Vlada odstopila. Težave pri sestavi nove vlade. Vukičevičeva vlada je dovršila veliko delo, za katero so se vse njene prednice izkazale kot nesposobne: novi davčni zakon, ki prinese zenačenje davčnih bremen v celi državi. To, kar so vse prečanske stranke od nekdaj zahtevale, po čemer so hrepenele, za kar so se potegovale, česar pa niso mogle doseči, to je ustva rila Vukičevičeva vlada, v kateri je SLS imela vplivno besedo. Z bodočim novim letom nastopi realno (stvarno) zenačen je davkov v celi državi in obenem izdatno znižanje davčnih bremen v prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji. To je takšen uspeh Vukičevičeve vlade, da se ne more z njim primerjati nobeho delo drugih vlad, ki so bile pred njo. Dogodilo pa se je po tem izredno velikem uspehu Vukičevičeve vlade nekaj, kar je vzbudilo začudenje: vlada je dala ostavko. V torek, dne 7. februarja, je bil novi davčni zakon v narodni skupščini sprejet skoro z dvetretjinsko večino glasov, naslednji dan pa je vlada dala ostav ko. Zakaj? Cenau? Razmerc v Davidovičevi demokratski stranki. Povod za ostavko so dali demokratski minislri, ki so z Marinkovičem na čelu prvi dali ostavko. K temu jih je nagnil demokratski klub, ki je po večdnevni raz pravi z večino glasov sprejel resolucijo, v kateri se obsoja delovanje vlade ter daje slrankinemu predsedniku Davidoviču pooblastilo, da deluje za koncentracijo (združilev) vseh demokratskih strank v narodni skupščini. Demokratski ministri, ki so s svojimi pristaši v klubu glasovali proti tej resoluciji, pa so oslali v manjšini, so izvajali posledice s tem, da so odstopili. Po sprejetju novega davčnega zakona jim je sledila cela vlada. Vlada ni mogla več prenašati negotovosti, ali jo bo v bodoče podpirala demokratska stranka, ali pa se bo postavila proti njej. Da se položaj razčisti, za to je bila potrebna ostavka vlade. Kmetska demokracija. S to besedo se, kakor je znano, zaznamuje zveza med Radičem in Pribičevičem. Ta zveza je neprirodna, ker do letošnjega leta ni bilo v naši državi večjih političnih nasprotnikov, nego sta bila Radič in Pribičevič. Radičevci so samostalne de mokrate psovali kot nasprotnike Hrvatov, kot nasilneže in batinaše, samostalni demokrali pa so Radičevcem melali v obraz mzive: ri Mf protidrfrnvn? eienvnti. ita- lijanski špijoni itd. Sedaj pa hodi Radič roko v roki s Pribičevičem in misli, da je rešhev skrahirane samostalne demokratske politike največja zasluga, ki jo on mo re storiti hrvatskemu narodu. Tako pojmuje Radič svojo nalogo kot vodja hrvatskega naroda! Čudno je, da se je tudi Davidovič zagledal v firmo kmetske demokracije ter da meni, da svojo nalogo koncentracije demokratskih strank najboljše izpolni, ako pristopi kot kompanjon k tej firmi. Poskusi za koncentracijsko vlado. V teh prilikah so se pretekli in ta teden vršili poskusi za sestavo koncentracijske vlade, to je vlade, ki bi naj v sebi združevala, če mogoče, vse stranke v parlamentu. Najprej je kralj to nalogo poveril zastopniku največje stranke, prejšnjemu ministrskemu predsedniku Velji Vukičeviču. Ko ta ni uspel, je prišel na vrsto Stjepan Radič, ki je dva dni poskušal sestaviti koncentracijsko vlado, pa zaman. Potem je prišel na vrsto Ljuba Davidovič, kateri pa ni hotel prevzeti te naloge, ker si je bil v svesti, da je ne more izvršiti. S tem bi se bili koncentracijski poskusi mogli končati, ker so zastopniki treh največjih strank v parlamentu po vrsti morali izjaviti, da je koncentracija nemogoča. Vendar pa je bil storjen še en poskus. Na predlog Velje Vukičeviča kot predsednika radikalnega kluba je kralj pozval predsednika narodne skupščine g. dr. Ninka Periča, člana radikalne stranke, da poskusi sestaviti koncentracijsko vladp. Radič, Pribičevič in Davidovič pa so mu stavili takšne zahteve, da jih radikalni klub ni mogel sprejeti. Vsled tega je dr. Perič odložil od kralja sprejeto nalogo o sestavi koncentracijske vlade. Nato je Velja Vukičevič dobil nalogo, da sestavi delovno koalicijsko vlado, ki bi ne obsegala vseh- strank. Združena demokracija dela za volitve. Postopanje združene demokracije, to je Radiča, Pribičeviča in Davidoviča, dokazuje, da tem gospodom ni do tega, da bi ta parlament delal. Za to so stavili takšne pogoje za vstop v koncentracijsko vlado pod vodstvom radikalov, da jih radikalna stranka ni mogla sprejeti, ako ni hotela sebe ponižati. Glavna ovira je bil Pribičevič, ki na vso moč sili v vlado, pa ga nočejo sprejeti, ker dobro vedo, da je njegova stranka s svojo politiko državi in ljudstvu storila veliko škodo. Ker Pribičevič ne more v vlado, rato ne pusti Ra- diča, kojega se krčevito drži, in zato oba zadržujeta Davidoviča. Ako bodo voditelji takozvane združene demokracije nadaljevali to svojo trdovratno politiko, bo parlament postal nesposoben za delo, in to v trenutku, ko stojijo pred njim velike naloge. Treba je pomagati tistim krajem, kjer ljudje trpijo glad. Treba je, da se sprejme in uzakoni državni proračun. Treba je zaključiti državno posojilo, ki je že obljubljeno finančnemu ministru g. dr. Markoviču v znesku okoli 14 milijard dinarjev. Te in druge velike naloge stojijo pred narodno skupščino, Pribičevič in Radič pa ne dovolita, da bi skupščina delala. Razbiti hočeta parlament ter volilce prisiliti, da morajo po preteku niti pol leta zopet volišče. Naj ta gospoda zna, da čaka njo in njene zaveznike hud obračun pri volitvah.