbenem roku, vrednost pa presega 647 tisoč evrov. Urejanje povodja Savinje se je sicer začelo konec leta 2004, ko je dvajset županov občin na povodju Savinje sklenilo posvetiti skupne na- pore čiščenju in ohranjanju čistih voda v svojem okolju. Na območju trinajstih občin na povodju reke Savinje je bilo oblikovanih pet skupin oziroma projektov, eden med njimi pa je bil tudi projekt Rečica ob Savinji. Operacija je dobila zeleno luč za gradnjo decembra 2007, skupni strošek pa presega 30 milijonov evrov. Namen celotne operacije je, da se v skladu z državnim operativnim programom in obvezujočimi roki na povodju Savinje zgradijo ustrezne čistilne naprave in kanalizacijska omrežja. US Za socialno naravnan proračun V Šoštanju se bo na listi stranke NSi s podporo stranke SLS za mesto župana potegoval Roman Kavšak. Kavšak ima za seboj nekaj bogatih političnih izkušenj, že 15 let je svetnik v šoštanjskem občinskem svetu. Meni, da je treba proračun naravnati bolj socialno, uvesti brezplačno šolanje, zmanjšati najemnine mladim družinam, nuditi brezplačno daljinsko ogrevanje in zmanjšati prispevke za novogradnje. Na volilno nedeljo, 10. oktober, gleda optimistično in pričakuje drugi krog volitev. MJ Foto: SHERPA www.radiocelje.com LOKALNE VOLITVE Šoštanj mu veliko pomeni Za župana Občine Šoštanj se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegoval Darko Lihteneker - Lihti, neodvisni kandidat s podporo Neodvisne liste za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče, Za Šoštanj gre!, LDS in Zares. V primeru izvolitve bo funkcijo opravljal poklicno. Dolgoletni vodja urada za družbene dejavnosti pri MO Velenje je že vrsto let aktiven tudi v domači, šoštanjski občini. »Za kandidaturo sem se odločil, ker sem domačin in mi Šoštanj veliko pomeni. Ugotavljam, da mesto in celotna občina že vrsto let stagnirata, medtem ko se podobno velika mesta po Sloveniji hitreje razvijajo. Niso pomembne samo komunalne storitve in trgovina. Potrebno je dati večji poudarek vitalnim vsebinam, pomembnim za vse občane,« pravi Lihteneker, ki v primeru izvolitve načrtuje spremembo filozofije vodenja občine. Darko Lihteneker Prepričan je, da je treba zmanjšati stroške za občane, hkrati pa nameniti več pozornosti mladim, socialno ogroženim in starostnikom. Zavzema se za 24-urno dežurstvo policijske postaje, ZD in lekarne. Podpira tudi izgradnjo bloka 6 ter vodstvo TEŠ, saj, kot pravi, gre za »domačine, vrhunske strokovnjake, ki imajo vizijo«. Ustanovil bi mladinski center, štipendijski sklad za razvojno prednostne poklice v občini, športni zavod, kulturnemu zavodu pa bi dal nove vsebine. PM u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 PE ENERGETIKA Tel.:03/8961256 PEUODOuoDiNKamiacijA Teb 03/889 M 20,03/889 If 00 l/ISOKflKflKOI/OSrsrORITEl/ ZNANJE,USll/flRJflLNOST,INOI/flTII/NOSr ZflNESLJII/OSr,UflNKOI/ITOSr Dan prometne varnosti AMD Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s številnimi društvi, ustanovami, šolami, občino Nazarje ter podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje izvedlo dan prometne varnosti z družinsko učno uro AMZS. Predstavitev je ponudila različne možnosti uporabe prometnih simulatorjev, poligona spretnostne vožnje za kolesarje, spoznavanje policijskih sredstev za nadzor cestnega prometa, poklica prometni policist ter policijskih vozil s sodobno opremo, odlično ohranjena in negovana starodobna vozila ter novo, pri nas konstruirano kolo z motorjem To-ri-Rifelj, ki ga bodo v kratkem začeli izdelovati za širši evropski trg na Poljskem. JOŽE MIKLAVC Za varno vožnjo v cestnem prometu je potrebna tudi vaja spretnosti WWW^HOVltedlUkiCOlll na kolesu. Iščemo najemnike gostinskih lokalov na bencinskih servisih MOL v Sloveniji MOL SLOVENIJA d.o.o. , Lendavska ulica 5A, Murska Sobota oddaja v najem gostinske lokale v sklopu naslednjih bencinskih servisov MOL v Sloveniji: 1. MOL Murska Sobota, Mala Nova ulica 1, 9000 Murska Sobota 2. MOL Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 91, 2310 Slovenska Bistrica 3. MOL Celje Mariborska, Mariborska cesta 111, 3000 Celje 4. MOL Celje Kidričeva, Kidričeva ulica 40, 3000 Celje 5. MOL Ribnica, Merharjeva ulica 13, 1310 Ribnica 6. MOL Kočevje, Ljubljanska cesta 40, 1330 Kočevje Ponudba se lahko odda za najem enega, več ali vseh gostinskih lokalov, ki so predmet najema. Podrobnosti glede pogojev najema so razvidne iz razpisne dokumentacije. Ponudnik, ki želi sodelovati na razpisu, se mora za pridobitev razpisne dokumentacije predhodno registrirati na elektronski naslov molslovenija@mol.si. Za več informacij o razpisu lahko pokličete na telefonsko številko 040 893 405 vsakdelovnikvčasu od 9. do 12. ure. Obravnavane bodo vse ponudbe, ki bodo pripravljene popolnoma v skladu z določili razpisne dokumentacije in ki bodo oddane oziroma predložene na naslov MOL SLOVENIJA d.o.o., Lendavska ulica 5A, 9000 Murska Sobota, do vključno l.oktobra 2010 do 12. ure. MOL Slovenija d.o.o. si pridržuje pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izbere najugodnejšega ponudnika ali kateregakoli ponudnika. O odločitvi oziroma izbrani ponudbi bodo vsi ponudniki pisno obveščeni po opravljenem izboru. ' vr NEIZMERNA DINAMIKA | www.mol.sl 12 Prenovljeno ■ ■ v v sredisce vinogradništva Klet v Imenem pri Podčetrtku, ki so jo postavili pred 22 leti, je postala nekakšna središčna točka vinogradništva v pokrajini ob Sotli. Pred kratkim so jo tehnološko prenovil. »Klet je srce vinske tradicije Obsotelja in Kozjanskega,« je na odprtju poudaril predsednik Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Stanko Javornik v imenu petsto članov in lastnikov. S postavitvijo kleti, ki so jo zgradili pod vodstvom takratnega direktorja zadruge Zdravka Počivalška, so želeli povrniti nekdanjo veljavo in ugled vina s tega območja. Vse od postavitve kleti v njeno tehnološko obnovo niso vlagali, zato se je kmetijska zadruga lotila triletnega projekta. Lani so nabavili tehnološko opremo za filtracijo vina ter klimatizirali skladišče za stekleničeno vino, letos se je tehnološka prenova kleti na- Direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Vinko But je povedal, da so na bližnjo trgatev, ki bo nekoliko pozneje kot prejšnja leta, pripravljeni. Trgatev prvih sort bo predvidoma po 20. septembru. V Kleti Imeno imajo 500 tisoč litrov volumenskega prostora, na leto odkupijo po približno 300 tisoč kilogramov grozdja, iz katerega pridelajo vino. Za letos načrtujejo nekoliko večji odkup grozdja kot prejšnja leta, omejujejo pa jih možnosti prodaje vina. Monografija o vinu in trti Ob prenovi Kleti Imeno je izšla monografija Vino in trta v Obsotelju ter na Kozjanskem, ki jo je s pomočjo evropskih sredstev izdala in založila Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah. V monografiji so zbrani različni podatki o vinogradništvu in vinih tega območja nekoč in danes, društvih vinogradnikov, vitezih vina, vin-sko-turističnih cestah, tamkajšnjih legendah in pesmih o vinu, lokalnih običajih ob življenjskih prelomnicah, vin- skih simbolih na kulturnih spomenikih, steklarstvu in vinu _ Avtorica monografije Ida Nova, ki je nekdanja dolgoletna kmetijska inšpektorica ter odlična poznavalka vi- nogradništva na tem območju, je zbrala podatke s pomočjo literature in ustnih virov, prav tako je poskrbela za stare fotografije ljudi pri vinogradniških opravilih. Po starem ljudskem verovanju pri krstu otroka botri naj ne bi pili vina, ker bi bil otrok pozneje zato pijanec. Kot je zapisala avtorica monografije Ida Nova, se tega niso čisto držali. Duhovnik Ferdinand Ripšl je na primer leta 1858 poročal: »Revni črviček še dolgo strada materinega mleka, ker botri, babica in cerkovnik večkrat do trde noči posedajo v krčmi. Tam se napiva zdravička za zdravičko ^ Pri vsaki zdravički se pristavi še kakšen smešen nagovor in nazadnje tudi nikdar ne pozabijo izprazniti svoje mere šentjanževca.« NOVI TEDNIK daljevala. Tako so sanirali tla ter prenovili prostore za promocijo in trženje vina, prihodnje leto bodo degustacijsko sobo spremenili v vinsko restavracijo ter ponudili gostom vinsko doživetje. Obenem s tehnološko prenovo pripravljajo še prenovo blagovne Z leve: avtorica monografije o vinogradništvu Ida Nova, direktor zadruge Vinko But ter predsednik zadruge Stanko Javornik znamke, saj je na vinskem trgu huda konkurenca. Na začetku so imeli v Kleti Imeno težave z nabavo grozdja, danes je nasprotno, saj je grozdja dovolj, omejeni pa so s prodajnimi možnostmi, je na odprtju spomnil direktor zadruge Vinko But. Vina Kleti Imeno so sicer na državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni že prejela najvišja priznanja. Zadruga je v posodobitev pridelave vin ter grad- bena dela v Kleti Imeno doslej vložila 300 tisoč evrov, vrednost vseh naložb bo znašala približno 600 tisoč. Projekt je delno sofinanciran s pomočjo evropskih sredstev. BRANE JERANKO LOKALNE VOLITVE Za cono pozitivni sklep Občina Kozje je prejela v preteklih dneh od ministrstva za lokalno samoupravo težko pričakovan pozitivni sklep za sofinanciranje gradnje poslovno-obrt-ne cone, ki bo na robu občinskega središča. Za prvo fazo cone, ki obsega ureditev hektarja površin, bo občina prejela blizu 600 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev, kar pomeni štiri petine upravičenih stroškov, ostalo bo iz občinskega proračuna. S prvo fazo gradnje poslovno obrtne cone, ki obsega gradnjo cest- nega omrežja in druge komunalne infrastrukture bodo končali septembra prihodnje leto, v drugi fazi pa je predvidena širitev cone na vsega skupaj dveh hektarjih in pol zemljišč. Cona bo v bližini novega trgovskega centra, ki ga nameravajo odpreti pred koncem leta. Občinska uprava se pogovarja o možnosti, da bi bila kot prvi investitor v novi poslovni obrtni coni poslovna enota Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Gradnja poslovne cone bo že peti letošnji projekt, ki ga izvaja Občina Kozje s pomočjo evropskih sredstev, za vseh pet skupaj pa bo prejela 1,6 milijona evrov. Ostali letošnji pro- jekti so rekonstrukcije lokalnih cest v naselju Kozje, Koz-je-Zdole-Lesično, Zdole-Ze-če ter zadnja faza triletnega projekta posodobitve vodovodnega sistema na Pokleku nad Podsredo. Med dvema že zaključenima velikima projektoma z nepovratnimi evropskimi sredstvi sta gradnja čistilne naprave Kozje, ki že deluje s polovico zmogljivosti, ter pred dvema letoma dokončana rekonstrukcija ceste čez najbolj odmaknjeno območje Občine Kozje, ceste Kozje-Vetrnik-Gorjane nad Podsredo. Za ti naložbi je občina pridobila 700 tisoč evrov nepovratnih sredstev. BJ V Bistrici ob Sotii županja? V Bistrici ob Sotli so objavili kandidaturo Ive Zo-renč za županjo. Volilni slogan kandidatke Slovenske demokratske stranke je: »Ne moremo delati velikih stvari, le majhne z veliko ljubeznijo.« Zorenčeva v programu poudarja, da mora biti občina v pomoč kmetom pri prodaji izdelkov in turističnemu razvoju, malim podjetnikom pri ustanavljanju podjetij, starej- šim pri zagotavljanju pogojev v domačem kraju ter mladim pri zagotavljanju možnosti sodelovanja pri delu za razvoj občine. V povezovanju s sosednjimi občinami računa na pridobivanje denarja za razvojne projekte iz državnih in evropskih skladov. Za Zorenčevo, ki je predsednica občinskega odbora SDS, v stranki pravijo, da je gonilna sila marsikatere dejavnosti v bistriški občini ter www.radiocelje.com Iva Zorenč polna zamisli ter energije. Zato naj bi dala občini v vlogi županje nov zagon. Zaposlena je v službi vlade za podnebne spremembe. BJ UUDSKA^ CANKARJEVA UUCA1,3000 Cdjo, «ovonVa CELJE VABIMO K VPISU Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik elektronskih komunikacij - SS/ • Računalnikar - SPI • Predšolska vzgoja - PT in SSI •Splošna gimnazija - 3. in 4. letnik • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec - J.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE Tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina Priprava na mednarodne certifikate iz nemščine in angleščine Retorika in komunikacija • Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul • Računalništvo - word, excel, Internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za Izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ' Računovodja / računovodkinja > Knjigovodja / knjigovodkinja ' Posrednik / posrednica za nepremičnine > Hišnik / hišnica • Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog • Socialni oskrbovalec / oskrbovaika na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CiPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti. Izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na LJudsIci univerzi Celje Planina na Angelsko nedeljo Na Planini pri Sevnici se je večtisočglava množica ponovno zbrala na tradicionalni Angelski nedelji. Domačini ter gostje so ponovno pokazali, kako še znajo v roke prijeti stara orodja, gospodinje so napekle prš-jač, ljubitelji »fičkov« pa so drveli (no, ja skozi Planino. Angelska nedelja je gotovo osrednja prireditev na Planini, na kateri ne sme manjkati nihče, ki kaj velja v bližnji in daljni okolici. Morda je bila povorka letos res nekoliko krajša kot lani, je bilo pa zato obiskovalcev več kot v prejšnjih letih. Očitno imajo Planin-čani (konkretno imamo na sumu gasilce) dobre zveze z »onim zgoraj«, ker so izbrali edini krasen sončen dan v dolgem deževnem obdobju. A tudi če bi deževalo, je bil šotor dovolj velik za vse, ki so prišli. Gospod, da se ne boste po prstih _ S fotoreporterjem se v bistvu nisva uspela prebiti do razstavnih prostorov; ponovno so razstavili gobe (ki jih sicer raje nabiramo v naravi), svoje so dodali lovci (tudi živali mestne srajce raje gledamo v naravi, zato sva se odrekla občudovanju na-gačene lepote in kapitalnega rogovja), stojnice so se ši- bile pod čebelarskimi poslasticami in drugimi lokalnimi dobrotami. Tako ali tako pa mi jo je »zgasnil za nosom«, ta pri njem nikoli ne zataji, zato me ni preveč presenetilo, ko sem ga slednjič našla pri prijaznih domačinkah, ki so ga pitale s »frišni-mi« pršjačami (lani smo jih prekrstili v pice z ocvirki). Kruto in neusmiljeno sem ga zvlekla slikat mimovozeče vozove s prikazi obrti. Verjamem, da se vam to ne zdi nič posebnega, sama pa boj z orodji, kot so dleta, pile, kladiva, žage, srpe in sekire, na premikajočih se vozovih vendarle štejem med bolj ekstremne sorte športa. Ampak poškodb začuda ni bilo. Videli smo sodarje, mizarje, drvarje, se učili izdelave opek in še kaj. Vse skupaj je zvenelo precej hrupno, saj je sleherni voz premogel muzikanta. Mimo nas je zdrvelo še nekaj starodobnikov s poudarkom na »fičotih« ter nekaj primerkih res starih traktorjev in enim menda precej Očitno je bilo le mene strah za njihove prste. Za podmladek ni treba skrbeti, tegale dečka (mislim, da je bil Lovro) smo pa skoraj posvojili. Pice na kozjanski način starim gasilskim vozilom. Potem je nastopil čas za »fe-što« z obilo domače »muzi-ke«. Če že naštevam - prej smo slišali še nekaj govorov, ki jih v luči bližajočih se lokalnih volitev ne bomo obnavljali, je pa ponovno kratko in jedrnato blestel predsednik KS Marko Vouk, ki je s potomcem v naročju pozdravil sokrajane, se zahvalil organizatorjem in »visokim« gostom namignil, da bi Planina s kakšno infra-strukturno pridobitvijo nekako lažje zadihala. Veselice nisva čakala, do mlečne kraljice (tudi letos je domačinka s Planine) pa tudi nisva mogla, ker so jo imeli spet ekshibijsko zaprto na vozu. Gledano na splošno: Planinčani me spet niso razočarali. Tudi to je že postala tradicija. POLONA MASTNAK, foto: GrupA lokalne volitve »Born to be wild« ali veter v laseh Za župana tudi Florjan Cveto Erjavec Župansko kandidaturo je najavil tudi Florjan Cveto Erjavec, aktualni podžupan, predsednik KS Šentjur - mesto ter OO SD. Kot pravi, je Občina Šentjur uspela pridobiti kar nekaj sredstev EU za infrastrukturo, manjka pa denar za razvoj turizma in obnovo podeželja. »Na področju gospodarstva, obrti in podjetništva je treba intenzivneje pristopiti k pripravi in ureditvi novih površin za razvoj teh panog,« meni. »Omogočiti je treba znižanje komunalnega prispevka ob nakupu zemljišča, zaključiti urejanje industrijske cone Šentjur - jug, pripraviti zemljišča in strokovne podlage za več poslovnih con. Preko razpisov je treba omogočiti naložbe v gospodarstvu, vendar s programi, ki so ekološko neoporečni in zagotavljajo nova delovna mesta,« dodaja Erjavec, ki med prednostne naloge šteje tudi realizacijo na-vezovalne ceste Dramlje-Ro-gaška Slatina. Kot še opaža, je v občini zamrla gradnja stanovanj. »Treba je zagotoviti pogoje za individualno stanovanjsko gradnjo in za gradnjo za trg, prednostno pa prevetriti odlok o komunalnem prispevku, ki mora biti zaradi krize naravnan po meri ljudi.« Meni še, da bo občina morala zagotoviti stanovanja za perspektivne kadre, ki bi se zaposlili v občini, izpostavlja nujnost izgradnje kulturnega centra, glasbene šole in telovadnice pri ŠC Šentjur ter enote doma starejših na Planini pri Sevnici. V primeru izvolitve bi se lotil združevanja nekaterih oddel- kov občinske uprave ter tako zagotovil enakomernejšo obremenitev zaposlenih. Župansko funkcijo bi opravljal poklicno. POLONA MASTNAK Foto: GrupA, (arhiv NT) Erjavec bo vsak teden do volitev pripravil srečanja s krajani po posameznih KS, na sedežu stranke SD pa so odprli tudi volilno pisarno, v kateri je županski kandidat dosegljiv. & Hotel Evropa sifitc m73 ttikUdjii. tUmifMiS. pfijiism>sl % . KAVAHNA IN SI.ASCICARNA - jidtjtijj hav.i irogljkkom, s^ajtrti, prij^rijki, imstnu tvrafiinp [ortE . DtJnOLDANSKA PONUDBA JIDl IN DMEVNIH KOSIL-nifs-ni. rihfi in v^-grtafijüiMlt! nuTiiji . IZVRSTNA VIKENLl KOSILA ZA \'SH [■[([LOŽNOSTI - llIKiATA l/HIHA )tl)l I/ NnVt"t.A | t:T!l! \ KCA U5TA / A VSAK OKUä - jedilnik smii utiogjtiJi isvclimi riti.imi in miirskinii jeiJmi - SLOW FfjOn - tudi rj njjyjhtL-^'nL^j^G ^urFTiüne - V'ODLM KL t.l NA krt NI VtČi:kl - CATERING - jiugustilcv n.i vjii Jakjcijt - I IKt ANI/ACirA fOKOK. OHI.rrNJC, UClISrWH IJNIA'dV, ZAKLJUČKOV,.. - HKl-l)V|HVLikl ÜTOl.f - Sfiicjemi. pnslnvpJ ItosÜJ, Tjbiivo .. * SL.VI1\AK|I. KÜMTLKLNCL ■ ritpuliRjmu s. Ircmi dVor.injn:i - 6! SODOBNO O PH EM LJ ESI 11 SOU . LUKSUZNI APARTMA w HOETL EVROPA -VA^A KliSTAVKACrjA V CLNTRU M t STA I fl.: tU lil *«] (KI tvvrtv.hulcl-L-vropa.bl i nrTricky< pa tudi zato, ker me beseda aso-ciira na cirkuške trike, ki so me že od nekdaj močno fas-cinirali. Tudi zato imamo na festivalu veliko cirkuških točk - hodulje, bruhalce ognja, spust po 20 metrski rju- katu v zrak meče papirnati avionček, pa je modna ilustracija in napoveduje veliko modno revijo, na kateri bodo sodelovale vse najbolj znane in najbolj >odštekane< celjske modne znamke. Obiskovalce tako z imenom kot s to muzo vabimo na polet z nami.« Ne gre ne za glasbeni dogodek ne za modno revijo ne za predstavitev mladinske kulture, pa hkrati za vse to. Dogajanje se bo v soboto začelo že ob 13. uri s slikarskimi in fotografskimi razstavami, inštalacijami, piknikom, prizorišče bo prepredeno s stojnicami, ob katerih bodo mladi umetniki. Vse si zamišljajo zelo sproščeno. Višek dogajanj bo najprej nastop velenjskih Big adicction, ki bodo občinstvo z avtorsko glasbo zanesljivo ogreli, sledila bosta modna revija in za piko na i še koncert kontroverznih in silno zanimivih Dubioza kolektiv. Tudi WTC festival gradi na ustvarjalnosti mladih in na njenem prikazu. Podobno kot Fack, ki smo ga v Celju spremljali že dvakrat. Gre za paj dokazali, da je kultura za to, da dopolni naravno in zgodovinsko danost skupnega prostora. Letos smo koproduk-cijsko sodelovanje razširili še z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, kar vsaj zahodni del naše skupne regije lepo zaokroža. Za naslednje sezone pa se že oziramo tudi proti vzhodu. Kozjanski del ima izjemno veliko za ponuditi, a so tam morda preveč plašni, da bi to popeljali še kam ven. Ko bo za nami še naslednja sezona, je edini logičen korak širitev produkcijske ponudbe še v ta del regije,« je povedal vodja projektov Gregor Deleja. Tudi del evropske prestolnice kulture »V novi sezoni ohranjamo najboljše projekte iz prve in dodajamo še nekatere nove,« je povedal umetniški direktor Simon Dvoršak. »Na opravljeno gledam z velikim veseljem, celo navdušenjem, a to prinaša dodatno odgovornost pred novo sezono. V prvi smo dokazali, da Celje potrebuje toliko dogodkov, toliko novih umetnikov _ Med prireditvami, ki jih bomo obdržali, naj omenim mednarodni festival a cappela glasbe Vokalne igre, božične koncerte, mednarodni džez festival, ki je bil lani proti pričakovanju dobro sprejet, Glasbo na vodi, Kulturne ga-lope _ Na novo uvajamo prireditve v gostišču Local z naslovom Localcooltura, kjer se bodo predstavljale mlade še neuveljavljene glasbene zasedbe različnih zvrsti, pa večere džeza v Plesnem forumu in nekatere posamične, enkratne dogodke, od projekta Piaff, kjer Poslovna direktorica hiše kulture Polona Marovt upa na nove povezave med kulturo in gospodarstvom, ki bi presegle klasična sponzorstva. bosta moči združila Jana Kvas in Gamma, do koncerta ob 110-letnici roj stva Luciana M. Šker-janca, do intenzivnega dela na mednarodnih projektih Ju-mum in Iščem svoje mesto pod soncem _ Zahtevna sezona bo.« V mislih vseh vpletenih je ob tej sezoni že tudi naslednja, zlasti leto 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture. »Že zdaj pripravljamo kar nekaj projektov. Z Žalčani na primer opereto Grofica Mari- ca, ki bi jo radi pripeljali v Maribor. Pripravljamo arhitekturni projekt, namenjen predvsem Mariboru, seveda pa računamo tudi na vzpostavljeno regijsko navezo Celje-Ve-lenje-Žalec. S skupno produkcijo bomo dopolnili program evropske prestolnice kulture. Še druge možnosti odpira to, da so Velenjčani partnerji Maribora pri izvedbi tega projekta,« pravi Deleja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A kopijo? »V zadnjih dneh slišim kar veliko teh in podobnih pripomb. Toda izhajam iz povsem druge zgodbe. Sprva sem načrtovala le modno revijo in koncert, a hkrati želim ponuditi celodnevno dogajanje. Tu je podobnost, vendar kaj drugega kot predstavitve, razstave in dogajanje lahko ponudiš za celodnevno dogajanje. Ne skačem jim v zelje, saj izhajam iz drugačne tematike, dan je zamišljen kot zgodba. Rada bi ohranila ta festival tudi v prihodnjih letih in ga morda razširila na dva dni.« BRST Končuje se folklorni festival Čeprav je vreme premešalo program 5. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca in so zaradi dežja organizatorji odpovedali obe slavnostni otvoritvi na prostem, nastopi zlasti gostujočih skupin navdušujejo. Posebej lepo so se na pro- bije nastopili tudi člani Celj- gram odzvali otroci iz celjskih in žalskih osnovnih šol, za katere so organizatorji pripravili dva posebna nastopa. Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem centru Laško prvi od dveh gala koncertov, na katerem bodo ob gostujočih skupinah iz Italije, s Portugalske, iz Grčije in Sr- ske folklorne skupine. Ju- tri ob 20. uri bo podoben nastop še v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, le da bodo Celjane nadomestili soorganizatorji, plesalci folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Ta koncert bo tudi zaključek festivala, gostje se bodo v nedeljo predstavili le še v Kamniku. BS, foto: GrupA ne zamudite ^ koncerta Alenke Godec, ki bo nocoj (petek) ob 20.00 v Mestnem kinu Metropol. Alenka Godec, sicer profesorica nemščine, je ena najvidnejših slovenskih pevk in ustvarjalk, tako v žanru pop kot tudi in predvsem džez glasbe. Na sceni je od leta 1988, ko je s skupino Cafe nastopila na Pop delavnici in kot debitantka dobila kar tri nagrade. Po tem uspehu je kmalu postala solistka. Prva plošča Tvoja je bila poimenovana po uspešnici iz leta 1988. Sodelovala je tudi na prvem izboru samostojne Slovenije za popevko Evrovizije leta 1992. Občins- tvo navdušuje s svojsko interpretacijo, posebej pa je priljubljena njena zadnja plošča So najlepše pesmi že napisane, na kateri predstavlja 13 sodobnih predelav velikih uspešnic slovenske glasbene tradicije, pesmi, ki so se nam priljubile v zadnjih 40 letih. Uspeh te plošče vodi Alenko v nadaljevanje zgodbe, saj že nastaja druga plošča prenovljenih uspešnic starejšega datuma. Sicer pa ima Alenka v svoji zakladnici pesmi zbrane domače in tuje evergreene, popularne pesmi, filmske uspešnice ter lastne skladbe. Vstopnina 18 EUR _ Gostujoče skupine so s svojimi atraktivnim nastopi navdušile tudi celjske osnovnošolce. Na sliki skupina iz Grčije. 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Kmetijstvo danes - dober posel ali životarjenje na obroke? Izbral način življenja, ne kariere - Če ni dobička, nima smisla - Za male in odročne malo upanja »Evropa bo naše kmetije povozila,« se je govorilo pred desetletjem. A jih na srečo ni. Marsikdo še danes težko verjame, da mu država za kmetovanje dejansko nakaže evro ali dva. Gledano z druge strani namenimo za kmetijske subvencije ogromno proračunskih sredstev. Pa imamo pri tem sploh kakšno vizijo? Si želimo intenzivno živinorejo ali ekološko sprejemljivejše panoge? Se bomo sprijaznili, da smo v 60 odstotkih odvisni od uvožene hrane? Je sploh še kakšno upanje za male kmetije zakotnih hribovskih vasi? Franc Jagodič iz Jakoba pri Šentjurju je bil še pred kratkim direktor enega od šentjurskih podjetij. Za marsikoga sanjsko kariero je obesil na klin in postal kmet. Z malo trpkim nasmehom pojasni, da v nevzdržnem položaju med delavci in lastniki, večkrat tudi ob dvajseturnem delavniku ter nenazadnje nepoštenih medijskih pritiskih ni bilo nič sanjskega. »Ne moreš sedeti na dveh stolih. Odločiti se moraš, kaj ti je v življenju pomembno, in se temu povsem posvetiti. Dogodki zadnjih mesecev so mi odločitev samo olajšali.» Njihova kmetija v Jakobu meri 15 hektarjev, obdelujejo še enkrat toliko najetih zemljišč. Hlev so pred kratkim temeljito obnovili in dogradili. Trenutno imajo od skupno 55 glav živine 30 krav molznic, v končni fazi jih bo od 90 živali 50. Kot pravi Franc, sicer oče treh otrok, zanj v kmetijstvu ni pomembna vizija prihodnosti. »Gre za način življenja in za izbiro, kaj ti je res pomembno.« Sam se je tako v prvi vrsti odločil za družino, za čas, ki si ga sam razporeja in manj stresa od jutra do večera. Ni pa to lahko delo ali vnaprej podarjen uspeh. »Vstajam malo čez peto. Vsaka ura odstopanja pri mlečni proizvodnji lahko pomeni težave.« Žena Petra je zaposlena, še vedno pa mu pomagata tudi starša. »Vsaj trenutno si zaradi velikih investicij ne predstavljam, da bi živeli samo od kmetije.« Jagodičevi mleko oddajajo v Italijo. Kljub nekaj sušnim mesecem, ko so na začetku gospodarske krize njihove cene mleka v trenutku padle za več kot tretjino, so zdaj uravnane z domačimi. »Še vedno pa je mogoče dobro prodati kvaliteto. Pri nas kmetijska politika ne ve točno, kaj hoče. Po eni strani s subvencijami spodbuja ekstenzivno kmetovanje, po drugi strani lastne preskrbe praktično nimamo. Vsi imajo polna usta domačega, kvalitetnega, integralnega. Ko pa pek, trgovec, mesar ali mlekar potegneta črto, je pomembna samo in izključno cena.« Subvencije so potuha za lenuhe Iz istega razloga na italijanske odjemalce prisega tudi Ivan Mastnak iz Lokarij. Ko gre za denar, nihče ni sentimentalen. Zakaj bi moral biti kmet? In Ivan prostodušno prizna, da se nima namena ukvarjati z dejavnostmi, ki pod črto ne prinašajo dobička. Mastnakova kmetija je si- Franc Jagodič se je bolj kot za poklic odločil za družino. »Ne gre toliko za vizijo prihodnosti. Gre za način življenja. Enkrat se je pač treba odločiti, kaj ti več pomeni.« Vinko Jazbinšek z ostarelo mamo gospodari sam. »Stroje smo nakupili pred četrt stoletja. Novih si nikakor ne moremo privoščiti. Če se kmalu ne bo nekaj spremenilo, na teh težavnih območjih ne bo nihče več delal.« cer ena večjih, če ne kar največja na Šentjurskem. Tudi brez subvencij bi 70 hektarjev in kakih 130 glav živine zadoščalo za preživetje. Ko smo ravno pri državnih podporah, Ivan svoje stališče kar izstreli: »To je samo potuha za lenuhe!« Na primeru Kanade je namreč izračunal, da bi s tržnimi cenami brez vmešavanja države samo z lastnim delom dobil vsaj trikrat toliko. Sicer Mastnakovi že več generacij živijo samo od kmetijstva. »Vedeti je treba, da so vse te generacije ogromno vlagale v kmetijo, da je zdaj na ravni, ko se delo dejansko splača.« Ukvarjajo se z mlečno proizvodnjo in imajo letno kvoto pol milijona litrov mleka. Nad slabim hektarjem vinograda je Ivan kljub vrhunskemu pridelku že skoraj naredil križ. »Premajhni smo za promocijo, za domače vino niti najbližji gostinci nimajo posluha. Se ne splača. Letos bomo verjetno prodali kar grozdje, za naprej bomo videli.« Je pa bistveno bolj zadovoljen z alternativno dejavnostjo kmetije. Streha njihovega hleva je že nekaj časa spremenjena v sončno elektrarno. »To bomo zagotovo še širili. Resda investicije niso majhne, vendar v kmetijstvu dandanes že vsak malo boljši traktor stane 100 tisoč evrov. Le da je tu izkupiček bistveno boljši.« Veliki kmetje imajo glede na število živine in površin tudi toliko višje subvencije. V priviligiranem položaju so tudi pri razpisih za investicije. Vendar ni vse rožnato. »Sodelujemo na čimveč razpisih, da obnavljamo strojni park in drugo opremo. Ampak vseeno komaj dohajamo. Hitro si v začaranem krogu. Poleg tega država pri tem poskrbi za trde pogoje. Če se zainvesti-raš ali se račun ne izide, nikogar ne briga, kako boš denar vrnil.« Hvala lepa za tako pomoč Zdi se, da ima naslednja kmetija s prvo skupno samo ime. Pa če bolje pomislimo -skrb za denar. V Paridolu na družinskem posestvu kmetuje Vinko Jazbinšek. Je že upokojen, na kmetiji živi z ostarelo mamo. Na osmih hektarjih obdelovalne zemlje redi deset glav živine. Na kmetijsko svetovalni službi so mu priporočili in ga spravili med ekološke kmete. Ko beseda nanese na gospodarstvo, ima hitro solzne oči. »Ne gre. Nikakor. Stroji, ki smo jih nabavili pred 20 in več leti, so zastareli. Z dohodki kmetije ne bom mogel nikoli kupiti novih, pa če dodava še obe pokojnini zraven in nič več ne neseva v usta. Vse, kar delam, je to, da vzdržujem in čistim okolico.« Dva tisoč evrov letne subvencije se sicer podvoji zaradi ekološke premije, a Vinko je nad vsem skupaj globoko razočaran. »Če bi vedel, v kaj se spuščam, si tega nikoli ne bi nakopal. Papirnata vojska je taka, da se komaj znajdeš. Za semensko žito na pol hektara njive dam toliko, kot me staneta dve toni krmne pšenice. Prodam pa jo lahko samo kot navadno. Ni povpraševanja. V zadrugi pa tako ali tako oni postavijo ceno. Zguba. Čista zguba,« obupuje sogovornik. »Meso je tako slabo plačano, da niti za stroške ni. Pa še celo večnost moraš čakati na zakol. Vmes se mi je bik poškodoval, skoraj poginil, shujšal pa vsaj za sto kilogramov. Pogoji in zahteve so izjemno strogi, pomoči pa ni praktično nobene.« Vasica je stisnjena med obronke okoliških hribov, idilično odmaknjena in umirjena. A Vinko v tej tišini vidi bolj zlovešče znamenje. »Vas se prazni, najmlajši je star 19 let. Marsikje se poslopja že podirajo. Že pri sebi vidim, kaj vse bi moral obnoviti in popraviti, a kaj, ko ne gre.« Zdaj komaj čaka na leto 2013, ko se mu pogodba izteče in se bo rešil subvencij-ske »pomoči«. Po starem ne gre nikamor »Lahko preživiš, a napredovati ne moreš,« je realen Franci Blatnik, ki na Kalob-ju ekološko obdeluje več kot 40 hektarjev veliko kmetijo, resda v treh četrtinah gozdnato. »Ampak če ne bi bilo subvencij, res ne vem, kakšen smisel bi še imelo sploh kaj delati.« Od 18 glav živine letno zredi tri bike, če je sreča, da krave telijo. To je na prvo žogo edini dohodek od kmetije. Franci v šali celo pravi, da bi bil včasih najbolj koristen, če ne bi delal nič. »Dnevno porabim 20 tudi 50 litrov nafte. 50 evrov pa nikakor ne zaslužim. S klaftro Stanko Jamnik drv za 200 evrov se pa ubijaš vsaj dva dni, če si priden.« Mimogrede v časopisu pokaže »zgleden« primer ekološke kmetije iz Nemčije. 180 hektarjev, ekološka reja prašičev in še česa, 70 ekokme-tij, povezanih v grozd, lastna proizvodnja, trženje, podjetje z 200 zaposlenimi. Po čem se tu lahko zgleduje slovenski kmet, je res vprašanje. Sami že nekaj let prodajajo certificirano polnovredno pirino moko. »Pri nas je po dva in pol evra. Veletrgo-vec zanjo ponuja en evro. Na policah jo prodajajo tudi po šest,« mesto kmeta v sistemu pojasni žena Marjetka. A ne obupujejo. »Z živino ne bo kruha. Treba bo še zmanjšati in obdržati le toliko, da pojedo travo. Razmišljamo o razširitvi sadovnjaka, možno bi bilo tržiti sokove, kis. Dolgoročno imamo predvideno gradnjo nekaj apartmajev, izgradnjo učne gozdne poti Na oblasti nikoli lačna generacija »Samo s kmetijsko politiko slovenskega podeželja ne bomo rešili,« je realen direktor kmetijskega zavoda Celje Stane Jamnik. Večjega zaraščanja ali opuščanja kmetij, kot se to dogaja na Primorskem ali Notranjskem, pri nas sicer ne beležijo. Število subvencijskih vlog se je rejši, večinoma slabše izobraženi. Iz prakse vidim, da na kmetijah ostajajo ljudje, ki imajo radi naravo in delo. Ne marajo pa papirjev.« Brez papirjev pa milijonskih proračunskih sredstev politiki ne morejo upravičiti. Temu sledi tudi vedno bolj izpopolnjena kontrola. »Ljudje se ne zavedajo, da so ob denarju sprejeli tudi določene obvez- nosti. Svoje prinese še izboljševanje katastrskih podatkov. Kmetje včasih sploh ne vedo, da kršijo pogoje v pogodbi. Mislim, da bo sankcij z leti vedno več.« Glede samega sistema razdeljevanja - velikim več, majhnim še manj - ne vidi posebnih težav. »Je pač tako, da gre denar tistim, ki zemljo obdelujejo. Več površin, več denar- ja. Je pa res, da so predvsem investicijski razpisi pisani na kožo velikim, majhni pa skoraj vedno padejo skozi.« Da predvsem skozi samo-preskrbni vidik kmetijstva država nima prave vizije, se strinja tudi Jamnik. »Zelo dobro je položaj opisal nekdo, ki je rekel, da ima zdaj v rokah škarje in platno generacija, ki ni bila nikoli lačna.« Naj smo še tako visoko tehnološko razvita družba, noben prazen žakelj ne stoji pokonci. In tudi čisto vseeno ni, kaj se vrže vanj. Za kmete pa - životarjenje ali dober posel? Očitno eno ali drugo. Tretjo pot znamo le redko videti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Ivan in Ana Mastnak. »Kmetija je zdaj na ravni, ko prinaša dobiček. Vseeno moramo biti skromni in trdo delati. Smo se pa naučili, da če od nečesa ni koristi, se s tem pač ne ukvarjamo.« v zadnjih petih letih zmanjšalo zgolj malenkostno. »Treba je vedeti, da se nekatere kmetije tudi širijo in specializirajo. Zemlja je konec koncev dobrina, ki je omejena.« Da je evropska kmetijska politika birokratsko silno zapletena, ne oporeka. Še več. »Slovenci smo vse skupaj še bolj zapletli. Naše kmetije so le bistveno manjše kot nemške ali francoske, kmetje sta- Marjetka in Franci Blatnik bosta na svoji kmetiji na Kalobju združila turistično in ekološko ponudbo. Z živinorejo je na majhnih kmetijah bolj izguba kot dobiček. »Zena je rekla, da moram hitro domov!« To je bil prvi stavek zmagovalca Uroša Kralja po preteče nih 75 kilometrih - Senzacionalno: druga Neža Mravlje V hladnem, a suhem sobotnem jutru je pred celjsko občino natančno ob 6. uri počila pištola Alojza Melavca, odgovorne osebe na štartih in ciljih. Med tekači je bil tudi štirikratni zaporedni zmagovalec, Novomeščan Stane Ilar, ki je bil lani tretji, pa tudi Nemec, dr. Daniel Beha, ki je bil lani drugi za svojim rojakom. Omenimo še 68-let-nega Kranjčana Eda Grego-riča (čas 7 ur in 22 minut!) in 73-letnega Čeha Aloisa Kittla, ki je tudi pretekel celotno progo _ Leto 2009 je bilo prvo, v katerem je dvojna zmaga odpotovala v tujino (slavila sta Danny Thewes in pri ženskah Barbel Lemme), vodilni pri Društvu maratoncev in pohod-nikov Celje (DMPC) pa so si želeli, da bi bilo tudi zadnje. Smeh in pivo Prvič je pionir in oče pohoda (od štirih) Franc Smodiš krenil iz Mozirja. Ujel sem ga pri Robanovem kotu. Korakal je strumno in hitro - saj je bilo za njim le 30 kilometrov _ Pred Lučami sem prehitel glavno skupino, z Ilarjem, Beho in ostalimi, nekaj kilometrov kasneje pa izvedel, da je vodilni tekač že davno zapustil Luče! S številko 0103. Uroš Kralj. Od Ljubnega pa do Solčave sem tu in tam opazil, kako je lepa Savinja; toda le na odsekih, kjer je cesta najgrša _ Kralju, ki kar precej čudno teče, sem med vožnjo sporočil, da ima 15 minut prednosti. Dvignil je palec. Nato sem mu dejal, da mu sledi ženska. Ozrl se je vame, nato pa nemudoma predse. »Zakaj sem tako hitel? Doma me čaka žena Ko sem oH- Uroš Kralj in njegov čudežni napitek hajal, mi je rekla, da moram hitro domov!« so bile na cilju prve besede novega »kralja« našega ultramaratona, po petih urah in pol upehanega, toda zelo nasmejanega. Potem je nadaljeval: »Kilometri, ki se mi prekrivajo skozi leta, so se danes sešteli z ugodnim vremenom, dobrim počutjem in s tem, da je bila za mano ženska. Ne sme me prehiteti, sem si dejal, in še malce pospešil.« Spet je prasnil v smeh, nato pa se je odžejal s krepkim po-žirkom piva: »Zelo sem zadovoljen z letošnjo predstavo. Tečem predvsem okoli Blejskega jezera. Tam me vsi pozna- jo. Leta in leta so si mislili svoje, danes pa si jaz!« Simpatični Gorenjec je pohvalil progo: »Meni je bila zelo všeč že bolj pa čez minuto, ko je mimo pritekla njegova hči Neža, po dobrih 60 km povsem sveža. Pred vstopom v Logarsko dolino je razplet spremljal prvi »zvezdnik« tega ul-tramaratona, osemkratni zmagovalec Stane Barber: »Med Ljubnim in Lučami se je Neži >prilepilo< nekaj odličnih tekačev in skušalo držati njen tempo, pri tem pa so si polomili zobe!« Do Penziona na Razpotju preostajajo še trije kilometri, v idiličnem okolju, ki pa ga tekmovalci nimajo v lepem spominu, kajti v njem preživljajo zadnje muke. Le 17 minut za Kraljem je pritekla Neža Mravlje. Na cilju ni bilo veliko ljudi, toda aplavz in navdušenje sta povedala vse. »Nobene krize nisem imela. Z rezultatom in uvrstitvijo se nisem obremenjevala, držala sem se le svojega ritma. Vremenski pogoji so bili idealni, proga pa je razgibana, zahtevna. Ja, res je, oče mi je bil v oporo. Z leti je prišlo do zasuka, prej sem sama stala ob progi in ga spremljala,« je drdrala 31-letna Neža, brez lovljenja sape. Tretja med ženskami je bila Ce-ljanka Nataša Robnik. Nemec Daniel Beha (z rdečo majico) in Švicar Robert Etter, izčrpana po lovu za Nežo Mravlje. Rekreacija zagotavlja vitalnost. prej, danes pa mi je še posebej. Zahvaljujem se svojima spremljevalcema, saj sem bil z vsem oskrbljen. Obenem moram dodati, da je bilo dobro poskrbljeno pri okrepčevalnicah, kjer pa bi se zadržal kakšno minuto več. Niti v sanjah nisem pomislil na tako dober čas. Že tretjič je bila moja želja priti na cilj v šestih urah. Lani sem preklinjal in se skoraj zaobljubil, da ne pridem več. Tokrat sem zlahka in obenem krepko izboljšal osebni rekord. Razlog? V zadnjem delu se mi ni pripetil občuten padec ritma. In pa Neža!« se je znova zakrohotal 34-letni član Vitezov dobrega teka. Ženska da te kap »Spremljate Kralja?« sem ob cesti malce v zadrego padel z vprašanjem Dušanu Mravljetu, še vedno našemu najbolj znanemu ultramara-toncu. »Ne, temveč vodilno. Ki je trenutno druga absolutno ^« se mu ie smeialo. še Praznik teka, simbol vztrajnosti Pred podelitvijo nagrad jo je zagodlo vreme. Jasno je bilo, da deževje ne bo ponehalo in Slovenska vojska je postavila dodaten šotor. Predsednik DMPC Odon Simonič je skupaj s podpredsednikom Iva- nnm "Zahprlnm in čtp\nlnimi REZULTATI 75 km: 1. Uroš Kralj (Radovljica) 5:30:35, 2. Daniel Beha (Nemčija) 5:52:26, 3. Robert Etter (Švica) 6:01:32 _ 11. Tomaž Krušič (Slovenske Konjice), 15. Miran Centrih (Velenje), 18. Rok Balažič (Žalec), 20. Andrej Kramer (Celje), Franc Hozjan (Velenje); 1. Neža Mravlje (Kranj) 5:47:28, 2. Sarka Machackova (Češka) 7:07:52, 3. Nataša Robnik (Celje) 7:08:14 _ 9. Bernarda Ceplak Poznič (Mozirje), 12. Simona Ostrožnik (Žalec). 42 km: 1. Stanko Hergula (Cvetkovci); 1. Mojca Justin (Šmartno pri Litiji), 2. Marta Plahuta (Celje), 3. Petra Pižmoht (Polzela). Neža in Dušan Mravlje entuzijasti poskrbel, da je prireditev v celoti uspela: »Zdaj je zelo priljubljena, rekreativ-cem je zlezla pod kožo. Postala je praznik teka, simbol vztrajnosti, ostala bo v okviru evropskega pokala. Vsako leto izboljšujemo kakovost organizacije. Zadovoljni smo z udeležbo, saj je rekordna zadnjih let. Pripomb pravzaprav ne dobimo, le dobrodošle nasvete. Pohval pa je mnogo, sploh tujci so navdušeni nad lepotami v Zgornji Savinjski dolini.« In še nekaj je omenil. Tiste zadnje, ki prihajajo v Logarsko dolino. Iz Celja. »Ti vložijo zadnje atome moči in izkažejo izjemno željo!« Nelagodno sem se počutil v avtu, ko sem jih med povratkom srečeval na cesti _ DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Predaja ne pride v poštev! Odon Simonič je sprožil pištolo za štart v Lučah. St. 71 - 10. sentember 2010 - NOVI ITEDN^K I ŠPORT 19 Takojšnje slovo Polavderjeve Prvi dan svetovnega prvenstva v judu v Tokiu je že v prvem krogu izpadla članica celjskega Sankaku-ja Lucija Polavder. V najtežji kategoriji jo je po sporni sodniški odločitvi izločila Kitajka Huanyuan Liu. Celjanka Ana Velenšek je v kategoriji do 78 kg najprej premagala Angležinjo Scarlett Woolcock, nato pa je izgubila z Američanko Kaylo Harrison. Prvi dan se je najbolj izkazal Celjan Matjaž Ceraj, ki je v najtežji kategoriji ugnal Conorja Dris-cola in Srba Aleksandra Pet- kovica, nato pa klonil proti Gruzijcu Lashi Gujejianiju. Danes ne bo nastopil nihče iz celjskega kluba. V soboto se bodo borili Urška Žolnir, Vlora Bedeti in Tina Trste-njak, v nedeljo pa še Petra Nareks in Roki Drakšič. DŠ Do začetka lige še dober mesec Košarkarji Zlatoroga so odigrali šesto pripravljalno tekmo. V Treh lilijah so premagali avstrijskega podprvaka Fürstenfeld z 80:75. Vladimir Panic je dosegel 17 točk, Maj Kovačevič 12. Za Šentjurčani pa je komaj druga trening tekma. V dvorani Hruševec so gostili češkega prvaka, ki bo nastopal v regionalni ligi NLB, ekipo Nymburka. Poraz s 64:77 je tudi odraz odsotnosti bolnih Fermeta, Palčnika in Pelca, za nameček pa se je v 10. minuti poškodoval še Dejan Hohler. Blaž Ručigaj je dosegel 18 točk. Košarkarski klub Rogaška praznuje 50. obletnico delovanja. Slavnostna akademija bo danes ob 17. uri v dvorani Kulturnega centra v Rogaški Slatini, nato pa še tekma v športni dvorani, kjer bo gost bivši evropski prvak, beograjski Partizan. MOJCA KNEZ Vebrov memorial Zavod za kulturo, šport in turizem je v sodelovanju s Teniško akademijo Žalec pripravil 28. memorialni turnir naključno izžrebanih dvojic. Nastopilo je 18 parov iz Savinjske doline. V kategoriji do 50 let je 1. mesto osvojil par Slaven Granič in Borut Račnik pred Radovanom Antlogo in Karlom Borovnikom ter Marjanom Laznikom in Simonom Krčmarjem. V kategoriji nad 50 let sta bila najboljša Slavko Košenina in Dušan Sluga, drugi je bil par Oto Kronovšek in Franc Dobrave, tretji pa Ivan Arzenšek in Savo Zupanc. Zmagovalci Slaven Granič in Borut Račnik ter Slavko Košenina in Du-TONE TAVČAR šan Sluga. Državni prvak v Areni Petrol Nogometašem CM Celja se je na treningih spet pridružil 29-letni Domen Beršnjak. Nazadnje je igral v Romuniji, za Celjane bo igral vsaj do konca leta. V dresu CM Celja je v prvenstvu v desetih sezonah zbral 198 nastopov. »Občutki po sklenitvi sodelovanja so dobri, na trenutke celo nostalgični, saj se spominjam na leta, ki sem jih že preživel tu. Po igranju v Romuniji sem si zaželel spremembe v svoji karieri, vrnitve v Celje pa sem zelo vesel. Željan sem trdega dela,« je dejal Beršnjak. V ponedeljek so njegovi novi soigralci v Srbiji odigrali prijateljsko tekmo s prvoliga-šem Indijo. Domačini so zmagali z 1:0, gol pa so dosegli v 85. minuti iz prepovedanega položaja, ki pa ga sodnik ni označil. Celjski nogometaši so si nato na beograjski Marakani ogledali kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu med Srbijo in Slovenijo. Jutri bodo gostili Koper (20.00), potrebni dokumenti pa so v klub prispeli za Dragana Čadikovskega. Pokalna tekma z Olimpijo bo v Stožicah že v torek. V 6. krogu 2. SNL bo Šmartno v nedeljo (16.00) pričakalo Muro, derbi vodilnih pa bo v Šenčurju, kjer bo gostovala konjiška Dravinja. Na Celjskem velja izpostaviti lokalni derbi 3. SnL - vzhod v Štorah med Kovinarjem in celjskim Simerjem Šampionom, ki se bo v soboto začel ob 16.30. DŠ Gneča na »fuzbal placu« Rekordna udeležba Na nogometnem igrišču v Športnem parku v Žalcu je bilo absolutno državno prvenstvo in slovenski pokal FITA 900 krogov za lokostrelce. Nastopilo je rekordnih 165 tekmovalcev iz 23 klubov. Tekmovali so v vseh slogih in kategorijah na 30 tarčah in treh različnih razdaljah, podelili so kar 97 kompletov medalj. Člani LK Žalec so bili zelo uspešni. V državnem prvenstvu in tekmi za slovenski pokal so bile druge z golim lokom v kategoriji deklic Sara Jakop, pri članicah Antonija Jakop in veterankah Ivica Stopinjšek, v tekmi z dolgim lokom pa prva pri veteranih Zlatko Ulaga in pri mladincih Tomo Narat. V absolutnem državnem prvenstvu je bila pri članicah z golim lokom Antonija Jakop druga, pri članih pa Zlatko Ulaga z dolgim lokom prvi. TONE TAVČAR 102 kolesarja na Goro Oljko Športno društvo Ločica ob Savinji 2000 je ob prazniku Občine Polzela pripravilo 10. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 7 kilometrov, ki ima 400 m višinske razlike, sta se v ugodnih vremenskih razmerah podala 102 kolesarja. Absolutni zmagovalec je bil Marko Čretnik (Fran-kolovo) s časom 20 minut in 55 sekund, v posameznih kategorijah pa: do 16 let Matic Šafarič (Velenje), do 21 let Jan Bolha (Šmartno ob Paki), do 40 let Erik Rosenstein (Ljubno ob Savinji), do 50 let Iztok Melanšek (Ločica ob Savinji), do 60 let Bojan Kotar (Trbovlje) in nad 60 let Rafael Končina (Šešče). V ženski konkurenci je bila prva Nemka Ingrid Probst (32:07). TriMTV Derbi Pelikanom Pred dvema krogoma v 1. celjski ligi malega nogometa je vodilni Š&P Koper imel lepo prednost, potem pa je doživel dva poraza zapored. Izidi 13. kroga v 1. ligi: Tristar - Kalimero 7:1, Marinero - Maček tisk 1:2, Š&P Koper - Pelikani 3:4. Lestvica: Š&P Koper in Pelikani (tekma manj) po 28 točk, Maček tisk 15, Tristar 13, Kalimero 12, Marinero 4. Lista strelcev: Adrinek (Š&P Koper) 19 golov, Adamič (Pelikani) 17, Karič (Tristar) 11. Razpored tekem 14. kroga v ponedeljek, 13. septembra: Kalimero - Maček tisk (18.20), Pelikani - Marinero (19.10), Tristar - ŠP Koper (20). 20 IKRONIKA NOVI TEDNIK Odslej nič več dolgovezno ■ ■ v v ■ ■ na sodisčih V vse sodne dvorane snemalne naprave - Nič več narekovanja in vročih tipkovnic Tisti, ki so kot stranke v sodnem procesu morali prež-deti na sodnih klopeh ure in ure, vedo, kako »tečno^< je včasih, ko mora sodnik na obravnavah vsa pričevanja narekovati zapisnikarju/ki, ki besede vneto vnaša v zapisnik. Zamislite si vse, ki smo poslušali zasliševanja in nato še narekovanje povedanega na maratonskih sojenjih za najhujša kazniva dejanja ali na nedavnem sojenju, ko so samo kriminalista zasliševali več kot 15 ur! Zgodilo se je tudi, da je porotnik (na enem pomembnejših sojenj) med sodnikovim narekovanjem zapisnikarju zadremal, kar je videla večina v dvorani _ No, zdaj se kaj takega očitno ne bo več dogajalo. Obravnave se bodo namreč snemale in dolgoveznega narekovanja ne bo več, vsi pa jih bomo bolj budno spremljali _ Oprema 352 sodnih dvoran na vseh okrajnih, okrožnih, višjih, specialnih in vrhovnih sodiščih pomeni največjo tehnološko modernizacijo poslovanja slovenskih sodišč. Trenutno še sicer ne snemajo povsod, saj se še usposabljajo, menda pa ne bo tako težko upravljati z napravami - v upanju, da med obravnavo ne bo zmanjkalo elektrike, seveda. V Celju se je zgodilo tudi, da je med zapisovanjem »mrk-nil« računalniški sistem, a so ga po nekajminutnem odmoru usposobili in začeli znova narekovati. Čeprav je tehnologija na višku, se nanjo ne morejo vedno stoodstotno zanesti. A bolj kot to je pomembno, da se bo s snemanjem zdaj skrajšal čas sodnih obravnav. Sodniški uradniki so namreč snemanje testno izvajali na koprskem in kranjskem okrožnem sodišču že od leta 2006. Rezultati kažejo, da so zaradi novega sistema postopki krajši za 30 do 40 odstotkov. Vse postopke v sodnih dvoranah naj bi začeli snemati 1. oktobra. Sčasoma naj bi stranke prejele samo zvočni zapis obravnave. Sodniški spomin »Snemanje narokov se bo uporabljalo v vseh sodnih postopkih, kjer je veliko strank: v kazenskem, pravdnem, nepravdnem postopku, družinskih zadevah in pri drugih postopkih, kjer se bo z uvedbo snemanja bistveno prihranil čas. Praviloma bo sodišče v Med sodnikovim narekovanjem, ki včasih traja in traja in še kar traja, ostali čakajo, gledajo v zrak ali razmišljajo ^ treh dneh izdelalo prepis posnetka, razen če stranke tega ne bodo zahtevale,« navajajo na ministrstvu za pravosodje. Snemanje naj bi razbremenilo tudi sodnike. »Predvsem ko mora le-ta biti osredotočen na povzemanje izjav prič in ostalih ter zatem na narekovanje za zapisnik,« še dodajajo. To drži. Ob spremljanju številnih obravnav se tudi novinarji včasih čudimo, da je to bilo do zdaj svojevrstno urjenje sodniškega spomina: poslušati daljše pričanje, si vse to sproti zapisovati in zapomniti, nato takoj zdikti-rati zapisnikarju _ Zato je škoda, da glede na pozitivne rezultate iz Kranja in Kopra drugod po Sloveniji uvajajo to šele štiri leta kasneje. So pa projekt pretežno financirali iz Evropskega socialnega sklada. Celoten strošek je bil 4,5 milijona evrov. Ker ne vemo, koliko takšnih naprav je na sodiščih na Celjskem, seveda ne moremo izračunati, koliko denarja je šlo za naše območje. S snemanjem bodo odpravili tudi probleme, ki so se kdaj pa kdaj pojavljali ob povzemanju izjav, češ da nekaj ni bilo zapisano, tako kot je bilo rečeno. »Programska oprema, s katero je posnet narok, omogoča enostavno pregledovanje posnetka. S pomočjo ključnih besed je možno poslušati samo izbrane izjave, poslušanje ali pregledovanje celotnega posnetka ni potrebno. Glede na to, da bodo nekatere priče kdaj tudi zaslišane s pomočjo videokon- ferenčne opreme, je mogoče posneti tudi zvok, ki bo posredovan preko videokonfe-rence,« pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem še ne pozabijo: »Bistveno se bo izboljšala kakovost procesa, saj bo sistem prispeval k bolj kultivi-ranemu obnašanju strank.« Tudi to je res, saj smo na nekaterih obravnavah priča tudi neprimernim izjavam in tudi kakšnim grdim besedam, ki tja ne spadajo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Pralni stroji s ceste Bela tehnika v črni kroniki (Foto: PGE Celje) Na cesti Zidani Most-Ra-deče se je v sredo prevrnilo tovorno vozilo, naloženo s pralnimi stroji, nakar je trčilo še v nasproti vozeč avtomobil. Ena oseba se je pri tem poškodovala. Prav tako v sredo se je nesreča zgodila tudi v Ratanski vasi na območju Rogaške Slatine. Tam je tovorno vozilo nasedlo, pri tem pa se je predrl rezervoar, iz katerega je iztekalo gorivo. Posredovati so morali tudi prostovoljni gasilci Steklarne Rogaška Slatina, ki so preprečili še večjo nesrečo, saj bi se lahko razlilo več kot 120 litrov goriva. SŠol Z gladovno stavko upor proti sodišču? Ivan Vučina (Foto: SHERPA) |halo, 113 Naboj na travniku V sredo opoldne so v Rogaški Slatini našli naboj kalibra 30 milimetrov, težkega kar pol kilograma. Nevarno sredstvo so našli na travniku ob Prvomajski ulici. Naboj so odstranili in do uničenja shranili na varno pripadniki ekipe za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo neeksplodiranih ubojnih sredstev zahodnošta-jerske regije. Policisti poželi konopljo Konjiški policisti so v preiskavi, ki so jo začeli na podlagi obvestil in informacij, na območju Vitanja našli večji na- Na Okrožnem sodišču v Celju se v sredo ni nadaljevalo sojenje 49-letnemu Ivanu Vučini, sicer že staremu znancu slovenskih sodišč. Pred poletjem so ga v Celju že obsodili na večletno zaporno kazen, ker je znancu prodal stanovanje, ki sploh ni bilo njegovo. Tokrat mu sodijo, ker naj bi ogoljufal prav tako svoje znance in prijatelje, ki so nastopili kot poroki pri njegovih kreditih. Ker Vučina svojih dolgov naj ne bi poravnal, so ljudje ostajali brez premoženja. S tem naj bi povzročil za več kot 200 tisoč evrov škode. Obravnava se ni začela, ker Vučina gladovno stavka že več kot dva meseca. Za to se je odločil ravno zaradi sodbe v primeru prodaje tujega stanovanja. Zdaj bo moral svoje opraviti tudi izvedenec medicinske stroke, ki bo na podlagi zdravniškega pregleda ugotovil, ali je Vučina sposoben spremljati sojenje ali ne. SŠol sad konoplje. Pred dnevi so tako poželi kar 460 sadik te prepovedane rastline. Preiskava še vedno ni končana, saj kriminalisti še vedno ne vedo, kdo je lastnik nasada oziroma storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Vzeli že pet vozil Celjski policisti so v ponedeljek na Celjskem izvajali poostren nadzor prometa, s poudarkom na preverjanju brezhibnosti organiziranih prevozov otrok v šolo in iz nje. Kršitev v primerjavi z lani tokrat niso ugotovili. So pa v nadzoru ostalih voznikov izrekli enemu izrekli opozorilo, dva voznika so zaradi prekrška kaznovali. V sredo so na Celj- skem ustavili voznika, ki so mu v zadnjih treh letih zaradi večkratnih kršitev v prometu že petič zasegli vozilo. Med pridržanimi tistega dne je bil tudi moški, ki je napihal več kot tri promile alkohola. Vlomil v Almin dom Celjski policisti iščejo van-dala, ki je v začetku tega meseca vlomil v Almin dom na Svetini. Neznanec naj bi v objekt prišel skozi okno v tretjem nadstropju in odnesel tiskalnik. Čeprav ni ukradel veliko, je v domu povzročil kar nekaj škode, saj je razbil računalniški monitor, poškodoval radiator, vhodna vrata ter nekaj stvari v kuhinji. SŠol Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpisu v tečaf CPP ena ura vožnje gratis. Izvajamo seminarje za izbris icazensicili točic Tečaj CPP A-, B-, C-, D-, E- in AM-icategorije v ponedeljelc, 13. 9.2010, ob 15. uri. www.zsam-celje.si AKTUALNO Preštevanje mrtvih otrok Protestni shod v Prožinski vasi, kjer terjajo večjo prometno varnost Močna ploha ni ustavila približno sto vaščanov Prožinske vasi, ki so v sredo na protestnem shodu odločno zahtevali večjo prometno varnost. Čez njihovo vas se vije takoimeno-vana cesta smrti, glavna cesta med Celjem in Šentjurjem, kjer morajo vedno znova preštevati mrtve vaš-čane. Med zbranimi na shodu je bilo kar nekaj svojcev pokojnih otrok ter odraslih vaščanov, ki jim je ta cesta vzela njihove najdražje. V zadnjih dveh desetletjih jim je vzela kar štiri otroke ter pet odraslih vaščanov, so ogorčeni v Prožinski vasi. Pri eni od hiš so zaradi prometnih nesreč v komaj dobrem letu umrli kar trije družinski člani, čeprav ne vsi ob tej cesti. Ljudje so zato pretreseni in se zlasti bojijo za svoje otroke, ki so prepuščeni bolj ali manj objestnim voznikom. Na sredin shod so povabili štorske-ga župana Mirana Jurkoš-ka ter od njega odločno zahtevali odgovore na tri svoje zahteve. Krajani zahtevajo, da je treba njihove otroke pripe-Ijati z avtobusom vse do štor-ske šole, saj zaenkrat potujejo z rednimi avtobusi le do postajaIišča pri Godcu, ob glavni cesti, od koder za raz-Iiko od otrok iz drugih de-Iov občine pešačijo čez nadvoz ter nazaj. V Prožinski vasi pa zahtevajo pri avtobusnem postajaIišču semafori-ziran prehod za pešce ter nadaljevanje gradnje pločnika proti Štoram. Peticijo z zahtevami, nasIovIjeno na župana ter občinski svet, so na-pisaIi junija, svetniki so se nato z njo seznanili v začetku avgusta, na nasIednji seji občinskega sveta. Na shodu so bili posamezni občani besni ter so županu s povišanimi glasovi ome-njaIi, da se v Prožinski vasi počutijo zapostavIjene. »To, da se nisem odzval na zahteve iz Prožinske vasi, ni res,« pravi župan ter omenja, da se je dvakrat sestal s predstavniki avtobusnega podjetja Izletnik glede možnosti vožnje rednega avtobusa do šoIe na Lipi. »Imam njihov pisni odgovor, da bodo o tej možno- Vaščani obljubam ne verjamejo več. Župan Miran Jurkošek (prvi z desne), jih je skušal prepričati, da probleme rešujejo. sti odgovorili do 15. septembra.« Glede hudih prometnih razmer v sami Prožinski vasi župan omenja, da ima re-pubIiška direkcija projekte za postavitev utripajoče Iuči izdelane, vendar naj bi se zapletlo s prodajo enega od zemljišč. Glede manjkajočega pIočnika župan odgovarja, da je projektna dokumentacija v pripravi. Vaščani so na shodu pou-darjaIi, da s svojimi zahtevami ne bodo odnehali ter za-groziIi ceIo s protestnim zaprtjem glavne ceste. BRANE JERANKO Foto: SHERPA anketa ter je umrI. Nato je prišIo do gradnje deIa pIočnika proti Štoram, vendar probIem varnosti otrok in starejših do danes ni rešen, kot bi moraI biti. V osnovno šolo v Štore hodi eden od sinov ter ga moramo, ker se bojimo za njegovo varnost, voziti sami. Pri teh Ietih otroci še ne znajo prav presoditi prometne nevarnosti.« Marjan Žmahar Marjan Žmahar: »Pred leti je mojega sina povozil avto Roman Jernejšek Roman Jernejšek: »Naša hči je že za Ias ušIa prometni nesreči. Starše in otroke je strah, saj je prečkanje glavne ceste umetnost in Ioteri-ja. Če se le da, z ženo otroke pripeIjeva v šoIo in nazaj, vendar to vedno ni mogoče. To je edino avtobusno postajaIišče daIeč naokrog, ki je brez urejenega prehoda čez cesto.« Maja Popovič Maja Popovič: »Imam otroka v četrtem razredu osnovne šoIe v Štorah, ki ga vozim v obe smeri. Otrok mora v Štorah, pri Godcu, pri starosti osem let in pol sam z gIavne ceste čez nadvoz ter nato po naselju Lipa do šole. Najbolj grozno je, ko se vrača, saj mora nazaj grede pri Godcu nevarno gIavno cesto ceIo prečkati, v Prožinski vasi nato še enkrat.« Najmlajši protestniki na shodu na avtobusnem postajališču v Prožinski vasi, kjer morajo prečkati nevarno glavno cesto. V zadnjih dveh desetletjih so umrli kar štirje njihovi vrstniki. Bogdan Trupej Bogdan Trupej: »Imam dva šoloobvezna otroka, v četrtem in devetem razredu. SIužbo moram priIagoditi šoIskemu urniku, da otroci sploh lahko pridejo v šolo in nazaj. Največja težava je, da pešec v Prožinski vasi ne more čez cesto, saj voznikom niti ni treba ustaviti, ker prehod ni označen. Omejitev vožnje je 60 kilometrov na uro, vozijo večinoma okoli 90.« 'www.radiocelje.com Odlična toplotna izolacija - skrito bistvo dobre fasade. FRAGMAT^ www.fragmat.si dO 8 cm GRATIS Baumit vam ob nakupu fasadnega sistema Baumit open plus nano (12 cm) podari do 8 cm dodatne izolacije. Akcija traja od 25. 8. - 31.10. 2010. Več o akciji na WWW.baumit.si doiSieinilGillATiS www.noviteclnik.com TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 11. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 12. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Lipnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 13. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jože Lipnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Koroški radio) TOREK, 14. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute sur-madi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 15. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) CETRTEK, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdo-skop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 17. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 75-letnik osvaja štiritisočake Profesorja dr. Jožeta Lip-nika iz Rogaške Slatine, ki praznuje letos 75. rojstni dan, strokovna javnost najbolj pozna kot slavista. Posebej odmevajo njegova nevsakdanja planinska pota. Pred nekaj dnevi je osvojil štiri tisoč metrov visoki najvišji vrh Italije, Gran Paradiso, v začetku tega leta je bil v Afriki, na pet tisoč metrov visoki Mount Kenyji. V Planinskem društvu Vrelec Rogaška Slatina je na čelu Kluba 4000 +, s katerim osvajajo več kot štiri tisoč metrov visoke vrhove ter najvišje vrhove evropskih držav. Jože Lipnik, ki je postal prvi častni občan Rogaške Slatine, je tudi publicist in pesnik z dvema pesniškima zbirkama. Pogovoru z zanimivim gostom Radia Celje boste lahko prisluhnili v oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo, 12. septembra, po 10. uri (ponovitev bo v ponedeljek). m ■ Profesor dr. Jože Lipnik (prvi z desne) na drugi najvišji gori črne celine. Mateja Podjed Zeleni val z višav Priljubljena oddaja celjskega radia Zeleni val se prihodnjo sredo vrača s počitniških potepanj in raziskovanj cvetočih travnikov, vrhov in morskih obal. Tako s 349 metrov visokega sv. Vida, najvišjega vrha otoka Pa-ga, z lepimi pozdravi za poslušalce sporoča voditeljica oddaje Mateja Podjed. Katero zdravilno in dišeče zelišče je utrgala tik po vzponu čez paški kras, ni težko ugotoviti. To je seveda žajbelj, ki ga ljubitelji Zelenega vala že dobro poznajo, prav tako njegove zdravilne učinke in lastnosti, pa tudi pravila, da zdravilnih zelišč naberemo le toliko, kot jih bomo potrebovali zase in za svoje najbližje v eni sezoni, dodaja Mateja, ki se s svojimi sodelavci že veseli snidenja s svojimi poslušalci. Zato bodite pozorni na najavo in začetek oddaje Zeleni val - saj veste, za vsako bolezen raste rož'ca ^Katere ste nabirali vi v poletnih mesecih in kako ste si založili svojo zeleno lekarno, bo prav gotovo iztočnica za klepet v prvi oddaji Zeleni val v novi sezoni. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. TE AMO - RIHANNA (5) 2. ALL TIME LOW - THE WANTED (4) 3. SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN (4) 4. BEAUTIFUL MONSTER - NE-YO (2) 5. THIS PRETTY FACE - AMY MACDONALD (3) 6. WE NO SPEAK AMERICANO -YOLANDA BE COOL & DCUP 7. DYNAMITE - TAIO CRUZ Silvester bo na svojem terenu Voditelj Silvester Javornik, ki s poslušalci Radia Celje preživlja predvsem jutra, bo po dolgem času pred mikrofonom preživel tudi noč. Vendar mu to niti najmanj ne bo težko, saj bo na kar dveh svojih terenih. Prvi je radijski studio, drugi pa so gobe. Silvester, ki je zagrizen gobar (vendar lahko o njegovih gobarskih podvigih le poslušamo, okušali jih še nismo), je namreč v nočni program s petka na soboto povabil Ano Ivanovič, predsednico celjskega gobarsko društvo Bisernica, in Amadea Dolenca, predsednika Mikološke zveze Slovenije. Ker Slovenci veljamo za navdušene gobarje, poslušalcev tokrat kljub nočnim uram Silvester Javornik z eno od svojih »lepotic« gotovo ne bo malo. (5) (1) 8. ON YOUR HEAD - TIFFANY PAGE (2) 9. LALA - OCEANA (3) 10. CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS (1) DOMAČA LESTVICA: 1. OBJEM - PAPIR (2) 2. PROTI SONCU - OMAR NABER (3) 3. BIL JE PLES - XEQUTIFZ (6) 4. DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) -ARSOV FEAT. LARA BARUCA (4) 5. COLOR DELUXE - SHYAM (1) 6. NE BI - APRIL (5) 7. ADRENALIN - HEAVENIX (3) 8. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (5) 9. LJUBIM TE - NINA OSENAR (2) 10.VIPGLOS - REVOLUTE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GET OUTTA MY WAY - KYLIE MINOGUE TEENAGE DREAM - KATY PERRY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HOČEM ŠE... - KATRINAS & CHERIE LUCAS TU IN ZDAJ - ALYA Nagrajenca: Miran Levstik, Sevškova 12c, Celje Alja Vilič, Kosova 3, Velenje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. DOVOLJ MI JE - UNIKAT (3) 2. ROŽICA - VIGRED (6) 3. MOJ HARMONIKAR - ISKRICE (1) 4. KO SE PRAVLJICA KONČA - VIKEND (2) 5. POZABLJENO DEKLE - NAVDIH (4) Predlog za lestvico: NAJ NE BEŽI MLADOST - ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 plus 1. DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA (3) 2. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI -ANS. ROKA ŽLINDRE (7) 3. UŽIVAJ ŽIVLJENJE - RUDI KRANER S PRIJATELJI (4) 4. OKTOBRA SE VESELIM - JODELEXPRESS (2) 5. PRAV VSAK IMA NEKOGA - RIBNIŠKI PUŠELJC (1) Predlog za lestvico: JESENI NAPROTI - ANS. ERAZEM Nagrajenca: Vilijem Potočnik, Aškerčeva 49b, Laško Marko Anzeljc, Mariborska 69, Slovenska Bistrica Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Moka iz Vovkovega mlina KUD Dobrna je v sodelovanju s turističnima društvoma iz Dobrne in Vinske Gore pripravilo četrto Mlinarsko nedeljo v Dolini mlinov. Vovkov mlin, ki je še edini delujoči od 13 mlinov v tej dolini na meji med Dobrno in Velenjem, je mlel žito, obiskovalci pa so si lahko celoten postopek pridobivanja mo- ke tudi ogledali. Mlin so na domačiji Pungartnikovih ponovno predali namenu pred dobrimi tremi leti, ko so sanirali škodo, ki je nastala po hudem neurju, poškodovano pa je bilo predvsem mlinsko kolo.Več kot 400 let star mlin danes ponovno obratuje, čeprav v večji meri le za prikaz zanimive obrti turistom. Letošnjo kulturno etnološko prireditev so organizatorji poimenovali Srečanje soseske, ker želijo v kraj privabiti med drugim tudi domačine, ki se radi odzovejo. Želja Draga Pungartnika, ki je sin lastnika mlina, je, da bi bila Mlinarska nedelja predvsem medsosedsko druženje, saj Vovkov mlin stoji na mejnem območju. Zgornji mlin namreč spada v velenjsko občino, spodnji pa v dobrnsko, čeprav sta le nekaj metrov narazen. »S to prireditvijo tako povežemo ljudi z obeh strani. Letos je ponovno prišlo veliko obiskovalcev in lepo je videti, da so ljudje zadovoljni in veseli.« Pomemben del doline je tudi Temnjaški potok, ki je nekoč dajal moč vsem mlinom, ob njem pa so perice tokrat pokazale, kako so včasih pra-li perilo. Prireditev je pope- V mlinu: v odprtino mlinar vsuje pšenico, ki potuje do kamna, kjer se zmelje v moko. stril tudi bogat kulturni program, nastopili so Godba na pihala Dobrna, Moški pevski zbor Dobrna, Ženska vokalna skupina, sekstet Vigred, Folklorna skupina Dobrna, harmonikarji iz Vinske Gore ter učenci OŠ Dobrna. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Perice so si včasih ob pranju perila izmenjale vse novosti, ki so se zgodile v njihovem kraju. ^Izše](.je katalog : ENERIFE 2010 / 2011 Izkoristite popuste ' za zgodnje prijave. Direkten polet iz Ljubljane vsak petek popoldan! Od 15.10.2010. Tudi najmlajši radi posedejo ob mlinu in prisluhnejo žuborenju Tem-njaškega potoka. /// V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcijeVcdllO kaj ( Za) kuhaill vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19> 3000 Celje Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo 15. septembra izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami obiskali Vinogradništvo Frešer. Vedno se lahko naučimo nekaj več. V Vinogradništvu Frešer, vinogradništvu iz Ritoznoja, bodo z vami delili nasvete, 20. septembra ob 13. uri. Naučimo se veliko o vinski kulturi ter o pripravi domačih jedi. Oddaja Kuhajmo skupaj je na sporedu Radia Celje vsako sredo ob 10.15 uri, vsak torek lahko v Novem tedniku prebirate kuharske recepte, na našem oglasnem oddelku pa lahko kupite knjigo Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev. , I l , I I I L 1 I I I I I I I I i IJ ^ I t > I I I I JXI ........... I I I M I M I I I L-J 031 692 ORomajJi TmiaomniE kita/ske medicine l/M/IRIBORU, CELJU IN LJUBLJANI Tradicionalna hitnfsha mediana je edinstven sistem idrai/ljenja, U nauto diapnastiJu, i;zrah(fi, nastonhij in paf^hu bolezni ter metodah ^drai^ljenjn. Hiui/oj btajstetradrciona/nemedicin^ fraja !e i/ef hat 1000 letinidruiujebisti/o hitajskefilo^afije, tultur^ in znan^^sti. /tapret^fiu modeme m^dicme danes upomba tmdkioJiafnili /litajs^ih mefpiizdrai/Jjenja i/si^efu mofno aorosfa. Glavni i/zmkzo to jeza i/ed{inj6 o njiho ufint{)i/itpsti pri zdravljenju lirobe^a nabora boJeznL Najpogostejši in najbolj znani mefadi zdrai/ljenja sta akupunktura in nkupresura - hi^shn oiedicinsba masaža (tufna) teridrai/ljenjes ltitajsltiniizdra!/ili (gre za zeliščna zdravila pridelana nn naravni bazi), l/sem met^idam jes^iupna nafelo zdrai/ljenjepo naracmi pati, s bateriinse vzpodbudi pravilno delovanje organizma. I/ upanjn homplementame^a s(}de/oi/anja z uradna medicino in u že(|t, da M bolnihoi/im težavam ponudili kar najboljfo zdrainti^eno pom of In fimprejšn/e okrevanje, i/ 5/oi/enlji zda/ odpirajo že tretjo ordinacijo TKflfl - tradifionolne ki tajite medicine. Metiso v Mariboru ai/pusta 20P?. 5pn/a na^edi/edovi u/ici pn štddionu, daneipn na noslai/u Zeleno uJico 17,2000/l/laribor. Maj i/am zdravje pomapata poi/roiti ali ohraniti izfaujena anivcnUetna diptomirana zdravnika tradicionalne titajske medicine dr. Qu Diiigztiu in dr. fion^ IVeipin ter izučen terapei/t, maser - akupunkturist Hu Zhenghang. Zn in/ormacije ter naročanje Jahto pokličite na telefonski jlei/iJki: 05912(f-34J in 040 U 7-463. Dve letizätm 50 odprli ordinacijo 1/Celju na ^orihonki 122,1/ila f'orfuna [i/pntllčjuj. Na tem naslovu ali po po telefoau na številki 040 720-T89 i/as pričakujeta izkušena uaiverzitetna diplomirana zdrai/nifaa tradicionalne kitajske medicine dr. HanZaoxtang In dr. U/an^ Von^ping terizučen terapevt, maser-akupunkturistVao Ming. Od 9. septembra dalje po odpirajo vrata tudi v LjubJ/ani in sicer na fefovšti 143 (^iska), I0{)0 (jubi/ona. Naročite se lahko na stevi!liiOVOB37-S53. fJa tem naslovu božo vaše dobro počut/e poskrbel izkušen nniv^mtetni diplomirani zdravnifa tradicionoJne kitajske medicine dr. Zhang Pinpjruan. Za večinjarmocij vabljeni k opledu naše spletne straoi ivu;u/. kitajskamedicina.si Znafifnoifi zdravljenja i pomoto TKM: • Sarozmemo hitro in očitno izbol/sa nje fežu v. ■ Pret/entiva. Odkriv^inje in odpravljanje neravno vesi; v telesu še preden nastopi bolezen. • Ifelika uspešnoitpred vsem pri zdravljenju hronicnih bolezni. ' Holizem lu telortn u ü bru vnavü tlo veka, p d kateri telo in pjik tvorita n eJü flji vo po veza vo, med seboj dopolnjujofo se celoto. • Stroji hyienskl normativi, sferilnojt vie/i naprav in pripomočkov, ki se uporabljajo med zdravljenjem. • Pri dolg oletnih in kran itn ih obolenjih, ko t /e obraba sklepopri starejšili pacien tiJi, je zdro vljenje uspdna, vendar dolgoročno. Pri tem zdravnik izdela načrt zdravljenja, ki lahifo traja tudi pol do enega leta. Pregled pri zdravniku bitajshe medicine vključuje ocfno globine pulza, kiga otipa no obeh zapestjih, preglfd pacientovega jezika In oči. Pri oceni globine ^iulza doktor zazna pacientovo krvno in energetsko pcetočnostterdelovanje notranjih ocjganov. feje potrebno, opravi zdravnik tudi^ični pregled, predvsem s tipanjem drugih delov fileso (trebuha..,). Po postavitvi diagnoze zdrai/nih izdela okvirni načrt zdravljenja, ki vključuje število in trajanje terapij Na;pogüstej^i terapiji sta akupunktura in terapevtsko masažo, ki vsaka traja povprečno od 20 do 40 minut. 1/ vsaki od noiih ordinacij TM vos bodo vljudno sprejeli tudi zoposleni pre vajoki v pomoč doktorjem pri komunikaciji s pacientom iz slo veničine v kitajilfino in obratno. Pcevajoki univenitetni diplomiran sinolog Miho l/irnntterunivenitetni diplomirani sinolo^inji Silvijo fisterin jpela Obentarso vam na voljo za kakrinakoli vprašanja in pomoč. IVajpOjOstejie težave, hi jih TKM uspešno pozdravi: Obolenja zaradi kroničnegu stresa, depresija, tesnoba, nevroze 6/avoboll, migreno Nespečnost Obolenja watu, vrtofliovica Solečine v križu in nogah, mra vljind in otopelost okončin, oteklost okončin Pomoč pri revmotskih obolenjili in išiosu Odpravljanje posledic mo^ansk« kapi Vnetja livcetf (obrazni,.,) Bolečine vželodfu In prebai^ncm traktu, težave s prebavo Neredna In boleča menstruacija Pospeiei/anje zmanjsanjo telesne teže in zdravljenje debelosti tbol/sanje müelne koncentracije, izboljšana iposobnost učenja [I. 1-1 .ii_ STOSIIVE: 5, ' J . äSünje poilovnili pn»lDiav, hii sUnovdi^ wwwcurailil-slwi^e.« pranF iitWkm E letetli Tel: 03/7805960 _ obflovj/fiHenleurtU, slumnij), mr^ame^sJstJa.planjiiilhmdi^ Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-536 VMUftr» f™SDtjtTW>P.U,SJI1_«OÄCuiJI,ID □ □ OVEDBA VOOOVOWIH IH ffiflUUtIH NAHUAVIfBSANAOUKOMlMC nmUEDE mSSriB it«. Pro^nslu Täs 34/d. ilaa. gim: 041 SSZ 90T nAflMKNiija itmnt. rsNoč n ntDDUiwHADOMa t ti ra BDmLj -^tdilivi iDlilnJh llrintin iphkarll -flicuritintlht initr^cu« n tt^tjl ■Ptfittnt kidrtfvvij) :* petUdj* J^iMim limaisv APf>l,E. D«LL VAMoe itiriitiin »n uporttji tthniciw nt^m, teh: 03 781 2603 ■lffll|l«l-]IEtlK4llltl-pia«E.E«B llltO-flVa'-PIEMlIlllkJ'riRM.Blfl AGMNEMECd.o.o. Sedraž 3,3270 Laško Tel: 03/56-4B-043 03/56-48-S40 e mail; agm.nemec@k3belnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREir^lH OKEN, BREZPLAČNI OGL£DI IN SVETOVANJ^ KONKURENČNE CENE. gim: 041675 621 teLOJ/7810240 8Jm:04U7?1S3 03/7810241 e-pošta: mateJcarKek^gmail-coni INFORMACIJE m-ITT, , , ,T, M , I M M I , , , J , u J .miIm,,I,,..|,| POKIICITE NAS! MEDIKMIKO KoriLvc in svcEovnnje d.o.o. Telefon: 03 S434230, i . Git^oriifcva S Mob.: 0^1 478 Ö10, \ joon Celje mrjikuiikfi^sioj.tn:! ^ • samnplääiiSka ifermatovonemlo^kä aitibulajita ' itdravstv^no dežurstvo na priredil vali - saitiopläiniSki reiev'aJjii pKVOxi dM «08 1 VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE retJPa*-:083 0W 6« www.vttBterm.sl PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO jlklklll AILI TOPLOTNE ČRPALKE V V ^LAIM OGREVALNI IN H LADILNI SISTEM 1 /DHAvl IISČL lASKO I 11 ^ I-?!. I. W \ MANUALNA TERAPIJA lirvA)A; E>r. A. VERSININ oRTürfo RrtrMATOit)^ FTTEX a.OJi.., tX)wiiska 170 A, 1tXK) LguaijANK m.; 0.1/754-57-00,0.11 566Z62;iPtiT:viiviv.nrE}(.M:E i«tiSiA: nTt\Bi-2.NCT Mdtjaž Železni k UglffUvanjf klavirjev gsm lMT 714 240 glasbeni center Cosposfca2.">,300O Celje lel.: (B 540 4Ü Oft. faks: U3 543 40 60 MAC-ŽELEZNIH d.o.o. icl.: 03 941 32 6ä Najboljša rzbira okvirjev v mestu. ^inclDViia^ «KU Celje, ^ T(L03y5«50Ii DtlovnUas: ponedeljek-petek a-Tljr16-T9 sobota 8-12 Streilfl za večgenerad}t www^ärelwflKlalkaä w! 62] 385 f-™il; meakaJwcai^SoU« ŠTOBE in IIMEHO fff IZÜEUVO PKEDRACUMA NA KLJUC POKUCiTE UHim STFIOKOVNJJ^KA IK STIt£H£. G. EM4LA BUCARJ« NA G&M: 041 622 MI fl Snfm PREUOZI in OOl/OZI CEIIE ^^Ifl socialno CEifejtjctaJjiih.nifnih pai/iiij) iji Duenüt. ap(iratoif.odifoMfia(iepDFiij{i Sim: 05r/SST788 040/37 T 7 93 'jriltfäillllnif i;, Jnloqinj of. ilShUHtelk ZiAtArMVljm^. ÄVv/H/w T^nšek - KoFxtia: eiKTtit!^ tr Acooce^t 3«Tvl3 plinskih peči JUNKERS* BUDERUS *V)£SSMANN*UNICAL »SAUNIRDUVAL Stanko Partei j s. p. Gusptjska uJhca 3 ^OnO Eel je 04]/ee 14 6? tel-; 03/S^.«7S3^,CJ3/'igi.ECeC w ww.eleMromt! Iia nik ä ■ sp e lektfemeha n i ka. fa rtesj @ivt) Ija, itet 0$1/m-bb0 WWW.KNAUF.VRSTOVSEK.SI WWW.VBSTOVSeiC.SI ngFoevBSTovsEK.si JURČIČEVA 7. 3310 ŽALEC jy^tm W JTUHfVf /JUL PRE&RADNE STtNE.SPUStENI STROPOVI, MANSARDE, PCH.AÜANJE PARHETOV IN UMlNAroV, ftlENOVA SMNOVANJ IN HiS. SLlKOPLEiKAfiiTVO, K«AD£asTVÜ TOLE PESKANJE PESKANJE: - v peskalnih komorati -na tereriu - bdrvnihrčrnih kovin, plastike, lesd... - izdelkov poljubnih velikoiti OSTALO: - pgJIrtrlje manjSih delov VibjE BTa, 331 o Žjilet; W1 / 7$J 176i e-ifuJl: tWMdesiilk^volji .n« m Štefan Ba\amon ^.p. eomitsfcoaOA PARKETARSTVO, PEČARSTVO, 5303 eOMiLSKO TALNE, STENSKE IN Töl.: 03/5726 241 STROPNE OBLOGE, GSM-. 04-1 377 020 NEPREMIČNINE , ^ -IZD. KOV. NADSTREŠKOV .170, RAZW tH KOV. KON STR. KLJUCAVNJCARSTVO DVORIŠČNIH yPAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV SaSÄeS, 3312 Prebold ključa vnicsrstvo-herodsz@siol .net GSM: 041 7Ö 33 80 tel.: 03 70S 30 4B ^tiitiin« ti »'Htni I ["HflWi liH ■4siuijfänSi:» f M B)li'«jiittii ni .»ooii, JoifNiifii^« III7 f>vi>tii 11IX i«Hirii(H«jvgDWii.iii I tvHi ca Hli Ej&^l&iätSr--- Vixtimr* KOB TERMO)N£TAUU:UE Oi U/Hf U H, t»[ M1/UC »4, Iai « nt U ti MIZAflSKA DELAVNICA KROBfiTWAM>.p.lng,les. MedlDg25,3«»C:ejjE U GSM 041/73«« t-n95lw- hunJiFabiitttgmallcofTi keffock*^ »IZOEUtVAINPOPRAVtlO KEKDlCfÜLiaV •IZDEiAVAPOHliTVA PONAROftLt) Ivo 6ubo, irp. Po IS tcrihjclovnth iinkuScnj v Avsiiiji, rvonuniD z Vimi v CcLjuJ gradnje CS«; 031/S70-057 bsdelava dem it fiiad ^rnoH.guboM^goutlUtm Zunanja ureditev C. Iioijimldii gdmti 11«, inntjur l»l.:B74JMS[,T«!t77 fn: M 7« M o;, in M 76 , GSHiMUHKK i izdfl^3VB dflžnltov ^ Iffimlnl zrnsj ' pINw "D ssnäl, E ep™*, ■ sms Za sodelovarye v ogiasni rubriki VSI NASI MOJSTRI pokličite: csnninD i i II] assm CEI© PQllQü ©QDuD Irfefä^ia weh vrst taqlalJio-lzaldtijskItifaMd; s l^dfljMnijHJi^ev: ^ Ple^ai^kidela; \ MSjüiiadeli v^rddbejiiStvu; Zabukövsek ZABUKOV^K In furtn«rji d.n.o, Uporabljamo naslednje materiale: Jub, fragmst, roefix, bau mit. ŠIVILJSTVO KRPIC/^ MaribDrika eesta 86 ^300 Cejje. Toi.: 03/54-13 295 ODPIRALNI C AS: ponedeljek - petek lo boti 136:0C1 ■ 19:00 - münjH EKSPRESWA popravila - o%ind kraj^nje jeanja -oženje obläci!7nnenj^ zactrg.. -popravila ušr^erih oblačil rFdcIjslnprainiki 07:00-13:00 ZAPITTO KK IMARJAN TERŽAN...:» MaTöwrska 54 (>.p. loia, jioscEue Tel.; 03/43l-aa-«, Fa*: 03/491-36-0) cnuiM inuHKi ¥ Onmt^Mll«* ItVIKWOl > itvUltt^Hj^SrtioAi«« Ofwsus ZA KOHEKCUSKJICOJ.* > ItVAllTtlUt L£4e ■ CtSTU M KDHTAKTNE UÄE . L*STEN WHKlflm PntKTlJB J» STIWIKI ÖPTWf - □EUOTNI C AS: delHirnihl mj 8.(W-18.0a. Bubol® pd 8,00-1 J.OO SPU^OfllKLUBSfVO mANC MAKMAfl^ -PVCinHLU5larti™i»M!lv(j ' qrniranje, pnlunjE In fizc^lmijt iti ogledi . fl)«i|iia In firj)^ vtui ■ ijifljva iwVIsnilnud^titfliw, fasjd, -linnkivrtini C.L.M.otlnjln21.3rMS«nl|uf isnrnnntonrhjilikl» T.l.i(Uf7«1Z90 F(li»:0äf74Stl»S IH iwnwirillllllli:™ fr«nc.mnl«afle®!äoJ.fl»t olnleiSvJnvwsjjItUi www.mijtiranc.ii -fUtdäia üiAla KCJVIfcVlEX El' KRDVSTVQ - KUEPAnST VD VPANÖKO io 330SVRANSKO □ 4*1 417 743 I kawmexpfPHial.net Juri] Podbrsgar | m ® ff ® ^ff d&ii. SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DELI gsm:041 637 674 Lsvä 3, 30M caljß tßft**^ ^PIAGGIO NA OKNA IN VHODNA VftATA ZA VAi DOM ■i. w^ovänje, Hflfiava. nwntiö. dtmiimaja - po waih «luti Kofitaicti: Tel. OJ 70 56023 Fax 03 57 26 m HDtAflSTTnO KORUN ft e-mail: miar5tvo.ltcrun@siol.f1et; splet: www.miMrStvo-ltarijn.Si ' PREKRIVA NJE VSEH VRST KRITIN • IZOLA TORSTVO •STAVBNO HLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLEO 'TESARSTVO IN SVETOVAftJE WSONiSLAV ČANŽEK d.0.0. l5|n ^Oified Iv WkiKWSTvO, HtEMR PeiovjeJf.moiiov tef,; OJ/577- !2-31 iöat n doiiomi Sobota, od 9. do 12. ure, atrij: Cir-kokrog na Sobotnici; cirkuška delavnica, kjer bodo člani Cirkokroga otroke spoznali z osnovami cirkuških prvin in cirkuškimi pripomočki. Nedelja, ob 1. uri: VJ/DJ Diskoba-jagi; after party Dubioza kolektiv po koncertu na WTC na Starem gradu. MNISTRSTVO ZA SOLSTVD IN ŠPORT URAD ZA MLADINO V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Liniiartovi ulici 18odprli KuHumoinfötaan-iOT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. V»k mesec oiganinramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske esecoigan drugo soboto dejavnosti na področju kulturne dediščine. KuHumoinfbtoaia je odprta (vstop projt): - pon,tor,eet,pet:8.00-14.00h - sreda: 12.00-18.00 h - sobota: 10.00-12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št 03 492 63 34 gsn 040 333 374 miadleportabji www.portabii Klub študentov občine Celje Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Hermanov brlog - MNZ Celje: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.; Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. novitednlkl, www.novitednik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka KOŽA z LASMI, POTEGNJENA z GLAVE POLŽ HäKE KANADSKO MESTO V BIOTANSKI KOLUMBU AMERIŠKI LEGVAN, KI SPREMINJA BARVO LOJZE OOLINAR VZPOREDNA PREMICA 15 16 17 ORIGINALNO IME ZA IRSKO ODUČEN FRANCOSKI PLAVALEC BERNARD NAŠA ŠPORTNA PADALKA ORENA) FR. SKLAr DATEU FILMSKE GLASBE (FRANCISJ ANTON NANUT V BOH KOTORSKI OSMI PLANET PO ODOAUE-NOSnOD SONCA NEKDANJI NORVEŠKI POLITIK, PRVI RALNI SEKRETAR OZN CTRYGVE HALVADOU] MESTO V SEVERNI ITALUI AMERIŠKI (JURSKI PARK) JEZDCO-SLOVEC OŠIIR 21 DVANAJSTO ZNAr MENJE ŽIVALSKEGA KROGA AFRIŠKI VELETOK COPASn PAPAGAJ SMU-ISKI CENTER BEOTUEC LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI V APRETURI 22 18 ROMULOV BRAT DVOJČEK ZAČRTANA SMER CESTE UKAR "UBIC 11 24 ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA ERAŠM LORBEK STALNI, TOPU VETER AMERIŠKI REŽISER KAZAN AM. IGRAr LEC PEŠCI ITAROGR-I PEVEC KRUTI RIMSKI CESAR FINSKI ARHITEKT (ALVAR) TOČILNI PULT RUSKI ZGODOVINAR (JEVGE-NIJV.) 25 NEKD. AM. TENISAČ (ARTHUR) REKA NERA V ANTIKI NEVEDNOST BRAZn.SKI DIRKAČ (FELIPE) ORGAN VIDA PETER KAUZER JEZERO V KANADSKI PROVINCI ONTARIO ANTIK-VIIETA AFRIŠKA GOZDNA ANTD-OPA GLAS NOSND( PEKAČ ZA TOAST IZVIRNI KRAK REKE MENAM NEDA UKRADEN RAHEL VETRIČ HRV. OTOK SEVER. OD MOLATA ŠTEVILO Zl POJAV NA TEKOČINI FR. IGRALKA (EMMA-NUELLE) IVAN LEVAR 23 PECEU PRI GOBI KUUNASTJ ŽUŽELKA KHARIST FARLOW RUS.WDJA VSTAJE KMETOV (STJENKA) 14 ZN% AMERIŠKI SLIKAR (WYATD 12 PAS PRI KIMONU NATRIJEV KARBONAT NEKDANJA ORGANI-ZAMIAOASOVCEV ŽELODČNI ENCIM, KI SKRKNE KAZEIN V MLEKU OKENCE GRAFIK JUSTIN 19 POČELO TAOIZMA STRUPEN IGLAVEC FRANCE )NIC NAŠ PISATEU (ANDREJ) FRANCOSKI IGRALEC (PHILIPPE) 20 10 MISTIČNA RISBA V HINOUIZMU KORUZNI STORŽ EVROPSKA UPRAVA ZA VESOUE INSKI 13 Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za 2 osebi za celodnevno kopanje v Wellness centru Termalija in čestitka v programu Radia Celje 2. nagrada: vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in čestitka v programu Radia Celje 3.-5. nagrada: čestitka v programu Radia Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 3. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 69 Vodoravno: FAR, RAA, ART, LINEAL, ASK, ORK, NESTVOR, LIE, UKOR, ELIADE, AMELIA, EDWARDS, PLES, MARE, SITA, KT, TOJO, ES, MOS, ROD, OAK, STO, TT, OMARSKA, WEBBER, KARETA, MORILKA, OT, PH, KOO, KO, DOK, URLINDA, KOS, ILI, IZETA, LAERT, LOPEZ, VA, SON, IU, GALERIJSKI GOZD, SIRENA, SLANINA, AJKA, POKOL, NEBO, MAAT, ASANA, AKAD Geslo: Junaka British Opna v golfu Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnico za 2 osebi za celodnevno kopanje v Wellness centru Termalija in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Breda Siter, Dramlje 13c, 3222 Dramlje. 2. nagrado, vstopnico za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut, prejme: Marija Romih, Kozje 95, 3260 Kozje. Ona: Izogibajte se prepirom. Vedite, da lahko ena sama beseda uniči srečo, ki ste jo pazljivo gradili skozi dolgo obdobje. Dobro razmislite, preden se boste podali v karkoli tveganega, saj se vam lahko vse v trenutku poruši. On: To je resnično vaš teden. Česarkoli se boste lotili, vse vam bo uspelo. Še posebej boste zadovoljni z razpletom v ljubezni, kjer se bodo stvari zasukale v celoti v vaš prid. POMOČ: ANALFABET-nepismen človek, ANTIPASAT-stalni topli veter, APRETER-delavec v apreturi, NAZAL-glas nosnik, STARINA-antikviteta 3.-5. nagrado, darilni bon v vrednosti 10 evrov podjetja Natura stil iz Petrovč, prejmejo: Ana Švab, Polzela 57c, 3323 Polzela; Brigita Banovič, Zg. Rečica 39, 3270 Laško in Slavko Kamnik, Ljubljanska 33, 3104 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: Stvari se bodo nepričakovano zakomplicirale in kar naenkrat se boste znašli sredi kopice težav. Uspeli boste razočarati nekoga, ki vam želi le dobro. Raje se za nekaj časa potuhnite in čakajte na ugodnejši trenutek. On: Zakaj ne bi enkrat tudi vi sledili svojim idejam? Dovolj so se drugi okoriščali na račun vaše genialnosti, zdaj je nastopil čas, ko ste na vrsti vi. To se vam bo lepo obrestovalo, še posebej v poslu. Ona: Prijatelja boste rešili iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen.. V zameno vam bo prišepnil informacijo, ki bo odprla doslej zaprta vrata. On: Rezultat v poslu bo v veliki meri odvisen od vaše iskrenosti, zato se nikar ne zapletajte v diskusije, ki nimajo pravega smisla. Stvari povejte naravnost in odkrito, pa bodo tudi rezultati takoj na dlani. DVOJČKA ^ Ona: Najprej boste kuhali zamero, a vas bo zasanjan pogled partnerja kaj kmalu razorožil. Pustite slabo za seboj in se posvetite predvsem tistim lepim stvarem, ki vaju družijo. On: Preživeli boste prijeten vikend v krogu družine in se posvetili zasebnim zadevam. S partnerko se boste pogovorili o načrtih za skupne zimske počitnice, ki si jih boste letos privoščili malo bolj radodarno. Ona: V službi se bo odprla izredna možnost, na vas pa je, da jo do popolnosti izkoristite, za kar imate več kot dobre obete. Sprejmite pomoč sodelavcev, ki bodo rade volje pomagali. On: S partnerko se boste odločili za popestritev ljubezenskega življenja, saj ste se zadnje čase počutili kar nekako brez prave volje. Tokrat se boste lotili zadeve na najboljšem možnem koncu. Ona: Zadeva vam bo šla sicer nekaj časa na živce, ne bo pa vas vrgla iz tira. Navsezadnje boste iz tega potegnili celo korist, čeprav bo marsikdo prepričan, da vam je v celoti spodletelo. Pustite jih v zmotnem prepričanju ^ On: Nekdo, ki ste ga sicer izbrisali iz spomina, se bo spet oglasil in predlagal konkreten posel. Raje dobro premislite in se ne spuščajte v tvegane avanture, saj se vam lahko še zelo maščuje. STRELEC ^ Ona: Kmalu boste spoznali, da vaše odločitve vplivajo ne le na vas, ampak tudi na okolico. Drugič dvakrat premislite, preden se podate v kakšno avanturo. To je sicer prijetno, a za seboj nosi tudi posledice. On: Ne odnehajte, čeprav si boste domišljali, da je trud zaman. Rešitev problema je prav presenetljiva. Prijatelj vam bo samo nakazal možnost, vi pa jo boste realizirali na najboljši možen način. KOZOROG Sa Ona: Veliko veselja boste imeli z majhnimi stvarmi. Tako je prav, kdor z majhnim nima veselja, nikoli ne bo srečen. Seveda ne pozabite na najbolj pomembno stvar, katere realizacija vas šele čaka ^ On: S prijatelji boste začeli uresničevati idejo iz preteklosti, kar bo prineslo precej veselja, po drugi strani pa tudi prostega časa. Potrudite se in izpeljite tokrat zadevo do konca. Ona: Železo je treba kaliti, dokler je vroče; a s čim manj ognja, da se slučajno ne opeče-te. Pričakujte darilo in ne pozabite na zahvalo. Vsekakor bo ta teden nekaj posebnega, še posebej v ljubezni. On: S prijateljico se boste zapletli v dolg in odkrit pogovor, ki vam bo razkril čustva, ki jih niste pričakovali. Najprej boste omahovali, a boste po premisleku le pristali na njene predloge. DEVICA ^ Ona: Če včasih naredite kaj v nasprotju s svojimi principi, to še ne pomeni, da se bo podrl svet. Ne bodite tako strogi do sebe, sicer boste zabredli v velike težave! In popazite no malce na partnerja. On: Sestali se boste z znancem, ki vam bo pomagal postaviti posle na trdne noge. V dvoje bo vsekakor lažje, saj bo prijatelj res vložil vso energijo v reševanje poslovnih zadreg. VODNAR Ona: Izrekli boste pomembno odločitev, ki vam lahko prinese še obilo sadov. Tudi neprijetnih, zato bodite kar se da pozorni na poteze tekmecev, ki vam bodo stalno poskušali izmakniti tla pod nogami. On: Po dolgem razmisleku boste le sprejeli povabilo na zmenek, ki pa se bo končal celo bolje, kot boste pričakovali. Prijateljica vas bo očarala na nov način, zato vam ne bo ostalo nič drugega, kot da se zaljubite. Ona: Obiskati boste morali zdravnika, saj utrujenost ni posledica dela, temveč nečesa povsem drugega. Pazite se, dokler se lahko, saj je zdravje samo eno. In ko ga izgubite, ste ga za venomer zapravili. On: Če boste želeli še naprej ohraniti mir v hiši, se boste morali marsičemu odreči, predvsem pa avanturam. Partnerka postaja vse bolj sumničava, zato ne pretiravajte. Slabo se bo končalo! RUMENA STRAN Gosta na Zlati harmoniki Po pomoč Očitno se tudi premier Borut Pahor potihem zaveda, da Sloveniji lahko pomaga le še »oni tam gori«. In če se mu priporočiš v družbi andraškega župnika Janeza Furmana, prošnje toliko več zaležejo. Piskrček je pristavil tudi Franc Pangerl (na sredini), ki se je v molitvi zagotovo spomnil sončnih elektrarn na Celjskem sejmu. Za vsak slučaj. Blaž Kavčič (levo), predsednik državnega sveta, je samo »ministriral«. Tudi za vsak slučaj. Foto: SHERPA Na zaključni prireditvi jubilejne, 30. zlate harmonike na Ljubečni je bilo kar nekaj gostov, ki so tesno povezani z največjo slovensko harmonikarsko prireditvijo. Srečali smo pobudnika Zlate harmonike Milana Brec-la, ki je organizacijski odbor vodil šestnajst let, zmagovalce Zlate harmonike To-nija Sotoška (1986 in 1988), Roberta Goterja (1994), Vi-kija Ašiča ml. (1985) in Zorana Lupinca (1987) ter dva veterana, Vikija Ašiča st. in Štefana Žvižeja. Prvi je zaigral v revijalnem delu, saj letos praznuje 60 let igranja na harmoniko, drugi pa sodi med prve organizatorje prireditve in nekdanje člane strokovne komisije. Ašič sodi med glasbene legende v Sloveniji, Žvižej pa med ugledne sopotnike ljubiteljske kulturne dejavnosti, zlasti na gledališkem področju. Kljub šibkemu zdravju se je odzval vabilu organizatorja, kjer so ga mnogi prijatelji prisrčno pozdravili. TV Med Zlato harmoniko sta uživala Viki Ašič st. (levo) in Štefan Žvižej. Orehi v zahvalo Novodobni graščak Franci Zidar je na svojem gradu Lemberg gostil Nedeljsko grajsko popoldne in v zameno za to dobil celo orehe, ki jih je z velikim navdušenjem »zobal« na prireditvi. Foto: SHERPA O glasbi ali jubilejih? Potem ko se je lani jeseni Mojmir Sepe udeležil koncerta ob 60-letnici celjskega franko-fona in frankofila Slavka Deržka, se je zdaj ta legendi in velikemu mojstru slovenske glasbe, po rodu Celjanu, poklonil ob njegovi 80-letnici. Sta govorila o glasbi ali jubilejih? Foto: SHERPA Sprostitev Enega lepših prizorov na maratonu do Logarske doline je nudil pogled na šotor maserk. Tudi Iztok Uranjek (desno) iz celjske mestne občine se je strinjal. Foto: GrupA