Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, o Celoletna naroinina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
D	ODO	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
O	ODD	O
Upravništvo: Lud. Tomašič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 15.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1910.	Letnik III.
Seja odbora Zveze Orlov
4.	septembra 1910 na Brezjah.
Na Angeljsko nedeljo, dne 4. septembra so se zbrali odposlanci slovenskih Orlovih odsekov na Brezjah. Kakor vsako leto so tudi letos izkazali svoje zaupanje, spoštovanje in ljubezen Mariji, Devici, Materi, tisti, koje ime pomeni »Gospo«, »Gospa morja«, »Svetlo,« »Grenko«, »kakor mira dišečo« — tisto edino ženo človeškega pokoljenja, ki je s telesom in dušo povišana do časti božjega materinstva tisto, o kateri pravi modrost Stare Zaveze, da je izšla iz ust Najvišjega kot prvorojenka vsega stvarstva, ki jo je Bog predvpodobil v cvetoči palici Aaronovi in v gorečem grmu, ki označuje njeno deviško materinstvo, gorečnost za čast božjo in veličastnost njene čistosti. Orli so prisostvovali sveti maši in sprejeli skupno v kroju sveto obhajilo.
Seja odbora Zveze Orlov sc je nato vršila na lepem samostanskem vrtu, odkoder je pač eden najlepših razgledov na naše gorenjske planine. Ljubi bratje Svetega Frančiška so bogato okrasili z zastavami in slavoloki cerkev in trg; zastave so plapolale tudi s hiš in veselo so pokali topiči.
Navzočih je bilo nad 200 bratov Orlov. Zastopanih je bilo 80 odsekov.
Brat predsednik dr. Lovro 'Pogač-n i k otvori s primernim nagovorom zborovanje, nakar pozdravi navzoče v imenu brc-zijskega Orla njega, načelnik brat G a b r i -e 1 č i č.
Prebereta sc sledeča dva pozdrava:
»Zadržan kličem: Bog blagoslovi vaše delo! Orel naj poleti od izhoda do zahoda, pa od juga do severa mile slovenske domovine! Naj Orel vedno obrača svoje bistro oko na Križ, od katerega prihaja časni in večni blagoslov! Preska, dne 3. septembra 1910. — Brcne c.«
»Kot župni upravitelj nujno zadržan sc seje žal ne morem udeležiti. Želim veliko uspeha vsem sklepom, ki se bodo izvršili in zbrane Orle krepko pozdravljam. Bog in M arija z nami! Leopold T uršič, Logatec, 3. septembra 1910.«
Zborovanja so sc v orlovski/h krojih udeležili tudi a k a d e m i k i Mcršol, J ustin in Avscnek. Prva dva sta fungirala kot zapisnikarja.
Nato so sc začela poročila:
121 odsekov.
Konstatira se, da šteje Zveza Orlov do današnjega dne 121 odsekov in sicer:
L Ambrus. — 2. Borovnica. — 3. Brezje.
—	4. Bohinjska Bistrica. — 5. Breznica.
6. Budanje. — 7. Bilje. — 8. Brezovica. — 9. Batuje - Selo. — 10. Branica. — 11. Celje.
12. Cerkno. — 13. Cerknica. — 14. Cerovo. -15. Cerklje pri Krškem. 16. Črnomelj.
17. Črni vrh. — 18. Črniče. — 19. D. M. v Polju. — 20. Dobropolje. — 21. Dobrova.
22. Dol ob Savi. — 23. Doberna. — 24. Dorn-berg. — 25. Domžale. — 26. Gorica. — 27. Goče. — 28. Grahovo. — 29. Gomilsko. — 30. Grgar. — 31. Homec. — 32. Horjul. — 33. Ho-tcdcršica. — 34. Hrušica. —- 35. Idrija Zgor.
36. Idrija Spodnja. —- 37. Jesenice! — 38. Ig. — 39. Ježica pri Ljubljani. - 40. Kamnik. — 41. Kamna gorica. — 42. Košana. — 43. Komenda. — 44. Krka. — 45. Koroška Bela.
46. Kranj. — 47. Kronberg pri Gorici.
48. Kamnje pri Vipavi. — 49. Ljubljana.
50. Logatec Gorenji. — 51. Logatec Dolenji.
—	52. Loški potok. — 53. Mengeš. — 54. Miren pri Gorici. — 55. Maribor. — 56. Metlika.
57. Mekinje. — 58. Moste - Selo pri Ljubljani. — 59. Naklo pri Kranju. — 60. Otalež.
61. Podgora. — 62. Preska. — 63. Podbrezje. — 64. Planina pri Rakeku. —- 65. Petrovče pri Celju. — 66. Prvačina. - 67. Radovljica.
68. Rajhenburg. 69. Radomlje. — 70. Ribnica. — 71. Radeče. — 72. Rakek. — 73. Rob prii Velikih Laščah. — 74. Stari trg pri Ložu. — 75. Stara Loka. — 76. Srednja vas v Bohinju. — 77. Selce. — 78. Solkan. — 79. Sv. Ivan pri Trstu. 80. Sveta Helena ob Savi.
81. Sv. Križ pri Kostanjevici. — 82. Sveti Gregor pri Vel. Laščah. — 83. Sodražica. — 84. Št. Viti nad Ljubljano. - - 85. Št. Vid pri Vipavi. — 86. Št. Jurij pri Kranju. — 87. Št. Jurij ob Taboru. — 88. Št. Jurij ob juž. železnici. — 89. Šmartno pod Šmarno goro.
90. Šmartno pri Kranju. — 91. Šmarje - Slap. — 92. Šmartno pri Litiji. — 93. Šmartno ob Savi. — 94. Št. Peter pri Me-
dvedovcm selu. — 95. Šenturška gora. — 96. Sostro. — 97. Št. Rupert — 98. Šturje. t 99. Št. Ferjan. —	100. Št. Andraž.
101. Skale pri Velenju. — 102. Št. Jakob ob Savi,. - 103. Št. Jakob v Rožu. — 104. Škofja Loka. — 105. Tržič. — 106. Trbovlje. — 107. Trnovo. 108. Ustje. — 109. Vače pri Litiji. — 110. Vrhnika. — 111. Vič. 112. Vipava.
113. Vodice. — 114. Velike Lašče. — 115. Velike Žablje. — 116. Zagradec. 117. Zagorje. — 118. Zadobrova pri Ljubljani. — 119. Zalog. — 120. Žiri nad Idrijo. — 121. Železniki.
Pri odborovi seji na Brezjah je bilo od teh odsekov zastopanih 80, torej dve tretjini.
Naše tlelo.
(Poročilo tajnika S. P a u 1-i n a.)
Zadnja seja odbora Zveze Orlov se je vršila 5. junija 1910. v Gorenjem Logatcu. Pri tej seji je bilo zastopanih po svojih zastopnikih 104 telov. odsekov Orla.
Pri zadnji odborovi seji je bilo včlanjenih v Zvezi Orla 111 odsekov, danes pa jih je 121.
To kaže vedno bolj naraščajočo moč naše organizacije.
Od zadnje odborove seje do danes je imelo predsedstvo Zveze Orlov redne tedenske seje, katerih jo bilo 12. O vseh važncjšili sklepih predsedstvenih sej so sc obveščali bratski odseki potom okrožnic, oziroma potom natisa v našem glasilu »Mladost«.
Koliko je predsedstvo Zveze Orlov od zadnje odborove seje pa do danes storilo, naj kratko poročam. Pripomniti pa moram, da vse prireditve, katere so sc med tem časom vršile, niso prišle v sejni zapisnik, ker nekateri odseki jih sploh naznanili niso ali pa prepozno.
5.	junija 1910, ustanovitev Orla na Homcu. Na ustanovnem občnem zboru je predaval dr. L. Pogačnik.
Dne 19. junija je zastopal brat Ivan Podlesnik Zvezo Orlov pri otvoritvi društvenega doma v Tržiču.
12. junija, ustanovitev Orla pri Sv. Heleni ob Savi. Na ustanovnem občnem zboru je predaval brat Hočevar.
29. junija, ustanovitev Orla v Šmarju. Na ustanovnem občnem zboru je govoril dr. L. Pogačnik.
29, junija, je predaval in zastopal Zvezo ob priliki ustanovitve okrožja Kranj brat Iv. Podlesnik.
3.	julija, ustanovitev Orla v Št. Jakobu ob Savi; Na ustanovnem občnem zboru je predaval dr. L. Pogačnik.
3.	julija, je zastopal Zvezo na okrožni prireditvi goriškega Orla brat V. Jcločnik.
3.	julija, je predaval dr. L. Pogačnik v Dobrepoljah.
3. julija, je predaval brat Podlesnik o naši organizaciji v akademiičnem društvu »Domogoj« v Zagrebu.
17. julija, je predaval brat V7. Jcločnik v Vačah pri Litiji.
24. julija, ustanovitev Orla v Rajhen-burgu.
7. avgusta, ustanovitev Orla na Šentur-ški gori.
7. avgusta, javna telovadba v Loškem potoku.
15. avgusta, blagoslovitev društvenega doma v Logatcu.
21. avgusta, odkritje dr. Lampetovega spomenika v Črnem vrhu. Odkritja so se udeležili bratje Orli idrijskega okrožja in bližnji odseki. Zvezo Orlov pa je zastopal br. dr. L. Pogačnik.
21. avgusta, ustanovitev Orla v Sv. Gre-gorju pri Vel. Laščah in v Zalogu.
28. avgusta, otvoritev društvenega doma v Domžalah.
28. avgusta, sc je vršila javna telovadba jeseniškega okrožja na Jesenicah.
To je moje kratko poročilo od zadnje odborove seje pa do danes, katerega naj bratje zastopniki posameznih odsekov Orla vzamejo na znanje z uverjenjem, da je predsedstvo vestno vršilo svojo nalogo.
Denarno stanje.
(Poročilo b 1-a g a j n i k a A. Z a j c a.)
Do vštetega 3. septembra 1910 so znašali dohodki Zveze 2133 K 87 v, stroški pa 2092 K 5 v. Prebitek dne 3. septembra znaša torej 41 K 82 v in sicer je v blagajni 5 K 47 v, v Ljudski posojilnici pa jo naloženo 36 K 35 v. — Zvezine terjatve znašajo 580 K 8 v, dolgovi pa 230 K 1 v, aktivni zaostanki znašajo torej 350 K 7 v, in če prištejemo k temu znesku še blagajniški preostanek 41 K 82 v, dobimo Zvezlno premoženje, ki znaša 391 K 89 vinarjev.
Orel in Cerkev.
(Poročilo V. Z a b r c t a.)
Poročevalec izvaja približno sledeče misli:
Brez dvoma je najbolj nevarna bolezen našega časa nevera. Popolno brezboštvo, brezverstvo velja mnogim za znak močnega duha, za sad znanja in vednosti. To mnenje prevladuje pri mnogih učenjakih, izobražencih in inteligenci. Naravno je, da to prehaja tudi na preprosto ljudstvo.
Posledice tega stopajo na dan vedno bolj očito, vedno v večji meri. Ljudstvo brez vere, brez bogoslužja je zrelo za popolen propad. Stara Grčija in Rim sicer nista poznala pravega Boga, toda imela sta spoštovanje pred božanstvom in dokler sta to spoštova-
nje izkazovala tudi v dejanjih, sta cvetela. Ko je pa izginila vera v bogove, je izginila tudi njihova moč.
Še hujše in nevarnejše posledice pa zamore brezverstvo imeti med kristjani. Sv. Pavel pravi v pismu do Hebrejcev: »Zakaj kateri so enkrat bili razsvetljeni, okusili nebeški dar in postali deležni Svetega Duha, skusili pa tudi dobro božjo besedo in moči prihodnjega sveta — in so odpadli: takim je nemogoče, da bi sc zopet izpreobrnili in prenovili.«
Gotovo je — le v veri, v Bogu, je edinost, mir, sreča in obstoj človeške družbe. »Vsak sadež, katerega ni zasadil moj nebeški Oče, bo s korenino izruivan«, pravi božji Izvcličar.
Bratje Orli! Sadež, vrt, ki ste ga vi zasadili v svoji domovini, je »organizacija poštene krščanske slovenske mladine«. Vrtnar, ki oskrbuje in neguje ta vrt, je vodstvo celotne organizacije, vodstvo posameznega odseka pa je pomočnik tega vrtnarja. Posamezno drevesce v tem vrtu je vsak posamezni član te organizacije. Količek, katerega se oklepa in na katerega sc opira posamezno drevesce v tem vrtu — je disciplina, Statut te organizacije. Toda količek sam ne zadostuje, je brez veljave, brez moči, ako drevesce ne stoji v dobri zemlji, ako ne temelji na dobri korenini. Ta korenina pri drevescu v vrtu naše organizacije je dobro, plemenito, pošteno srce. Plemenitost in poštenost pa temeljita v veri. Zato je pisatelj »Zlate knjige« zapisal: »Podlaga vsemu Orlovemu delovanju je katoliška vera; njena načela in zapovedi, kakor nam jih je dal Bog in sv. katoliška Cerkev.«
Bratje Orli! Tudi korenino pri drevesu moramo negovati — ne samo debla, ne samo krone — da v prvi vrsti korenina, podlaga bodi zdrava — potem bo drevesce močno, lepo, trdno in rodovitno. Zato je pisatelj »Zlate knjige« upravičeno za prvo, poglavitno čednost vsakega Orla postavil bogoljub-nost, ki se dejansko kaže v tem, »da vestno, veselega srca, odkrito, brez strahu in sramu, zasebno in javno izpolnjujemo svoje krščanske dolžnosti, kakor velevajo božje in cerkvene postave.«
Da, vestno, veselega srca, odkrito, brez strahu in sramu, zasebno in javno! Naša slovenska, najlepša, najbolj ljubka, pa tudi najbolj krepka organizacija, sc je že razvila in razširila tako mogočno, pognala je že tako lepo cvetje, rodila že tako lepe sadove, da sedaj že lahko javno in nekako oficijelno proglasimo, da naš vzor, vzor Orla ni drugi, kakor ta: svoji ljubljeni domovini vzgojiti rod, ki ga bo dičila dejanska ljubezen do Boga, do ljudstva in do neomadeževanega življenja. To bodi naš najvišji vzor. (Navdušeno pritrjevanje.) Kolikor bližje mu bomo, tem več bomo koristili svojemu ožjemu in širšemu domu, kolikor bolj smo ga dosegli,
tem več sreče za sedanje in prihodnje življenje bomo užili.
Mladeniči, nismo sami, saj so najboljši in največji možje vsega človeštva im vseh vekov z nami. In če ,so naše dobre matere in naše pridne sestre tako zveste, tako neustrašene, tako goreče v izpolnjevanju verskega življenja —- ali naj se mi pustimo od njih, od žensk osramotiti — zapostaviti?! Ne. Naša organizacija pojdi tudi v tem korak naprej ! Pa saj že gre. Če pogledamo poročila glasila »Mladost«, beremo tam poročila iz odsekov, kako sc mladeniči tudi v tem oziru vedno bolj izpopolnjujejo. In nekaj pri tem lahko konstatiramo: tisti odseki, ki so v verskem oziru delavni — so najbolj delavni in najbolj vzorni tudi v splošno-organizato-ričnem in izobraževalnem delu! (Veliko odobravanje.)
To dejstvo naj nas bodri, da v vsakem odseku brez izjeme, torej v celi naši organizaciji, tudi v bogoljubnem življenju nastopamo nekako organizirano. To pa iz treh vzrokov: 1. zato, da vsej javnosti pokažemo, da smo krščanska organizacija ne samo v pravilih, ampak tudi v dejanju, v življenju; 2. da drug druzega bodrimo; 3. zato, ker bi kakor vsak član, tako tudi cela organizacija brez Boga, brez vere in bogoljubja ne mogli vstrajati na pravi poti.
'Vega organiziranega bogoslužja si pa nikakor ne mislim tako, da naj bi se tudi za to iimela ustanoviti kaka disciplinarna pravila itd., ne, marveč mislim si tako, da naj bo vsak Orel tudi v izpolnjevanju bogoslužnih del — strogo in vzorno točen in da teh del ne izvršuje samo iz potrebe, iz koristi — marveč v prvi vrsti z veseljem, zato ker je to želja sv. Cerkve, katere zvest, dober vitežki sin mora biti vsak Orel! (Pritrjevanje.)
Katere vrste bogoslužna dela so pa za Orla najbolj potrebna, pa tudi najbolj častna? Kako si mislim organizacijo verskega dela v Orlovih odsekih?
Moji' tozadevni predlogi so tile:
Duša potrebuje hrane, krepčila. To je postava božja, beseda božja, yerski nauk. Ne moreš živeti versko, če ne veš, kako, če ne poiznaš verskega nauka. Odkod v inteligenci toliko sovraštva proti verstvu ? Zaradi nevednosti! Če je človek lačen, poišče hrane, da se okrepča; duša ki hoče biti močna, mora sprejemati v sc besedo božjo in jo tudi prebaviti, premišljevati! Kristus je dejal: »Ako me kdo ljubi, bo moje besede ohranil, in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pril njem prebivala. Kdor me pa ne ljubi, ne spolnu j e mojih besed.«
Zato je potrebno tole:
1.	Hoditi k pridigam — vsako nedeljo k sveti maši s pridigo; popoldan pa k razlagi krščanskega nauka. Orel naj
brez važnega vzroka pri tem ne manjka. Kadar to ni mogoče, naj za en četrt ure vzame v roke mašno knjigo ali zgodbe sv. pisma ali kako drugo nabožno knjigo.
2.	V krajih, kjer splošno ni mogoče li krščanskemu nauku, naj odbor določi en četrt ure tedensko za verski r a z g o v o r. Vodi naj ga, če le mogoče, duhovnik; če to ni mogoče, naj odbor poskrbi za dobre knjige, katere razdeli in posojuje članom.
3.	Dvakrat v sezoni naj bo po eno uro trajajoč verski razgovor, tvarino naj določi odbor.
4.	Velikonočno izpraševanje. Vsak Orel naj si šteje v čast se ga udeležiti.
5.	Duhovne vaje. V vsakem odseku ali saj okrožju, naj se poskrbi, da se po možnosti prej ko mogoče vrše duhovne vaje, dva praznika skupaj.
('. c š č e n j e sv. R e š n j e g a Telesa.
Želja sv. Očeta je: prenovljen j c v Kristusu. Kristus sam je dejal: kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj. Evharistija je najmočnejša obramba proti sovragu, ki ga imamo v sebi in proti zunanjim sovražnikom. V tem oziru nasvetujem:
1.	Posvečevanje nedelje: »Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja'dela; sedmi dan pa, dan Gospoda tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin ...« Sem spada v prvi vrsti služba božja. V cerkvi bodi Orel na prostoru, kjer more nemoteno moliti. Orel smatraj pod svojo častjo stati zunaj cerkve ali stati v cerkvi v kakem obskurnem kotu, stati nedostojno naslonjen, stati med slabimi tovariši, ki se nespodobno razgovar-jajo.
2.	Prejemanje sv. obhajila: Sv. Karel Bor. je rekel sam o sebi: Zato setu ohranil sveto čistost, ker sem vsako nedeljo in vsak praznik pristopal k mizi Gospodovi.
Zveza priporoča glede tega: štirikrat na leto! Dvakrat skupno, dvakrat, kadar si kdo izbere. Praznik Brezmadežne bodi skupno za vse člane Zveze Orlov ohli-gaten. To bodi naš dan! Ta dan bodimo tudi mi brezmadežni in cela organizacija naj sc tedaj združi v Kristusu.
Enkrat pa določi skupno sveto obhajilo vsak odsek zase po krajevnih razmerah. Svetuje sc ipa: vsaj vsak mesec enkrat!
3.	Molitev: jutranja, večerna, angelovo češčenje, sv. rožni venec, molitev pred jedjo in po jedi — na to Orel pe sme nikdar pozabiti.
češčenje Marije Device.
V tem oziru je priporočati Orlom, da posvečujejo posebno vse Marijine praznike. Na teh praznikih naj, če le mogoče, ne bo nobenih takih prireditev, ki preveč raztresajo ali celo ovirajo od službe božje. Tu je treba tudi
omenjati, da ne sme nikoli priti do kakega spora med Orlom im Marijinimi družbami. Zato naj se povsod po zgledu predsedstva Zveze ustanovijo skupni odbori vseh naših organizacij, predvsem Orla in Marijine družbe, da se vrši vse, kar bi moglo povzročiti kako kolizijo, dogovorno. Nikakor ne sme Orel pod nobenim pogojem ovirati kako cerkveno, oziroma nabožno slavlje.
Če bomo vse to izpolnili, ne bomo v naši organizaciji imeli samo Zlate knjige, ampak tudi sama zlata srca poštenih slovenskih mladeničev!
To poročilo je biilo sprejeto s splošnim bdobravanjem.
Pri debati se poudarjajo sledeče misli: Glede skupnega svetega obhajila, ki naj ga sprejme bratje v kroju, naj bo praznik Brezmadežne (8. decembra) za vse odseke obliga-toričen, vendar pa se je treba ozirati na industrijske kraje, koder fantje ta dan mogoče delajo; ti naj si izvolijo drug dan po razmerah. — Izrekla sc je želja, naj Zveza preskrbi mašno knjižico za Orle ali pa (ker je to težavno) se naj sestavi knjižica, kjer bo določeno vedenje in red pri službi božji in podobnih opravilih. — Poudarja se tudi, da mora vsako okrožje, oziroma odsek stremiti v prvi vrsti za tem, da zlasti na podlagi »Zlate knjige« člane vzgoji, da bodo radevolje in veselega srca izpolnjevali svoje dolžnosti do Boga, ker prisiljena nabožnost nič ne velja.
Naš dnevni program za jesen in zimo 1910/11.
(Poročilo F. T e r s e g 1 a v a.)
Poročevalec poudarja najprej, da je treba enkrat za vselej napraviti odločen korak in brez ozira na različne razmere postaviti vrhovno načelo, ki sc no sme v nobenem slučaju kršiti: jesenska in zimska sezona je za vzgojo in izobraževanje članov in se ne sme motiti po nobeni večji prireditvi! (Splošno ipritrjevanje.) Nadalje je treba zimsko sezono enkrat za vselej trdno določiti, označiti tiste neobhodne manjše priredbe, ki sc smejo dovoliti, najti obliko in tvarino za mladeniške večere, ki naj bodo jedro pozimskega dela in n a p r a v i ti i z o b r a ž e v a 1 n o statistiko.
V to svrho predlaga poročevalec sledeče konkretne resolucije, ki jih da predsednik sproti na glasovanje:
Novi odseki.
1.	Nove odseke morajo brezpogojno ustanavljati o k r o ž j a (kjer obstojajo); v to svrho imajo vzgojiti iz svoje srede govornikov in organizatorjev.
Sprejeto.
J esensko zimska sezona.
2.	Jesenskozimska sezona se določi od
1.	oktobra do 31. marca.
Sprejeto.
'Priredbe v tej sezoni.
3.	V jesenskozimski sezoni ,se ne smejo vršitii nobene priredbe razu n a) malih javnih telovadb ob priliki ustanavljanja novih odsekov, b) nastopov ob otvoritvi Domov ali podobnih manjših prilikah v lastnem kraju. Popolnoma in brezpogojno so pa izključene vse okrožne priredbe in vsako mobiliziranje več odsekov.
Sprejeto.
4.	Zveza glej strogo na to, da se ji posebno v tej sezoni vsaka, tudi manjša, načeloma dovoljena prireditev naznani in naj v vsakem slučaju točno preišče, je li naznanjena prireditev v jesenskozimski sezoni za prospeh naše organizacije potrebna ali ne. Pa tudi okrožja so obvezana paziti na to, da se zimsko delo ne moti po šumnih priredbah.
Sprejeto.
V čem ima obstojati zimsko delo ?
5.	Delo v jesenskozimski sezoni 1910/11 ima obstojati v izobraževanju članov, zlasti v nravnem oziru, v utrjevanju naših verskih načel (tu se strinja to poročilo s poročilom brata Zabreta) in razjasnjevanju gospodarskih ter socialnih vprašanj, v prvi vrsti pa v razlaganju «Mladen iške organizacije« ter »Zlate knjige«.
Sprejeto.
Ml adeniški večeri in okrožni sestanki.
6.	To delo se ima vršiti na: a) mladeniških večerih, ki jih prireja vsak odsek obligatorično vsak teden, če le mogoče enkrat in b) na okrožnih sestankih, ki jih priredi, če le mogoče vsak mesec enkrat okrožje. Okrožni sestanki nadomeščajo letos mladeniške tečaje.
Sprejeto.
Kaj se obravnava na mladeniških večerih?
7.	Na tedenskih mladeniških večerih odseka okrožja se obravnavata v prvi vrsti »Zlata knjiga« in »Mladeniška organizacija«, in sicer tako, da se po modrih vzgoje valnih načelih predela in razlaga vsako poglavje posebej, od vsakega poglavja pa vsak večer
par vprašanj (čim menj, tem bolj), da se vtisnejo vsem članom po duhu in besedah trdno v spomin.
Sprejeto.
K a j ,s e ob r a v n a v a na o k r o ž n i h sestankih?
8.	Na mesečnih fantovskih sestankih okrožja sc ima vršiti: a) dovršeno predavanje o kakoršnikoli pripravni tvarini od strani voditelja, b) izpraševanje članov o predelani vsebini »Zlate knjige« in »Mladeniške organizacije«, c) samostojni govorniški nastopi fantov, izučenih na odsekovih mladeniških večerih. Sicer se pa naši temeljni knjigi lahko obdelata tudi pred ali po telovadni uri in se vrši izpraševanje kake četrt ure
Sprejeto.
Vzgoja bodočih voditeljev.
9.	Pri mladeniških večerih, zlasti pa pri okrožnih sestankih naj se posveča velika pozornost in skrb na vzgojo najmlajših in najsposobnejših članov organizacije, ki morajo temeljni zakonik naše organizacije posebno temeljito poznati in se vanj vživeti, da bodo sposobni za poznejše vodstvo odsekov in okrožij.
Sprejeto.
Izobraževalni načrt in statistika.
10.	Tako za mladeniške večere, kakor za okrožne fantovske sestanke imajo okrožja napraviti natančen načrt. Načrt obsegaj vse odseke, kolikokrat na mesec se imajo vršiti večeri in kolikokrat v sezoni sestanki, kakšne vrste predavanj so potrebna in zlasti kako se imata obravnavati »Mladeniška organizacija« in »Zlata knjiga« enotno pri vseh odsekih. Na vsak način morajo okrožja voditi o vseh izobraževalnih večerih statistiko glede:
a)	naslova tvarine, oziroma predavanja, oziroma poglavij in vprašanj naših temeljnih knjig;
b)	časa, koliko je večer trajal;
c)	ali je bila debata;
č) katero poglavje, oziroma v p r a -š a n j e »Zlate knjige« in »Mladeniške organizacije« se je obravnavalo;
d)	se je li fante kaj izpraševalo ;
e)	so se li poizkušali govori in samostojni fantovski nastopi; predvsem pa
f)	koliko članov je bilo vsak večer navzočih?
Sprejeto z dostavkom, da bo Zveza glede statistike po predlaganih rubrikah napravila vprašalne pole, da bo na spomladanski odborovi soji 1911 statistika gotova in točna.
Poročanje Zvezi.
11.	O vseh teh vzgojnih večerih, predavanjih in prireditvah imajo okrožja v gotovih obrokih tekom zimske sezone poročati Zvezi.
Sprejeto.
Vsi, ki so se oglasili k debati, so poudarjali, da je treba ta načrt v e s t n o in dosledno izpeljati, kar bo v velik hasek celotne naše organizacije in njenega notranjega okrepljenja. Okrožja, oziroma odseki bodo morali že s 1. oktobrom začeti z delom po teh načelih in navodilih; zato naj se še pred oktobrom skličejo tozadevne okrožne im odsekove seje in točno po resolucijah bre-zijske seje napravi načrt ter tudi kolikor-mogoče bolj popolno izpelje.
Okrožja, naše brošure in »Mladost«.
(Poročilo Ivana Podlesnika.)
Poročevalec zelo graja, da mnogo odsekov ne kaže zadostnega zanimanja za naše brošure, zlasti za »Mladeniči na plan!«, »Mladeniško organizacijo« in »Zlato knjigo«. Pravtako jez »Mladostjo «. »Mladost« leži marsikje nerazrezana po mizah in omarah. To je v očito škodo naše organizacije, zakaj »Mladost«, naše brošure in temeljni zakonik naše organizacije: »Mladeniška organizacija« in »Zlata knjiga« so najnujnejša dušna hrana zveze orlovskih odsekov. Kjer te hrane zmanjka, tam hira zavednost, nravnost, plemenitost in duh krščanskega življenja. V jesenskozimski sezoni bo tu treba začeti s temeljito reformo. »Zlata knjiga« se naj naroča in razlaga, kakor sem pojasnil v posebnem članku v »Mladosti«.
Kar se pa tiče 'Okrožij, se je njih število pomnožilo tako, da jih je zdaj že 16. Okrožja delajo jako redno, večinoma po poslovniku. Nekaj okrožij pa je še, ki so Zvezi naznanila samo svojo ustanovitev. Večina okrožij je na Kranjskem, na Goriškem obstoja eno okrožje, v katerem so združeni skoro vsi tamošnji odseki, na Štajerskem pa je ustanovljeno savinjsko okrožje. Poslovanje okrožij bo odslej lažje, ko so dobila poslovnik (»Mladeniška organizacija«). Tega enotnega poslovnika se bodo morala odslej vsa okrožja držati; posebnih poslovnikov Zveza ne bo potrdila.
Kar se tiče dela v jesenskozimski sezoni 1910/11, bo podalo načrt za notranje izobraževalno delo poročilo brata F. Terseglava, jaz omenim tu sledeče:
1.	Okrožja naj skrbe, da se bo »Mladost« po odsekih od vseh članov naročala, brala in razširjevala ter naj se pripravijo za agitacijo, ki se bo uprizorila za »Mladost« okoli novega leta.
2.	Skrbe naj, da bodo blagajne v redu.
3.	Vodijo naj glede članov vedno natančno statist ii k o, zlasti z ozirom na one fante, ki morajo vsako leto k vojakom. V to svrho bo Zveza razposlala vpraševalne pole. Okrožja naj gredo v tem oziru Zvezi na roko in njih poročila naj bodo točna in objektivna !
4.	Redno naj se vrše s e j e odsekov in okrožij, kakor je to določeno v naši »Mladeniški organizaciji«.
5.	Okrožja naj vrše redne in natančne revizije tekom jesenskozimske sezone.
6.	Premišljajo naj, kako organizirati tehnično telovadsko delo, ki nujno potrebuje reforme. Naj pridejo na dan tozadevne brošure! Treba izvežbe zlasti v redovnih vajah, v korakanju, nastopu, kretnjah, vedenju, 'Sigurnosti, eleganci, omikanosti, pozornost i, pričuj o č n o s t i duh a. Jesen-skozimska sezona 1910/11 bodi posvečena notranji izobrazbi, spomladanska in poletna 1911 pa t e 1 o v a d s k i i z v e ž b i ! (Splošno odobravanje.)
Pri debati, ki se je nato razvila, se je poudarjalo sledeče:
Revizije se imajo strogo izvršiti. Zveza bo posamezna okrožja še letos revidirala. Treba je zlasti učiti člane lepega korakanja, elegantnih in sigurnih kretenj in celotnega lepega nastopa; torej bo treba veliko vaj v tem oziru.
■ a U- i
Mladeniški tečaj v Ljubljani in občni zbor Zveze.
(Poročilo V. J e 1 oč n i k a.)
Letos se vrši izobraževalen in teLovad-ski mladeniški tečaj v Ljubljani od 14. do 27. novembra. Prvi teden se naj ga udeleže člani mlajših odsekov, drugi teden pa starejši odseki.
Namesto izobraževalnih mladeniških tečajev po deželi naj bodo to jesen in zimo v zmislu referata brata F. Terseglava mesečni okrožni fantovski s e ,s t a n ki, na katere pride brat zastopnik Zveze.
Istotako naj se namesto tehničnih tečajev vrše letois vsak mesec okrožne vaditeljske vaje eno celo nedeljo, prirejene od okrožnega vaditeljskega zbora, h katerim pride tudi poučevat brat od Zveze.
Večjo pozornost se ima obračati na r e-d o v n e vaje in proste vaje.
Razun organizatorične revizije od strani Zveze se bo zato vršila letos tudi revizija od strani Zvezinega vaditeljskega zbora, da se bo Zveza prepričala natančno tudi o telo-
vadski izvežbi načelnikov odsekov in okrožij ter o organizaciji odsekovih in okrožnih vaditeljskih zborov.
Občni zbor Zveze se naj vrši dne 27. novembra v Ljubljani.
Predsedstvu Zveze Orlov se naroči, da ima letos strogo izvršiti tako tehnične kakor organizatorične revizije okrožij, oziroma odsekov.
Vsi ti predlogi so se sprejeli.
Kar se tiče tečajev, za katera je zaprosila štajerska mladeniška Zveza v Mariboru in savinjsko okrožje v Petrovčah, se sklene, da se prepusti to v pretres Zvezine-mu vaditeljskemu zboru.
Nravno življenje in naši nasprotniki.
Pri slučajnostih sta se sprejeli sledeči resoluciji:
Zveza Orlov naroča strogo vsem okrožjem, da na podrejene jim odseke pazijo zlasti kar se tiče nravnega življenja članov, preprečijo predvsem občevanje z nasprotniki, ki utegne izpriditi naše fante, gledajo na to, da ohrani odsek d o bro ime med ljudstvom in brezobzirno zatirajo vsako pijančevanje, ponočevanje, nespodobno govorjenje in pregrešno življenje; imajo naj glede tega vse odseke natančno v evidenci, pri revizijah poudarjajo vedno te točke, Zvezo o tem po potrebi informirajo, zoper krivice pa postopajo po določilih »Mladeniške organizacije« in »Zlate knjige«.
Ljudskošolski naraščaj se ima opustiti I
Vsem okrožjem in odsekom se je nadalje strogo tudi to naročilo:
Ljudskošolski naraščaj imajo vsi odseki neglede na to, ali nasprotna telovadna društva to store ali ne, odslej opustiti, ker je to odredila deželna šolska oblast in se imajo Orli postavam brezpogojno pokoriti, kakor to od njih zahtevajo krščanska načela. V nadomestilo naj pa odseki posvečajo čimvečjo skrb svojim naj mlajšim šoli odraslim; članom, da jih vzgoje po načelih naše organizacije. Kar se oblasti sploh tiče, naj se odseki vsikdar ravnajo strogo po postavnih določilih.
Slava cesarju.
Po teh referatih zaključi brat predsednik Zveze dr. Lovro Pogačnik zborovanje, se zahvali poročevalcem,želi, da se vse na brezijskem sestanku sklenjene za nadaljnji irazvoj orlovske organizacije prevažne resolucije izvedejo, se zahvali brezi j-skemu odseku, zlasti pa dragim bratom frančiškanom, v prvi vrsti patru Henriku Damišu, ki je po zgledu čestitih svojih -sobratov po celi slovenski domovini prevnet za procvit krščanske fantovske organizaci-
je in se naposled spominja osemdesetletnice našega presvetlega cesarja, ki je vsem svojim podanikom lep vzgled delavnosti, zmernosti in tudi trpljenja, kar je vse tudi naloga slovenskega Orla. Zato želimo našemu ljubemu vladarju, naj ga Bog še dolgo ohrani in mu kličemo:
Slava! Slava! Slava!
Vsi navzoči Orli so se temu vzkliku navdušeno pridružili, saj jim je vodilno načelo: Bog, slovenska domovina in ljudstvo in pa ljubezen do naše velike in mogočne Avstrije!
XXX
Zdaj pa bratje Orli, odseki in okrožja: marljivo in vestno pa vztrajno na delo po sklepih in ukrepih naše seje na Brezjah!
Bog z nami!
Nekaj misli po brezijskem shodu.
Seja odbora Z. O. na Brezjah mora vsakogar, ki našo organizacijo ljubi, res navdajati z veseljem. Toliko sklepov in resolucij kakor na Brezjah, je naša Zveza malokdaj storila. Zdaj gre za to, da jih tudi izvršimo. Zato je potrebno dvoje: prvič, da naši voditelji pazljivo proučijo vse te ukrepe, drugič pa, da gredo na delo z vnemo in ljubeznijo. Nam pa se zdi potrebno pri tej priliki poudarjati tele misli:
1. Vzemimo v roke »Mladeniško -organizacijo« in »Zlato knjigo«, pa preglejmo tista poglavja, oziroma vprašanja, ki govore o tem, kdo more in je vreden biti član naše orlovske organizacije! Mislimo, da ni odveč odseke na to spomniti. Načelo, da morejo le najboljši fantje biti člani Orla, je bilo od nekdaj pri nas [vrhovno načelo,.- p a mora tudi ostati! Nikoli se ne smemo ozirati na to, koliko članov ima nasprotna telovadska organizacija, pa jo skušati glede tega prekositi. To je napačna taktika za Orla. Marsikje so se že pokazale slabe posledice takega ravnanja. Na ta način se nabirajo smeti v Orlu! Ne sprejmite v odsek fantov nasprotnega mišljenja, ki vstopajo k nam iz razlogov osebne sebičnosti, časti, ali pa zato, ker so se pri svojih somišljenikih kaj sprli in jih ne marajo! Ali 'bomo ,mi ostanke liberalcev jedli? Potem se varujte pretepačev, pijancev in takih, ki so na slabem glasu ali so že imeli opraviti z oblastjo. Ne jemljite fantov pomehkuženih, razvajenih in trmastih. -Glejte na to, da imajo dobre in poštene stariše, ki bodo od-sekovo vzgojno delo podpirali, ne pa podirali. Če bi se bil na Brezjah spomnil, bi bil stavil tozadeven predlog; ga pa zdaj. Evo ga:
Sprejem v našo organizacijo se mora izvršiti s 1 o v e s ,n o! Brata Podlesnika bom prosil, da. v tem zmislu napravi dodatek k svoji »Mladeniški organizaciji«. Ne gre, da bi kdo kar prišel, pa se pustil vpisati. O vsakem se mora posvetovati o d b o r , ali ga isprejme ali ne, tudi če bi bili vsi že takoj Je enega mnenja. Če je sprejet, se mu to naznani in določi dan sprejema. Takrat se imajo vsi bratje v telovadnici 'zbrati, predsednik in načelnik morata novodošleca primerno nagovoriti in nanovo sprejeti član mora nato storiti svečano obljub o. Nato se mu pripne znak. Kar se znakov tiče, sem mnenja, da pač stare obdržimo, a dajmo napraviti druge iz boljše tvarine, dražje in na ta način, da jih ne bo mogel in smel nihče drugi razdeljevati med okrožja kakor edinole Zveza. To ne gre, da hi vsak, kdor bi si zmislil, kupil od kramarja Orlov znak in ga nosil okoli, ne da bi bil član. Znak mora biti nekaj dragocenega, kar bi nanovo sprejeti član moral nositi kakor spomin do konca svojega življenja. Predsedstvo maj o tem razmišljuje!
2.	Važni so drugič na vsak način sklepi glede izobraževalnega dela v zimski sezoni. Glejte bratje, da boste to stvar natančno proučili! Spomladanska naša se-
ja mora izkazati lepo statistiko glede tega. Mladeniški tečaj bo v Ljubljani novembra — med drugim se bo razlagala »Zlata knjiga« in »Mladeniška organizacija«, da bodo voditelji vedeli, kako’ se ima ta tvarina obdelati v odsekih. Mladeniških tečajev pb deželi ne bo, ampak se 'bo stvar uredila boljše. Mladeniški tečaji lani so rodili zelo lepe uspehe, imeli so pa to napako, da so bili bolj navduševalnega značaja. Tega nam pa zdaj ni več treba; ni nam treba z velikim bobnom vabiti v našo sredo. Zdaj t i h o, resno, tem e! ji to delo! Odseki bodo od oktobra dalje pa do marca, torej celih šest mesecev prirejali tedenske m 1 a deni iške večere, okrožja pa vsak mesec en krat o k rožne fantovske sest an-k e. Podrobnosti so naznačene v tozadevnih sklepih brezijske seje. Le glede statistike hočem takoj povedati nekaj praktičnih misli. Okrožja naj napravijo za odseke tozadevne mesečne izkaze sama. Recimo: Okrožje Št. Vid-Vič ima sledeče odseke: Št. Vid, Vič, Ježica, Brezovica, Dobrova, Preska, Ig, torej 7, zimska sezona pa traja 6 mesecev; maj torej napravi 7X6 mesečnih izkazov = -42; vsakemu odseku jih pošlje 6. Formular naj bi bil n. pr. za odsek Vič tak:
Odsek: Vič.					Mesec: oktober.	
Datum	„Zlata knjiga"	„Mlad. organizacija'1	Predavanje	Koliko navzočih?	Govorniške vaje	Se je li kaj izpraševalo?
l.	1. poglavje L—5. vprašanje	—		15	—	—
7.	Ponavljanje 5.—10. vprašanje	1. poglavje 1.—5. vprašanje	—	10	—	Zlata knjiga; 1. poglavje 1.—5. vprašanje
14.	—	—	Svobodna misel — ne-zmisel	15	—	Mlad. organizacija 1. poglavje 1.—5. vprašanje
21.	—	1. poglavje 1.—10. vprašanje	—	12		Zlata knjiga 1. poglavje 5.—10. vprašanje
„Glavo“ izpolni okrožje, ki razpošlje odsekom formularc, ostalo odsek. Izpolnjene izkaze pošljejo odseki okrožju, ki jih zbere in pošlje Zvezi.
Za vsakomesečne fantovske sestanko naj si vsako okrožje napravi tudi formular; recimo za tri mesece skupaj; n. pr. okrožje D. M. v Polju takole:
	
Okrožje: D. M. v Polju.	Mesec: oktober, november, december.
Datum	Predavanje in predavatelj	Zlata knjiga	Mlad. organizacija	Govorniški nastop in govornik	Koliko navzočih?
30./X.	Lepota katoliške misli. I. Podlesnik	Izpraševalo se jc 5. poglavje	—	—	65
28./XI. j	j	Pomen gospodarskega združevanja Dr. L. Pogačnik	Razlagalo se je t7. poglavje	—	Mladeniči — združujmo se! govoril član Orla v Zadobrovi A. Potočnik	70
30,|X1I.	Vpliv telovadke na duha. V. Jeločnik	—	Izpraševalo sc je 2. poglavje	—	60
Drug ;formular ,pa bodi za mesec januar, februar in marec. Zakaj so v fornm-larih za okrožne sestanke rubrike drugačne kakor za mladeniške večere, to sledi iz sklepov breizijskegai shoda. Po tem vzorcu naj se namreč vrše okrožni sestanki.
Take formulare za odsekove tedenske mladeniške večere kakor za okrožne sestanke imajo okrožja v določenem terminu poslati Zvezi.
Zveza naj določi za to izobraževalno delo r e f e r e n t a, ki imej v tem oziru tudi popolno revizijsko oblast.
Važno je pa posebno to: Mladeniški večeri in okrožni sestanki naj se z nobeno drugo rečjo ne mešajo! To moramo enkrat za vselej iz naših odsekov odpraviti, da se napravljajo mešani programi: igra, deklamacija, predavanje, sabljanje itd. itd. Mladeniški večeri in okrožni sestanki so samo za fante Orle in ima sc tudi izključno le obravnavati podučna tvarina. Kadar priredi kaj izobraževalno društvo ali pa Marijina družba, treba mladeniški večer ali pa okrožni sestanek opustiti ali pa preložiti.
3.	Govorilo sc je na Brezjah tudi o telovadbi. Nisem tu strokovnjak, a mislim, da smem naglašati, kar so sicer že poklicani voditelji na odborovi seji, da nam v tem oziru manjka zlasti okretnosti. Ni nič čudnega: naši fantje so večinoma iz kmečkih domov, koder je treba trdo delati, za uglajeno vedenje pa ni ne časa ne priložnosti. Potrebno pa je tudi to, če se hoče javno nastopati in imponirati. Jaz bi rekel: nekaj več vojaškega duha v vrste! Zdi se mi, da so naši načelniki premalo strogi. Nič zamere; nisem nič hudega rekel. To mora priti v fante, ki SO' v vrsti: Povelje — pa morajo stati kakor v tla zrasli in niti z očmi treniti, pa če dvajset korakov prednje trešči! Obrati točni, izvršeni popolno, pa nemudoma, vsaka nemarnost se ima iztrebiti. Vsi pozorni, vsi voljni, vsi nagli, vsi okretni, vsi moški. Pa nasvetoval bi našim načelnikom in vaditeljem tudi to, n a j v a-d i j o v velikih četa h, če le mogoče. V
-fl$
mali vrsti vaditi ne usposobi za lep nastop v večji četi. Treba, da okrožja zbero včasih telovadce, recimo dveh odsekov, da bo četa po 40 članov. Četa se vadi lepega in pravilnega korakanja, obratov, zavojev, sploh elegantnega, točnega imponujočega nastopa. Tudi trobentaštvo ni zadosti razvito; treba se naučiti več koračnic, da ne bo vedno ista pesem.
4.	Vojaki pobero veliko članov in sicer najboljše. Zelo umestno je, da je Zveza glede tega sklenila statistiko. Zdi se mi pa še nekaj potrebno: skrbeti za člane v o-j a k c. Treba jim je 1.) »Mladost« pošiljati, 2.) preskrbeti jim naše »brošure«, 3.) preden gredo, jim napraviti večer, da se jih pouči o novih dolžnostih in nevarnostih in še bolj na odseke priklene, 4.) treba določiti fante, da jim r c d n o p i š e j o, 5.) opozoriti jih na krščanska društva v garniziji in 6.) dobiti zaupno os e bo, najboljše kakega fanta Orla, da poizve v garnizijskem kraju zanje in obiskuje. Recimo, če gredo iz Vipave 3 fantje služit cesarja v Trst, naj se obvesti o tem odsek v Sv. Ivanu in prosi, naj določi fanta, da po njih poizve. Dobro bi pa tudi bilo, če bi nam kdo kmalu preskrbel 1 c ]) o knjižico za Orle, ki gredo v vojake, da bi jo s seboj vzeli in včasih pogledali vanjo ter sc spomnili na Boga, na mater in ljube fante v domačem kraju. Zdaj bo pač najbolj primerno jim dati s seboj »Zlato knjigo«.
G. Brat Zabret je na Brezjah kaj lepo govoril o tem, kako bi organizirali v naših odsekih nabbžno življenje in podal za to praktične nasvete. Tu imam le eno stvar opvedati: ko sem se iz Brezij vozil nazaj z nekim našim vaditeljem, mi je dejal.-»Lepo je vse to; da bi mi le kdo povedal, kako navdušiti za versko življenje in za verske misli sploh fante po mestih!« Res je to — to je velika umetnost, stane veliko truda in žrtev in zahteva veliko poznavanje človeške duše. Nobena umetnost v— prav nobena — ni tako težka kakor ta. Treba ho v tem oziru res nekaj napraviti. Šinila mi
jo na Brezjah neka misel v glavo daj Bog, da jo izpeljem, kakor najboljše morem. Zasedaj je pa še moja tajnost, kaj. Združimo sc vsi v želji, da naj Vsemodri, ki milostno spremlja našo organizacijo s svojim blagoslovom, z isto milostjo in dobroto pospešuje, da se bo v tem oziru ukrenilo, kar bo našim fantom v prid, da postanejo če dalj c-bolj vneti častivci, molivci, premišljevalci in izvajalci božjih namenov!
Versko življenje v naših odsekih.
Zborovanje na Brezjah je med drugim imelo ta lep uspeh, da nam je poročilo brata Zabreta jasno pokazalo, kako je potrebno, da se v naših odsekih samih versko življenje enotno organizira. Naši odseki morajo biti naznotraj v nabožnem oziru utrjeni, pa tudi nazunaj, tako v posameznih člankih kakor v celoti, kazati lice krščanske organizacije, ki krščanska načela nima samo na ustih, ampak po njih, v njih in z njimi živi. In v tem oziru je prav gotovo upravičeno, če rečemo, da je odsek, kojega člani si prizadevajo čedno živeti in so na dobrem glasu, neizmerno več vreden, kakor odsek, kojega člani se veliko izkazujejo v političnem življenju, nastopajo na shodih in preganjajo nasprotnike, ne žive pa sami vzorno. Veliko uspehov imamo, pa koliko več bi jih imeli, če bi se o vsakem našem fantu in možu moglo reči: Glejte, to je mož, pravičen, Bogu dejansko zvest in mil ljudem, zgled celi soseski! . . .
Glede nabožnega življenja sc je že na Brezjah močno poudarjalo, da ne sme hiti v naših odsekih sile. V tem zmislu pravi psalm: Tebi, Bog, se ne dopadejo žgavne daritve in zunanja dela pobožnosti, ampak čisto in spokorno srce, ki Te veselega duha časti, ti je všečno. Praktično pa se nam stvar zdi taka: Odsek naj versko plat svojega delovanja le odločno in neustrašno vrši in poudarja; organizira naj udeležbo pri sveti maši in pridigi, pri. krščanskem nauku in velikonočnem izpraševanju, pa pri sprejemanju svetih zakramentov; sporedno s tem naj se obravnavajo in vtiskujejo članom v spomin nauki »Zlate knjige« in vrše včasih tudi predavanja verske vsebine; v tem oziru naj ne odsekov, ne okrožni odbor nimata nobenih pomislekov in ozirov. Le to: O s e b -n o nikogar siliti, ga tudi ne grajati. Kajti, to je gotovo, če bosta okrožni in odsekov odbor to delo pametno, modro in sistematično uredila, bodo tisti člani, ki jim to no bo všeč in sc temu ne bodo mogli privaditi, kmalu izstopili. In to bo na vse strani dobro. Tudi naše fante bo treba dati na rešeto! Blagor mu. ki bo kakor kleno zrno spoznan; odseku pa bo dobro brez plevela. Ne sme pa tega dela noben odsek urediti brez duhovnika,
zakaj svetni človek v tem oziru rad zaide in pretirava, potem pa navadno zopet pade.
Druga prevažna reč je ta, da morajo voditelji in odborniki biti sami, kar so nabožnega življenja tiče, vseskozi vzorni. Morajo biti: 1. zmerni, 2. čisti, 3. ponižni. Pri volitvah predsednikov, odbornikov i n t u d i načelnikov se bo moralo odslej strogo na to gledati, da se zbero najboljši tudi v nravnem oziru. Če je kdo samo postaven, korajžen in dober govornik, to iše oddaleč ni zadosten razlog, da postane član vodstva ali načelstva! Pa t n d ii, k d o r d o b r o n c pozna »Zlate knjige« in » M 1 a-d e niške o r g a, n i z a c i j e « , odslej ne bo mogel biti več predsednik, načelnik ali o d b ornik ! Drugod smo (poudarjali, da bo treba uvesti v našo organizacijo način svečanega sprejema, treba bo pa uvesti tudi izpite saj za predsednike im načelnike.
Velikega pomena so od brata Zabreta nasvetovane duhovne vaje. Če jih ima vsako okrožje samo enkrat na leto, je veliko in bo prebogate sadove rodilo. Vo'ditclja duhovnih vaj naj si okrožje v sporazumu s predsedstvom Z. O. samo izbere. Najbolj pripravni so za to redovniki.
Končno pa spada semkaj tudi tista bre-zijska resolucija, ki govori o tem, da morajo imeti okrožja vse svoje odseke glede nravnega življenja članov v evidenci. Tega ni razumeti tako, kakor da bi imela okrožja izvrševati nad odseki policijsko nadzorstvo. Ampak vedeti morajo, kako posamezni odseki v tem oziru stoje, morajo jili znati kvalificirati, poznati njihove napake in poseči odločno vmes, ako zapazijo namenom Zveze nasprotnega duha in življenja. Nerodnosti ne smejo trpeti nobenih, tudi če se gre zoper nasprotnike! Tudi nasproti nasprotniku ni dovoljena sirovost, še menj seveda, da bi »Orli« se pajdaših s »Sokoli«. Če Vas pa kdo izživlja, se spomnite na tisti psalm, v katerem božji prerok pravi: »Veliko telet me je obdajalo in mnogo volov jo mukalo vame«, in naj gre mimo!
Nimamo torej malo premišljevanja po shodu na Brezjah.
Beli dvor.
Visoko pod našimi planinami, tam, kjer ,so gore, ki odkrijejo svoje sive glave samo enkrat na leto za par tednov, tam stoji do-movje, veliko in ponosno. Kot grajski dvor je ta dom. Gospodarsko poslopje, hiša, hlevi in vse je hilo kot so vrhovi planin tam zadaj. Krog in ikrog tega domovja, do kamor sežejo oči, se pa razprostirajo travniki in njive, za njimi pa košati gozdovi. Če stopi človek v jutru, ko posije poletno solnce na
bele zidove na dvorišče dvora in sc mu napasejo oči na lepoti tega kraja, mora ostati v srcu prepričanje, da je srečen tisti, ki imenuje to domovje in vse to razsežno gospodarstvo svoje. Zdi sc človeku, da če bi zagospodoval nad to lepoto in nad tem bogastvom, da ne bi nikdar vzrastla v njegovem srcu želja po čim lepšem in višjem. Mali kralj bi bil med svojimi in svet z vsemi svojimi boji in težavami bi ostal daleč tam zadaj. Niti val umazanosti sveta bi se ne dotaknil te lepote. Tako je človeku v srcu, ko gleda lepoto belega dvora pod našimi planinami, ki jočejo poleti, ko jih poljubi solnce, da s svojimi solzami namakajo studence, ki se stekajo krog belega dvora v močan potok.
Med vratmi hiše se prikaže gospodar v jutru, še prodno je solnce izza gor. Mož je v najlepših letih. Lep, močan gospodar, z orlovskimi očmi, ki prav nič ne kažejo sledu dobro prespane noči. Prvi je na nogah da razdeli delo dneva. Stopi v hlev, stopi na pod in v shrambo za vozove. Vse pregleda natančno, vse premeri pozorno, pre-,dno se ustavi sredi dvorišča. Med tem pride za njim gospodinja. Mlada žena. Njen obraz ni tako veder. Če jo opazujemo natančno, se nam zdi, kakor da so njene oči objokane, ali da je prečula noč brez spanja. Bog ve, kaj bi videli v njenem srcu? In če bi poslušali šepetanje njenih ustnic, nam ne bi ušel vzdih: »da bi bilo vsako jutro tako«.
Mar ni vsako jutro' tako? Ne, ni! SO' jutra, ko zaman iščem igoslpodarja v domu in krog doma. So jutra in so večeri, ko vlada med zidovi belega dvora mučna tišina ali pa globoka nezadovoljnost. So dnevi, ko najdemo gospodarja mesto pri delu, v .njegovi sobji namišljeno 'Sedečega za mizo in premišljujočega čudovita pota njegovega življenja. Nikogar nima, da bi mu potožil svojo bol. Ponosni ljudje, kot je on, sicer ne tožijo, če pa najdejo človeka, ki prija njihovemu srcu, potem pa se jim zlije iz globočine srca vse, kar jih je težilo in jim grenilo življenje. Breme, katero jim ne more odvzeti nobeden, morda pač samo olajšati težo za trenutek. Če pa ne najdejo človeka, da bi mu razodeli, pa sc zgodi večkrat, da utope svojo žalost v pijači.. In zato so večkrat na belem dvoru noči, ko se plazi temna žalost po sobah gospodinje in išče gospodarja. Gospodar pa sedi v vasi v šumni družbi in pije. Ko pa pride v jutru domov, objame tudi njega temna žalost, večkrat združena z obupom. To sc ponavlja mnogokrat. Če bi ostal potnik par dni med zidovi belega dvora, bi kmalu to spoznal in odšel bi z žalostjo v srcu . . .
Z žalostjo v srcu bi odšel in seboj bi odnesel odlomke tiste povesti, v kateri pravi pesnik, da če se komu pripeti, da se mu razdvoji srce ... To je povest o življenju, kjer ni ljubezni. To je povest o domačem
ognjišču, ki ni bilo zgrajeno na podlagi ljubezni. To je povest o dolgoletnem skupnem življenju, ki ima skupno samo vnanjost, v srcih pa gredo pota narazen . . . To ni samo povest, to je tragedija o zakonu, ki je bil sklenjen ne iz srčne nagnenosti, temveč vsled gospodarskih in mnogih drugih razmer. To je strašna družinska žaloigra, katero igra on in ona z otroci vred — vsi polni nezadovoljnosti, vsi nesrečni.
To je stokrat in stokrat in se ponavljajoča povest — komur se pripeti, temu razdvoji srce.
Vrše se pa včasih strašna dejanja takih povesti ne samo na belih dvorih, temveč prcmnogokrat v stoterih slabših in še boljših domovih širom naše slovenske domovine.
Le poglejte, bratje, po domačem kraju. Mladenič ljubi dekle. Brez premisleka na vse okoliščine, gnan samo od srca, si zbere nevesto. Zida sebi in nji zlate gradove v oblake. Obeta si kraljestvo na zemlji. Pa pridejo leta, ko je treba resno misliti na ženitev. S temi mislimi pridejo tudi stoteri obziri. Obziri na gospodinjstvo, na premoženje, na čast hiše, na starše, brate in sestre itd. Oče ali mati, ki morda prej niti vedela nista za srčna nagnenja fanta ali dekleta, pravita sedaj: ne! Prične se kupčija za tega fanta, ali to dekle. Kupčija se sklene in prvo dejanja tragedije belega dvora se prične. Vedno ne, največkrat pa. Tragedija sc z leti nadaljuje: nezadovoljnost drug nad drugim, prepir, kletev, pretep ... In konec? Amerika, ali pijača, ali še kaj hujšega.
Kje korenijo vzroki takim žaloigram? Največkrat so trojni: 1. m 1 a d o st n a nepremišljenost, 2. n c z n a č a j n o s t,
3.	včasih trmoglav odpor o d strani starše v.
Bratje, le premislite te tri vzroke globoko v vaših srcih tudi in videli bodete, da so pravi. Najgrši je drugi. Malo več denarja, morda nekoliko več lepote, pa so pozabljene ali vsaj 'zatrte obljube mladostne fantovske ljubezni, ki bi morala biti čista, nedotakljiva1 in zato tako lepa. Ker pa večkrat ni čista in ni nedotakljiva, ker izvira samo iz strasti, zato rodi tudi neznačajnost, strašno umazano, ki iz grdega egoizma potepta srce njemu in njej. Čez leta, ko je že prepozno, pa pride spoznanje storjenega greha. Temu spoznanju se pridruži obup, in ker greha ni možno popraviti, se pa utopi spoznanje in obup v pijači ali v novih grehih.
Zato, bratje, premislite dobro in natančno, prednio storite prvi korak! Prvi korak je pa že storjen takrat, ko začne fant prvič pridobivati srce dekletovo, ali pa, ko se prvič uda mamljivim in zapeljivim pogledom dekleta. Koliko tisoč jih je, ki so storili ta, prvi korak nepremišljeno in zato zadnjega večkrat strašnega!
Mi, ki ljubimo slovensko domovino, hočemo in hrepenimo, da 'hi bila ta lepa zemlja krog in krog posuta z belimi dvori, v katerih naj vlada sreča in zadovoljnost. To pa bo le tedaj, če bo v srcih tistih, ki vodijo slovenske domove, sreča in zadovoljnost. In to bo zopet tedaj, ako bo moža in ženo pripeljala do domačega ognjišča ljubezen. Pot do domačega ognjišča pa mora biti od prvih korakov jasna in čist a. Zato pa naj ho ta prvi korak na tej poti vedno možat in odločen in pa premišljen!
Zato, da hi bilo to spoznanje v vaših srcih, bratje, sem vam omenil povesti o belem dvoru tam pod našimi planinami. Če bi imel čas, bi napisal celo povest o ljudeh, ,ki prebivajo v belem dvoru. Ne bi bila vesela povest, ker bi se začela že z žalostjo, ki je bila v srcu mladega dekleta v nizki hiši koncem vasi tisti dan, ko je peljal prvič mladi gospodar svojo ženo v heli dvor . . . Eno srce je bilo strto tisti dan, dve drugi pa je strlo življenje na belem dvoru.
SINIL DAN JE . . .
Fran Batagelj, načelnin odseka v Štorijah, je zložil sledečo pesem in jo poslal »Mladosti«:
Sinil dan je za gorami, orel vzpel sc pod nebo, svetli žarki zarje zlato posijali so gorko . . .
Vse iz spanja zdaj se drami, sova tožno spl abota v temno noč ... V sladki omami orlu duša drgeta . . .
Ko ponosno po višavah k zarji jasni kroži in na dom, na rojstno grudo i	bister pogled imoži:
Vso budi se iz omame, dom svoj straži, da tujčin nam več ne vzame rodne zemlje . . .
Sinil dan je za gorami narod »Orel« drami! . . .
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost6-
Tisk „Katol. tiskarne6 v Ljubljani.