Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
l
Čuvajmo
Jugoslavijo!
Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica st. 3/1. ltačun pri Poštni hranilnici st. 16.1(50. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V Ljubljani, dne 9. marca 1935.
štev. 9 — Leto IV.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Novi ljudje
Novi časi — novi ljudje! Stari, v starih Prilikah izživeli in okosteneli ljudje ne morejo uvajati novih časov, ki niso novi, če ne temelje na povsem drugačnem gledanju obstoječih prilik in na povsem drugačnem uravnavanju teh prilik. Novih časov se ne more niti pričakovati niti izvajati, če ne stopijo na mesta teh starih mlade, po prošlosti neobremenjene, za vse novo dostopne in agilne sile, ki so baš vsled svoje mladosti voljne za Požrtvovalno delo, predvsem pa tudi sposobne prilagoditi se razmeram in jih gledati s stališča sedanjosti.
Ponovno smo čitali in čitamo, da nam je Usoda naklonila nove može, ki nam prinašajo spas in rešenje in bodo prepeljali naš izmuzni narod preko Rdečega morja današnje rioralne, duševne in materialne razrvanosti v obljubljeno deželo, kjer se bosta cedila med iji mleko vsem državljanom in kjer bodo vsi ti državljani idealni in samozavestni Jugoslo-veni. Mojzes ni vodil Izraelcev po najbližjih Potih iz faraonskega suženjstva v obljubljeno deželo, ta pot Izraelov je trajala desetletja. Trajala je tako dolgo, da je stara generacija ba suženjstvo in podložnost navajenih Izraelcev izumrla in da je prišel na njeno mesto jnladi rod, ki ni imel več spominov na suženjsko prošlost in se. je zjeklenil v trpljenju in mukah dolge in težke poti iz suženjstva v zlato svobodo v obljubljeni deželi.
Dober in iskren nacijonalist mi je povedal to priliko o Mojzesu in Izraelcih, ki dokazuje resničnost pravila, da niso bili nikdar, niso danes in ne bodo tudi nikdar v bodočnosti predstavniki starih generacij sposobni ustviriti resnično novih, boljših časov, še manj	pa voditi	narod na poti	v te boljše
^ase	,mu	na čelu takrat,	ko je narod
po težkih žrtvah desegel te nove in boljše Čase!	Kadar	se	torej govori o novih ljudeh,
Potem je ta	beseda upravičena	le tedaj in
in le pod pogojem, da so ti ljudje v resnici novi, po svoji prošlosti neobremenjeni in, da se pod krinko novih ljudi ne skrivajo starci, ki so si dali z novimi gesli in frazami prepleskati svoje zastarele in izmozgane obraze.
Kdo je nov v javnem življenju, kdo izmed jkvnih delavcev si lahko prilašča ta ponosni in vablijvi naziv? Ali se more kot novega človeka in nosilca novih in boljših časov Predstavljati oni, ki se je aktivno udeleževal v voditeljskih vrstah bivših partizanskih korb, se je n. pr. odločil za pripadništvo k eni ali drugi izmed bivših partij le iz sebičnih ozirov potem, ko je trezno in resno Premislil, kje bo hitreje in lažje napredoval? Ali morda oni, ki je bil v svoji prošlosti že vse mogoče, šel preko klerikalizma in komunizma ter srečno prijadral v jugoslovenske vode, v katerih hoče biti kar naenkrat mojster? Ali morda oni, ki je znal vedno in po-vsod postavljati v ospredje sebe, znal najti Pot v vse mogoče vlade in podpiral delo vsakega režima, samo da se je obdržal na svojin mestu, pa govori danes o novi dobi, ki Jo predstavlja on? Ali morda oni, ki se kljub svojim zrelim letom še niso ustalili niti to-’ko, da bi mogli razločno in določno izraziti ^voje mišljenje, so doslej kolebali na levo in besno ter uporabljali razna ekstremna gesla, sedaj pa kličejo mase za seboj v novo dobo? AH morda mnogi od onih, ki se zbirajo okoli akih nosilcev novih časov in boljše bodoč-?°eti, pa ne delajo tega iz svojega globokega Realizma, marveč le iz svojih osebnih raču-ker pač niso dovolj močni in sposobni, ?a bi mislili s svojimi lastnimi možgani in n°dili svoja lastna pota?
I Urez slepomišlenja je treba ugotoviti, da danes žal le premnogo takih nosilcev no lh Časov, na katere se da aplicirati vsebina y.naga ali drugega izmed gorenjili vprašanj.
ni minula preskusna doba, ki bo mo-caia preteči, da bodo zabrisani poslednji sle-baVt- na®e suženjske prošlosti in ogabnega D riizanstva ter se bodo vzbudila naša srca živp0,'ena k resnično novemu in boljšemu ,j	Stara	generacija	vodi	še vedno naš
n ki je jedva dospel do bregov Rdečega Pot*v Prehoditi bo moral še dolgo in težko m a’ oh fei P°ri bodo obležala trupla polago-^tarih mir.aiočih predstavnikov starih časov in naš na miselnosti. To čuti instinktivno tudi noče	ki	noče	več biti samo orodje in
in bolisn kratkomalo verjeti obljubam novih J!5in Časov, marveč hoče dokazov.
ki Som a‘ Vrst stare generacije, iz vrst one, aktivni ,a^Ča in bo šele v par letih posegla onih mi ^vf?°iitično življenje, pa tudi iz vrst bes na elementov, ki so dorasli že da-gabiir, a° si0ii in st°.ie ob strani, ker se jim v2rasli a^nje prilike, iz teh vrst bodo rodu tniFes novi* naši državi in našemu nato potrebni možje. Ne moremo in ne
smemo biti nestrpni, razvoj vsakega naroda gre svojo naravno pot, ki zahteva svojo določeno dobo. To dobo se da skrajšati z aktivnim složnim delom vseh dobromislečih in požrtvovalnih državljanov, zlasti onih, ki ne delajo zato, da ustvarjajo pozicije sebi in svojim prijateljem, si ne domišljajo, da je vloga voditeljev namenejna in pridržana ravno njim, marveč delajo nesebično in idealno na terenu ter s tem svojim tihim delom pripravljajo nove čase, ker ustvarjajo nove ljudi.
Seveda je pri tem potrebno tudi sodelovanje vsaj nekaj predstavnikov starejše generacije, da se novi nastopajoči ljudje lahko okoriščajo z njih izkušnjami in navodili. V tem oziru ne pridejo v poštev oni stari gospodje, kojih prošlost izgleda kot mavrica, ker so prehajali iz ene partije v drugo, spreminjali svoje naziranje ali — kot pravijo sami — svojo taktiko in služili vedno in v prvi vrsti le sebi, ne pa narodu in državi. V poštev pridejo samo oni, žal redki predstavniki starejše politične generacije, katerim se mora priznati vsaj eno, to je zvestoba in uda-nost oni miselnosti, ki je lastna nam nacionalistom in ki more edina tvoriti podlago za jirenos vodilnih funkcij v roke novih, mlajših in agilnejših ljudi. Samo taki predstavniki starejše generacije morejo priti v poštev kot mentorji nastopajočih mlajših, borbenih elementov, samo taki predstavniki starejše generacije morejo nuditi mlajšim vse ono, kar jim bo koristilo in pospešilo prehod iz sedanjih, še vedno nezdravih in še vedno starih časov v nove, zdrave in vsled tega boljše čase.
Predvsem pa je potrebno eno! Jasna in točno izražena linija, ki služi in bo služila kot nespremenljiva podlaga za celokupno delo, potrebno pri pripravljanju naših ljudi in njih delovanje. Te linije ni treba šele iskati, ta linija je dana z dosedanjim razvojem vseli delov našega naroda, je bila kot mišljenje in prepričanje najboljšega dela našega naroda uzakonjena 6. januarja 1929 in končnoveljav-110 zagarantirana s krvjo blagopokojnega kralja Uedinitelja. Glede te linije ne samo državnega, marveč tudi narodnega edinstva ne sinejo biti dopuščeni nobeni dvomi, od te li-
nije ne more in ne sme biti nobenega popuščanja, nedopustna mora biti vsaka beseda in vsaka gesta, ki bi se lahko tolmačila kot čeprav samo delno in malenkostno napušča-nje te temeljne teze celokupnega našega narodnega in državnega življenja. Vsi oni, ki se vdajajo še danes preživelim idejam federalizma in separatizma ter plemenskega in verskega cepljenja, vsi ti se morajo uživeti v prepričanje, da je vsaka misel na oživotvor-jenje takih fantazij brezupna in da je škoda vsakega dela v tem pravcu. Napram vsem tem morajo zlasti oni, ki stojijo na vrbovih naše državne uprave in tvorijo predstavništvo našega naroda, dokazati z vsako svojo besedo, zlasti pa z vsakim svojim dejanjem, da je bila svoboda našega naroda predrago plačana, da bi jo lahko žrtvovali na ljubo fantazijam nekaterih zmešanih glav in da je resnično uedinjenje našega naroda oni končni cilj, ki mora biti dosežen, kajti sicer ne bo niti Slovencev, niti Hrvatov, niti Srbov.
Tudi v to svrho je treba resnično novih ljudi. Naj bodo stari ljudje danes še tako navdušeni Jugosloveni in naj podčrtavajo še tako ostro idejo narodnega in državnega edinstva, vedno bodo našli nasprotniki v njih lastni prošlosti dokaze kolebanja med raznimi gesli, bodo vsled tega več ali manj upravičeno odrekli zaupanje takim prorokom novih časov in rušili njih avtoriteto med narodom.
Zato pa prosto pot vsem onim, ki so znali doslej obvarovati čistočo svojih rok in svojih misli ter so s svojim dosedanjim delom dokazali, da znajo biti res zvesti in neuklonljivi poborniki jugoslovenski misli. Prosto pot zlasti oni mladini, ki dorašča v jugoslovanskem taboru, da bo mogla zagrabiti za vajeti, če ne rojena, pa vsaj dorasla in vzgojena v jugoslovenski svobodi in v jugoslovenski miselnosti, mladini, ki bo edina sposobna prevzeti tradicije za našo svobodo padlih borcev, izoblikovati te tradicije današnjim časom in razmeram primerno ter jih tako izoblikovane izročiti svojim naslednikom. To bodo šele oni resnično novi ljudje, ki bodo sposobni za ustvarjanje v resnici novih in vsled tega tudi v resnici boljših časov.
I. C.
Edina politika Narodne odbrane
Vsa naša javnost in ves naš narod dobro vasita, da ni bila NO v svojem delu nikoli za dnevno in strankarsko politiko. Niti pred uedinjenjem, pa niti pozneje, ko je postalo javno, državno življenje bolj komplicirano in delikaitnejše, ko je usoda naložila resno nalogo ne samo vsakemu poedincu, ki se svoje odgovornosti zaveda, temveč posebno nacijo-nalnim organizacijam, da čuvajo tisto najvažnejše državno in narodno, ki je nad dnevno politiko in ki je več od vseh strankarskih, plemenskih in pokrajinskih interesov. Kot torej tudi poprej, stoji Narodna Odbrana trdno na (svojih utrjenih, preizkušenih in dobro znanih linijah, ki so se bile doslej vedno samo izkazale kot upravičene. Narodna Odbrana dela na uresničenju samo tistih ciljev in nalog, ki so njen smisel, vzpodbuda, moč in razmah. Narodna Odbrana se nahaja v tisti politiki, ki je diktirana od našega narodnega nagona, od naše zgodovine in od tistih večnih zakonov, ki bodo, če bodio izvaiani in izpolnjevani, jamčili za naše državno in narodno življenje za večne čase. To je njena politika in z drugo se niti ni bavila. pa se tudi ne bo; tako organizacija kakor tudi njeni po-odinci v njenem imenu. Ona nima namena, da bi prestopila meje svojih točno označenih naporov in smeri in tudi ne bo mešala v vsakodnevno politično umazanijo ali strankarska preganjanja in strasti: — NO ima v mislih samo nacijonalno politiko in ona je stranka samo te politike, pa tudi njeno zatočišče.
Tako je_ v resnici. Toda Narodna Odbrana ima vesti od svojih odborov iz notranjosti ter iz drugih virov, kot, da bi po nekaterih krajih in v nekaterih krogih hoteli to resnico ponarediti ter s tem tudi stališče Narodne odbrana.
Kot vsako živo in aktivno bitje, tako ima tudi Narodna Odbrana svoje protivnike in sovražnike. Ti sovražniki se skrivajo v vsakem nerodoljubu, v vsakem nalšem nacionalno oporečnem ali ravnodušnem človeku, v slu-
gah tujčevske igre in tujega kapitala, v tistih, ki niso občutili in ki njii ne občutijo, kakšna dobrina sta narod in država pa še manj priznajo, kolike so žrtve v temelju te naše dobrine. Ljudje sumljive preteklosti, nemirne zavesti, 'malomeščanski mogočneži, brezdušni izsiljevalci in mračni pustolovci nimajo radi Narodne Odbrane. Rojijo se je in ji podtikajo tisto, česar ni ona nikoli delala in česar tudi ne namerava. Ob priliki razpisanih volitev za narodne poslance so se postavili v to povorko tudi mnogi sumljivi prvaki po mestih, ki so se prestrašili za svoje kandidacije in se za svoj uspeh pri volitvah. Tern grešnikom s zdi, da bi lažje prišli do cilja, če ne bi bilo Narodne Odbrane, čeprav se ne bi oni morali bati Naroune Odbrane kot organizacije, temveč samo svojo zavesti in narodne vesti. Vidite, taki ljudje sejejo intrige proti Narodni Odbrani ter si služijo nečastnih in nedostojnih sredstev, da bi na ta način ustvarili pomote v narodnih vrstah ter da bi na ta način povzročili, da bi narodni in javni čini-telji pozabili prav na njih, da bi tem lažje doživeli uspeh v svojih odvratnih nalogah.
Čelo Narodne Odbrane je vedro in svetlo. Vsakdo ima vpogled v njeno delo. Ona opravlja samo svoje posle. Boji se niti malo mračnih zaneš^njakov in še manj ljudi s prirojenim in pridobljenim nacijonalnim defektom. Nikdar ne bo ona proglasila, da je nerodoljub rodoljub, nikoli n. pr., da je pravoslavni Ma-džaron soliden nacionalen človek in dober državljan. Nikoli! — Zato poziva Narodna Odbrana vse svoje člane po vsej naši zemlji, da bodro vršijo svoje dolžnosti, ki jim duh in statut Narodne Odbrane nalaga, katere jim zapoveduje o najosnovnejši narodni interesi. Narodni Odbranaši naj se v tem svojem delu izogibljejo vsake strankarske zagrizenosti, ostrosti in strastnega dnevnem politikar-strenja. Ves naš narod je stranka Narodne Odbrane in jugoslovenska politika je njena edina politika.
Sofijsko pismo
Niti leto dni ni poteklo odkar je Georgijev prevzel državno oblast v svoje roke in že je moral svoj položaj prepustiti močnejši roki. Ob prevratu, ki ga je izvršil 19. marca preteklega leta, se je mnogo pisalo, doeti govorilo in še več ugibalo, toda nihče si ni bil popolnoma na jasnem, kaj je bilo ozadje te velike spremembe v bolgarski notranji politiki. Gotovo je le eno; Vlada Georgijeva in ostalih Zvenašev je z močno roko razčistila položaj v Petričkem okraju, razbila razbojniške tolpe Vanče Mihajlova in, to se ji mora priznati, vzpostavila red in zakonitost po vsej državi. Zelo čudne stvari so prihajale pri tem čiščenju na dan. Potrdila se je stara domneva, da je bil Vanče Mihajlov v zvezi z neko velesilo, da je sodeloval z jugosloven-skimi emigranti ter ostalimi terorističnimi tolpami. On sam je zbežal v Turčijo, njegovi pajdaši so pa občutili vso ostrost zakona. Menda je to vse, kar je Georgijev napravil v osmih mesecih svoje vlade. To smo najbolj čutili mi, ki živimo na Bolgarskem v najožjem stiku z bolgarskim narodom. Georgijev se ni naslanjal na zemljedeljski element, ki ima veliko večino v naši državi, njega je držala na položaju vojska, ki ga je pa zrušila, čim je pričel dvigati glavo. Govori se, in to je tudi gotovo, da je general Zlatev vrgel Georgijeva zato, ker je slednji zasledoval republikanske težnje. Kako bo delal Zlatev, to še ni nič gotovega. V svojem znanem govoru je mnogo obljubil in če se bo tega držal, je verjetno, da se bo naš gospodarski položaj v mnogočem izboljšal. Kajti položaj bolgarskega gospodarstva je tako slab, da slabši biti ne more. Lahko si mislite, kaj to pomeni, če naši državni uradniki že po par mesecev niso dobili svojih plač.
Ves bolgarski narod je razcepljen v nekoliko strank in še več frakcij, sama zemlje-deljska zveza je tako razcepljena, da je veliko vprašanje, ali bo še kedaj mogoča vzpostavitev njene prvotne moči. Zato bi bil potreben nov Stambolijski, ali pa vsaj želja naših zemljedelskih prvakov, da delajo po njegovih načelih in nasvetih. Toda zemljedelci sami ne pomenijo mnogo zaradi tega, ker nimajo inteligence. Numeru clausus na naših Univerzah preprečuje, da bi mogli kmetski sinovi študirati doma in s tem je dana meščanski mladini odločna prednost pred njimi. Meščanska mladina je pa vsa usmerjena v fašistično smer Cankova, ki je, kot je znano, najhujši sovražnik zemljedeljskega pokre-ta. Saj je on tisti, pod katerega vlado je našlo smrt 30.000 najboljših zemljedeljskih kulturnih in političnih delavcev. Cankov je bil seveda z nastopom vlade Georgijeva in sedaj generala Zlateva občutno prizadet in, kot vse kaže, se bo le težko dvignil zopet na svoj prejšnji položaj. Želja ogromne večine bolgarskega naroda je, da bi Cankov ostal v političnem zatišju, kajti to bi bila edina garancija, da se ne bi zopet vzbudile stare politične strasti.
Težko je predvideti kakšno smer bo zavzel general Zlatev v svoji notranji politiki. Sedaj je pričel tam, kjer je končal Georgijev. Preganja Protogerovo krilo makedonske organizacije, kakšno je ozadje teh preganjanj, pa ni znano. Gotovo je le eno: ves bolgarski narod si želi čimdaljšega političnega miru in čim prisrčnejših odnošajev s sosednjimi državami, predvsem pa z Jugoslavijo, v kateri vidi veliko silo in sosedo/ ki bi mogla Bolgarski v mnogočem koristiti. Ako si to želi m dela na tem tudi general Zlatev, potem bo gotovo zadovoljil gros bolgarskega naroda — bolgarskega kmeta.	K.	L.
ODBOROM, POVERJENIŠTVOM IN 0MLADINSKIM STAREŠINSTVOM NO.
5. maja t. 1. bodo volitve narodnih poslancev. Politiki že sklicujejo v tem cilju konference in zborovanja.
Narodna Odbrana, kot strogo izvon-strankarska, nacijonalna organizacija mora v času volilne kampnnije ustaviti prirejanje vseli svojih manifestacij, mitingov, zborovanj in konferenc, da Be ne bi to njeno delo moglo spraviti v zvezo s kakršnimikoli strankarsko političnimi težnjami.
Zato je Središni odbor Narodne Odbrane na svoji seji dne 23. februarja 1935 sklenil:
OD 1. MARCA DO 10. MAJA 1935 NARODNA ODBRANA NE PRIREJA ZBOROVANJ, KONFERENC IN MITINGOV.
Vsem organizacijam v vednost in rav-nanje!
Z bratskim pozdravom: ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Predsednik Sred. odbora NO:
Ilija Ž. Trifunovič s. r.
Jugoslovenskim akademikom!
Drugo desetletje bojev okoli naše univerze nam kaže nezadovoljivo bilanco. Posebno izkaz zadnjih let je žalosten, ker je iz njega razvidno, da so na jugoslovenski Univerzi v Ljubljani prevladovale separistične in komunistične tendence, če ne kvantitativno, pa vsaj po svoji borbenosti. Slovenska fronta je zbrala okoli sebe izvrstne propaga-torje in, do neke meje, neustrašne borce, ki so bili pripravljeni tudi na žrtve, medtem, ko so se jugoslovenski akademiki povlekli vase namesto, da bi se postavili odločno v bran destruktivnemu delu klerikalno-komu-nistične zveze. Kako žalostno vlogo so igrali nacijonalni klubi na ljubljanski Univerzi vidimo iz tega, da niso bili sposobni razbiti niti eno klerikalno ali komunistično zborovanje, čeprav so oni mogoče imeli za seboj, vsaj duhovno, nadpolovično večino ljubljanskih akademikov. Le enkrat je bila klerikalna in komunistična izzivalna akcija onemogočena, takrat so jo onemogočili nacijonalni srednješolci in ne akademiki.
Ta' nesposobnost izvira iz neborbenosti, ik nerazumevanja in iz bolestnega oportunizma. Kolikokrat sem slišal iz ust voditeljev nacionalnih študentov: »Če oni (klerikalci in komunisti) ne izbirajo sredstev v svoji podli gonji, zakaj se mi ne bi služili sredstev, dostojnih civiliziranega človeka.« Imel sem vedno občutek, da iz teh besed veje duh strahu pred lastno nemočjo. Če so se v zadnjem času razmere bistveno izboljšale, tega ne moremo pripisovati tem mlačnim voditeljem akademskih vrst, temveč novemu duhu, ki so ga prinesli srednješolci v akademske vrste, ko so lani in letos vstopali na univer-co. Ti mladi akademiki, ki so šli skozi nekoliko borb v srednješolskih letih, so imeli dovolj poguma, da starim tovarišem dopovejo, kako se ne sme nadaljevati. To so oni akademiki, ki so v svojih zadnjih srednješolskih letih šli skozi vrste Omladine Narodne Odbrane, bo tam prekalili in prišli na univerzo kot novi borci za svoje nacionalne ideale.
Ostrejši nastop nacionalnih študentov je diktirala tudi prepotenca slovenske fronte, ki je zahtevala vse za sebe posebno, ko je čutila, da ima v osebah in osebnostih profesorjev dovolj močno zaslombo. Ta odpor nacionalnih študentov je bil torej bolj reakcija, kot pa samostojna akcija.
Programi kulturnih akademskih društev, pa naj bodo to separatistična ali nacionalistična, šo vsi v bistvu enaki — zelo lepi. Vsa akademska društva izvajajo svoje delovanje predvsem samo na akademskih tleh. Izživljajo se v notranjih borbah za prestiž te ali one skupine, mogoče tudi te ali one osebe. V stik z narodom ne pridejo skoro nikoli, mogoče pri kakšni igri, ki jo dajejo na kakem kmetskem odru. Njihovo nacijonalno delo je predvsem v predavanjih, ki obravnavajo so-cijalne probleme, torej v teoretiziranju. Prednost v tem socijalnem delu imajo klubi s ta-kozvano socijalno tendenco, ki delujejo sploh samo še teoretično, ker je cd njihove socialne teorij,« do resnice tako velik prepad, da ga niti no skušajo premostiti. Tudi kulturno delo teh akademskih društev je predvsem v predavateljskem sistemu: pride ta ali oni gospod in predava akademikom o različnih kulturnih problemih. Po predavanju je debata in s tem je vse zaključeno. Na kratijo: Naši akademski klubi so v glavnem vsi le društva, v katerih se shajajo akademiki ob svojem prostem času, čitajo časopise, poslušajo radio, a pri tem doslej nič večjega -5e niso pokazali.
Da preneha s to prakso, je
O	m 1 a d i n a Narodne Odbrane sklenila ustanoviti na univerzi svoj akademski odsek, ki bo deloval popolnoma v smislu in za ciljc N O. Ze delj časa obstoja med mnogimi nacionalnimi akademiki nezadovoljstvo zaradi premale borbenosti naših ostalih akademskih klubov. Kot so se srednješolci - Omladinci pokazali kot najbolj pozitiven element v naših srednjih šolah, tako se bodo brez dvoma tudi akademiki - Oilbranaši pokazali kot najbolj borbeni del naše akademske mladine. Treba je prenehati z dosedanjo prakso popuščanja in opazovanja, nacijonalni akademiki morajo
aktivno poseči v delo, če hočejo, da dobi naša univerza zopet oni nacijonalni karakter, ki ji po pravici pripada in ki ga je imela vse do ustanovitve Zveze slušateljev, ki ni bila nič drugega kot dobro premišljen manever klerikalnih akademikov, ki so mu člani Sveta Slušateljev Ljubljanske Univerze nasedli.
Narodna Odbrana je vzrasla iz naroda, iz njegove potrebe, in zato tudi živi v narodu. Vsak Narodni Odbranaš mora prav tako delovati v mestu kot na deželi. Posebno naši akademiki bodo pri tem našli svoje pravo polje dela: Nacionalna propaganda na deželi bo okrepljena z mladimi inteligenčnimi borci, ki bodo mogli vse svoje sile uporabiti za izglajevanje odpora še preostalega separatističnega elementa proti nacionalni realnosti.
Glavno delo teh naših novih borcev, ki ne bodo ostali v mestu in samo v mestu delovali, bo socialno delo, tako, kot ga vrši Narodna odbrana. Gotovo je, da je socijalno delo najtežje, posebno, če se dela v resnici in če se ne ostaja samo pri teoriji. En sam pogled na naš gospodarski in socijalni položaj pokaže, da je kmet potreben pomoči mogoče v večji meri kot delavec. Kmet ne vživa nobene prave učinkovite zaščite. Krivično je postavljati v ospredje bedo delavskega ljudstva in pri tem popolnoma pozabiti na kmeta, ki živi danes le še iz dneva v dan. Pomisliti moramo, da je ogromna večina našega naroda kmetska, da je ves ta narod navezan na svoje domove in svoja mala posestva in da razen teh domov nima nobene garancije, da bo mogel preživljati sebe in svojo družino. Življenjski standard tega kmeta pada iz dneva v dan. Njegovi dohodki se zaradi razvrednotenja poljskih pridelkov neprestano manjšajo in grozijo propast kmečkemu gospodarstvu. Naš kmet še ni popolnoma akceptiral ideje zadrugarstva, ki bi bila za njega mogoče edina rešilna.
Stanovska zavest kmeta je premalo razvita, kmet se ne zaveda dovolj, da je kmet, da je od njega odvisna prosperiteta cele nacije in države in ta premajhna zavest ima zadosti težke posledice za njegovo sedanjost in bodočnost. Ideologija kmetskega gibanja jo pri nas nepopolna, kmetski pokreti in organizacije kažejo na eni strani neko socijalno noto, na drugi strani površen nacijonalizem,
a za vsem skupaj tiči mogoče i n -ternacionalizem zelene internacionale. To je najtežja rana na miselnost našega kmeta. Če bi se kmet zavedal dovolj samega sebe, svojega pomena in svoje naloge, potem bi njegovo delo bilo a priori nacijonalno, ker drugače ne bi moglo biti. V tem smislu naj delujejo akademiki, tisti, ki bodo hodili od vasi do vasi in ki bodo izvrševali s tem svojo akademsko poslanstvo.
Seveda je pri nas zelo težko tudi delavsko vprašanje, vprašanje tistega stanu, ki svoje delo prodaja za smešno ceno tujemu kapitalu, zato, da ta tuji kapital polagoma dobiva v roke vse gospodarstvo naše države. Primerov takega izkoriščanja imamo v naši banovini dovolj, ni treba, da bi se z njim posebej ukvarjali.
Pa še ena stvar je, katere se morajo naši novi borci zavedati. Skoro vse akademske organizacije žive od pomoči drugih, vži-vajo pomoč svojih starešin, toda pri tem nehote jemljejo na sebe tudi neke obveznosti. Če so te obveznosti političnega značaja, je to za ta društva tembolj žalostno. Narodna Odbrana nikoli ni bila vmešana v nobene politične borbe, ona je svoje nacijonalno poslanstvo izvajala daleč od dnevno političnih prepirov, zato ima pri vsem čiste roke, zato pa tudi lahko z viška gleda na vse, kar se pri nas dogaja. Akademiki, ki bodo pristopali v naš akademski odsek, si bodo o tem na jasnem, da njihovo delo ne bo šlo nikoli v korist strank ali strankarjev, temveč, da bodo žrtvovali svoje moči le v korist naroda. Če bodo zaradi svojega nesebičnega dela doživeli preganjanja, naj se zavedajo, da bodo ta preganjanja doživeli kot mladi glasniki in brezkompromisni borci nacijonalne ideje in da bo Narodna Odbrana stala za njimi.
Ko ustanavljamo naš akademski odsek, smo prepričani, da bo ta akademski odsek prinesel na Univerzo Kralja Aleksandra nov duh, duh borbenosti, pred katerim se bodo uklonili vsi tilniki akademikov-separatistov in komunistov. Mogoče bodo borbe na naših akademskih tleh postale ostrejše, tega si je samo želeti, kajti le iz ostrih bojev pridejo pravi, prekaljeni borci. Metode dela bomo vzeli vedno take, kot nam jih bo vsilil naš nasprotnik.	B.	Š.
Inteligenca in delavstvo
Čestokrat razni merodajni in nemerodaj-ni činitelji iščejo vzrokov, zakaj naže delavstvo oziroma delavski stan kot tak ter končno tudi kmečko ljudstvo ne zaupa inteligenci, zakaj ne sledi njenim besedam in pridigam, ter zakaj hodi svoja lastna pota, ki so mu največkrat v škodo.
Na prvi pogled bi se nam zdelo, da je to nerazumljiv pojav, ker bi moral vsakdo, ki mu ni bila dana prilika in možnost večje izobrazbe slediti onim in poslušati one, ki so bili te izobrazbe deležni. Da, tako bi prav za prav moralo biti in bi bilo, če bi se naše razumništvo, ki se imenuje tudi cvet naroda in njegova sol, znalo in hotelo vživeti v razmere in življenje širokih delovnih mas težkega življenja našega delavnega naroda. Temu pa ni tako! Na vsakem koraku lahko opazimo, da se naše razumništvo oziroma, da se naša inteligenca le prerada, skoraj bi trdili 99%no, odteguje in izogiblje stikom s preorostim narodom, da jo je sram občevati in biti v prisrčnejših in prijateljskih odno-sajili s preprostim ljudstvom, ker v svoji bolestni domišljavosti misli ta inteligenca, da bi v vsakem takem 9lučaju, ko bi se akademik ali pa srednješolec družil s preprostim narodom, trpel njegov ugled, da še več: Lahko bi bila ponižana njegova osebna čast, bolje rečeno njegova plitka domišljavost.
Ako pogledamo danes življenje našega delavca, življenje nafiega preprostega kmečkega ljudstva, njegovo izživljanje ter ako si ogledamo vse one brezštevilne preroke, vidimo, da jim našo ljudstvo nič več ne verjame, da jim nič več ne zaupa in da noče hoditi za r.jimi in za onimi cilji, za katere bi ga oni hoteli izkoriščati.
Zanimivo pismo
PRIPRAVLJALNEMU ODBORU Jugosloven-skega akademskega društva »Triglav«, v roke njegovemu nasledniku Odboru neodvisnih
akademikov »Mladi Triglav«, Ljubljana--
Ker smatram, da so s položajem, nastalem po izrednem skupnem občnem zboru »Mladega Triglava« in J. A. D. »Triglava« dne 17. februarja postali avtomatično vsi podpisi na prošnji za dovoljenje novega društva J. A. D. »Triglava« v Ljubljani brezpredmetni in neveljavni, ko naj bi bil — vsaj po izjavah agitatorjev in zbiralcev podpisov — namen novega društva predvsem storiti nekako protiutež ekstremno »neodvisnemu« — beri marksistično in samoslovensko usmerjenemu — »Mlademu Triglavu«, ne pa mu biti samo za vabo in ker ne verjamem, da bi odklonitev na rektoratu bil edini dovolj tehten vzrok za fu-«ijo, prosim odbor naj ve v primeru, da me — ne vrednega — še vedno šteje za svojega, preneha obsipavati s tem prevelikim odlikovanjem, oziroma v izogib nesporazumom, jasno povedano, odpovedujem se časti biti član J. A. D. »Triglava« ali K. N. A. »Mladi Triglav«, na katero ime pač to društvo trenotno sliši. Hkrati prosim odbor, naj ta moj, za društvo s tako slavno tradicijo in s tako trdo kožo in življenjem pač brezpomemben sklep, na vsak način da v vednost svojim članom (naj-
bolje, če jim da na vpogled to moje pismo!), da me ne bodo več pomotoma smatrali za tovariša, česar bi pri svojem čistem, idealnem in popolnoma neodvisnem (v pravem pomenu besede!) jugoslovenskem prepričanju pač nikakor ne zaslužil.
Preden končam, si ne morem kaj, da ne bi iz dna srca čestital pripravljalnemu odboru J. A. D. »Triglavu« na njegovem izrednem diplomatskem uspehu, ko je — sicer z žrtvovanjem imena, programa in ostalega, kar še spada v inventar samostojnega, oziroma neodvisnega društva — po dolgih, čudovito zavitih ovinkih končno le srečno prijadral v opojni objem toli zaželjene in iskane luke, kjer bo sedaj, upajmo, po modernem reševanju težavnih problemov zagledal beli svet še malokak za bodočnost in obstoj slovenskega naroda velepomemben sklep.
Raič Milivoj.
Op. ur.: Objavljamo del zanimivega pisma, ki smo ga čisto slučajno dobili v roke potem, ko je bilo že poslano na gornji naslov. Nas zelo veseli, da moremo objaviti to pismo, ker nam potrjuje naše mnenje o akademski mladini. Ob tej priliki pa prosimo pisca pisma, da nam oprosti našo indiskretnost.
Ako se samo ozremo na prilike prv>d 6. januarjem, vidimo, da je zlasti takozvana napredna inteligenca poznala našega kmeta in našega delavca samo ob prilikah raznih volitev, da je takrat čestokrat prihajala med to delovno maso ne s poštenimi nameni, temveč z edinim namenom, da koristi sebi m svojim lastnim egoističnim interesom. Toda tudi vsi ti medsebojni stiki med inteligenco in širšimi delavskimi sloji so trajali samo •kratek čas, bolje rečeno samo toliko časa, dokler so bili gotovim gospodom potrebni glasovi širokih množic.
Iz gori navedenih dejstev lahko opazimo, da je, ne po krivdi delovnega ljudstva, temveč vsled brezprimerne domišljavosti naše takozvane inteligence prišlo do take razko-sanosti naroda, da preprosto ljudstvo ne veruje več raznim gospodom iz mest, temveč, da se pač orientira tako kot mu kaže njegov prirodni nagon, še večkrat pa, da je podvrženo lokalnim vplivom raznih demagogov, ki hočejo ravno vsled teh razvrvanih razmer, ki vladajo, kovati sebi svoj političen kapital, ter škodovati na vsakem koraku narodu samemu kot takemu in pa državi kot celoti.
Jugoslovenski nacijonalisti smo le preče-stokrat že opozarjali na škodljivost takih od-nošajev in teh razmer, žal so ostali vsi naši apeli, vse na!še prošnje in grožnje le glas vpijočega v puščavi, ljudje, ki so imeli v rokah moč, so prezrli in preslišali te naše obupne klice, ter nadaljevali pot in delo za narod po starem sistemu, po sistemu, ki je bil našemu narodu in naši državi samo v škodo in v propast posameznih stanov.
Tudi danes ne moremo in ne smemo opustiti teh naših idej, opozarjati moramo vse one, katerih naloga je, da zgradijo s pomočjo naroda in državne avtoritete močno in neodvisno Jugoslavijo, da te razmere niso zdrave,’ da take razmere ne morejo koristiti niti narodu, niti državi.
Ako iščemo vzrokov, kje je to nerazumevanje in kje je ta antagonizem inteligence naprain našemu narodu, potem bi skoraj lahko trdili, da še danes še manj pa v preteklosti ne dajejo naše srednje in visoke šole one vzgoje, ki bi jo potroboval vsak inteligent, ne samo za vršonje svojo plačane službe, temveč v prvi vrsti za vršenje svojega poslanstva med preprostim narodom, da bi ga kulturno dvigal, nacionalno jačal in materijalno osvobodil vseh onih škodllijvih vplivov in pijavk, ki danes dobro žive na račun našega neizobraženega ali pa premalo izobraženega delovnega in kmetskega ljudstva.
Narodna odbrana, ki si je stavila že toliko koristnih nalog in izvrSila tekom dece-nij že toliko zgodovinsko pomembnih del, se mora pozanimati tudi za to naše vprašanje, ga privesti do končne rešitve, ter zbirati v svojem okrilju vso ono našo mladino, ki obiskuje srednje in visoke šole, da bo ta mladina jk> spoznanju pravil in dela Narodne odbrane vedela in znala, kje je polje njenega delovanja in kakšno naj bo to delovanje in njeno delo v korist naroda in države.
Mladina sama, tako srednješolska kot visokošolska, podlega danes raznim kvarnim vplivom, ki nikakor ne morejo koristno služiti naši mladi državi in našemu narodu, zato
jo naša dolžnost, da vso to mladino pritegnemo v naše vrste, da jo vpeljemo in da ji pokažemo pravilno poit njenega udejstvovanja, a to pot in to delo je lahko samo med našim preprostim narodom, ki je izobrazbe in kulture potreben in ki bo rade volje sprejemal vse koristne in dobre nasvete onih, katere bo spoznal, da delajo to delo le v korist naroda, ne pa v korist njih samih.
Kdorkoli hoče in kdorkoli je zmožen s pisano ali izrečeno besedo podučevati naš narod, pa s 3 mora zavedati predvsem enega, 'da mora biti s tem narodom preprost, domač in ljubezniv kot je naš narod v svojem bistvu preprost in ljubezniv. Ne hoditi med ta narod z raznimi frazami, ter z domišljavostjo, temveč z odkritim srcem, ter s preprosto vsakomur razumljivo besedo, s prikupnim nastopam, pa uspehi ne bodo izostali.
Poleg preprostosti je potrebno predvsem, da začnemo končno prav mi nacionalisti, zbrani pod okriljem Narodne odbrane, razmišljati
o	materijalni osvoboditvi našega delavca in našega kmeta. Ni dovolj samo prazno govorjenje, niso dovolj vsi lepi patriotični govori, narod bo samo takrat sledil nam, če bo vedel, da za to svojo nacionalno pripadnost ne bo preganian od onih, od katerih je danes 8® materijalno odvisen. To je vsekakor naloga in mora biti naloga našega pokolenja, da potom zadružništva pa ne potom internacioaa-lizma niti partizanstva osvobodimo preprosto ljudstvo raznih Mesij, ki se v eni ali drugi obliki pojavljajo in komandirajo med našim ljudstvom.
Prepričani smo, da bo mladina, ki naj vodi v bodoče usodo naroda in države, pravilno razumela svojo nalogo, da ne bo sledila vzgledu stare »aristokratske« inteligence, temveč, da bo ponovno našla pot med oni preprosti narod, ki jo čaka in ki si je želi-
Narodna odbrana ima dolžnost in jo je rade volje eprvzela, da pod svoje okrilje zbira vse one mlade intelektualne moči, ki hočejo res nesebično s svoio sposobnostjo in s svojim znanjem koristiti r.arodu, ker s tem koristijo delavstvu in našemu kmetskemu ljudstvu v celoti.
Snoštujmo starost, toda samo mladina je sposobna, da ustvarja nove dobe, rešuie njihove naloge, katerim starci niso dorasli.
ZA USTVARJANJE BOLJŠE BODOČNOSTI
(Nekaj resnic)
Javno življenje urejajo zakoni.
Zakone delajo poslanci.
Kakršne kandidate si postavimo in jih izYolimo — taki so zakoni — tako je javno življenje.
Volilci imajo glede izboljšanja svojega stanja Usodo v svojih rokah — ko postavljajo in izvolijo res sposobne ljudi, ki bi mogli izpolniti na njih stavljene nade.
Sposobnost poslanca najbolje presodimo, če ugotovimo, kaj je že storil tako načelnega (ako je že bil poslanec), kar bi z gotovostjo moglo izboljšati življenjske prilike naroda.
Ne smemo kriviti poslancev, ako niso storili ali dosegli tega kar smo pričakovali od njih, marveč moramo kriviti sebe, kajti kakršne poslance smo postavili, take imamo in takih smo vredni.
Narod ima tako javno življenje kakršnega je vreden.
Bič Usode je mera Previdnosti. Tepe tako dolgo, da se narod zdrami, ce tepe in dokler tepe — je to znamenje, da narod še ni zrel, da Usode še ni spoznal.
Simpatični župnik
V	prelepi Kokrški dolini, tam nekje nad Kranjem, stoluje in gospodari starejši go^ spod, ki ga kličejo za župnika. Ta duhovni gospod ima prav lepe običaje, še lepše p» uvaja. Ima pa le eno napako. On je silno hud nasprotnik vsega, kar je nacijonalno. Tako je n. pr. čutil potrebo, da prepove šolskim otrokom po molitvi pozdravljati s »Čuvajm? Jugoslavijo«. Tako so otroci vedno v dilemi* ali naj poslušajo nacionalnega učitelja, ali g<>" spoda župnika, ki tudi sicer dela učiteljem različne preglavice. Tako se je n. pr. šolski upravitelj napotil v župnišče, da bi, ko j® blagopokojni kralj umrl, v cerkvi zvonili-Župnik se je razburjal, češ zakaj so zvonili-Pri neki spominski prireditvi za blago* pokojnim Viteškim kraljem, je šolski otrok deklamiral lepo molitev. Gospodu župniku to seveda ni bilo všeč in je označil jo deklamacijo kot profanacijo molitve. Seveda so v njegovih očeh tudi vsi ostali vzgojitelj1 otrok — učitelji brezverci.
Kakor mnogi njegovega kova, je tudi ta gospod župnik Sokolu nenaklonjen. Tako s® je n. pr. iz nekega Sokola, ki je kupil kroj* toliko časa norčeval, češ da je našemljen, da je ta Sokol odstopil. Baje je ta gospod župni* tudi razpečeval brošuro škofa Srebrniča, pr°* ti Sokolu, ki so jo državne oblasti zaplenil®'
O	moralnem življenju gospoda župnik® ne govorimo, o tem vprašajte raje faran same.
Štev. 9.
>P O H O D<
Stran S.
Lojalnost naših Nemcev Po naši zemlji
Mnogokrat se govori o lojalnosti naših Nemcev, ki tvorijo takozvano manjšino v naši državi in ki so raztreseni po severnih in severovzhodnih pokrajinah, ne da bi kjerkoli tvorili sklenjeno enoto. Izjemo tvori mogoče naš kočevski nemški otok, kjer so res Nemci precej sklenjeni, kjer pa po normalnem razvoju — ne mogoče po zaslugi naše nacijonalne nestrpnosti — domači slovenski živelj peno-trira v njihovo območje, kljub zakonski in politični zaščiti, ki jo Nemci pri nas uživajo. To lojalnost še posebno naglašamo mi sami, zlasti oni naši ljudje, kateri ob stalnih prilikah, kakor so volitve, še posebej špekulirajo na nemške glasove. Ta nemška lojalnost jim je jndi nekaki plašč, s katerim hočejo prikriti lastno sramoto, da niso sposobni s svojim nacionalnim delom pridobiti toliko glasov med domačim narodom in da so prisiljeni sklepati kravje kupčije s tujim, nam po rodu, je-«ku in miselnosti vedno sovražnim elementom.
Kako izgleda pa ta proslula lojalnost naših Nemcev v praksi, nam dovolj dokazujejo kljukasti križi, ki jih povsod na kočevskem srečavamo, po cestah, po gozdnih poteh, po drevesih itd. To lojalnost nam dokazujejo ‘udi pogosti obiski rajhovskih Nemcev, ki so naenkrat odkrili, da so kočevske nemške vasi Prikladna letovišča, ter jih prav pridno obiskujejo. Kaj pa imenitno in z velikimi stroški ®fganizirani obiski kočevskih Nemcev v Nemčijo? Res je, naši Nemci so lojalni, samo vpra-
I	nie je, napram komu in v katerem pravcu. lojalni so napram veliki nemški naeijonalni jdeji, lojalni so tako, da na celi črti že predajajo v napad. Mi sami jim dajemo orožje v nke, ščitimo jih materijalno, kulturno in poli-icno. lz takozvanih gospodarskih razlogov izročili kočevsko mestno občino Nemcem,
i	tvorijo samo eno tretjino prebivalcev Ko-evJa, češ, oni morajo vladati v občini, ker so Posestniki in ker imajo v rokah vse gospo-arske institucije. Pravi vzrok pa je bila naša nacijonalna malomarnost in nevoščljivost, Prepiri naših ljudi, ki ne vidijo dalje od nosa ln ki so pripravljeni pozabiti na narodni polj108 in narodne koristi, kakor hitro se gre za a ali oni stolček. — Nemci uživajo v naši državi popolno kulturno prostost, imajo svoje °*®> učiteljišče, svoje kulturne organizacije, svoje prireditve, svoj jezik v svojih občinah ‘‘d. Politično so oni nesrečni jeziček na vagi, Vlasti na Kočevskem, s katerim se operira od Postanka naše države do danes na sramoto dasega naroda in s katerim se misli — kakor ^naki kažejo — še vnaprej operirati. Ali ni u°v°lj sramote, da bi bil kmalu postal Nemec "“rodni poslanec kočevskega sreza, torej za-°Pdik slabe tretjinske manjšine.
. . 0ni, ki tolikokrat naglašajo nemško lo-J...nosi) še nikoli niso za to navedli dokazov, h morda sestoje ti dokazi v tem, da jim euici dajejo svoje glasove? Nemci že vedo ^kaj, mi pa tudi, saj vidimo in čutimo dnev-no, kako postajajo prešerni in direktno neumni, kako jim raste greben in kako se še Vedno zavedajo, da so oni »Herrenvolk«. Podamo dobrega nacijonalista, ki ima Nemca Za svaka. Ta Nemec živi pri nas, odjeda kruh dašemu človeku in vendar ne zna našega je-*‘ka. Brez sramu in s ponosom trdi, da so Nemci »Herrenvolk« slej ko prej in da mu ni Potrebno mučiti se z našim jezikom, ko lahko govori povsod nemški. Ali potrebujemo še dokazov za našo nacijonalno mlačnost in servilnost? V Kočevju je znan hotel, ki je v rokah Nemcev m ima — ali je vsaj imel v pretek-em letu — natakarico, ki je razumela slo-ensko in odgovarjala izključno na vprašanja v slovenščini — nemško. Na vprašanje, zakaj
njem, ga zmerjala in mu očitala pomanjkanje ponosa, vse brez ozira na okolico, ki so jo tvorili domačini. Ali mislite, da je kdo protestiral proti taki nesramnosti te družbe? Bog obvaruj! Še danes sedi ta družba skupaj, govori in se zabava nemško in tudi naroča nemško. Saj smo mi strašno ponosni, da celo naši natakarji znajo nemško in smo celo Nemcem hvaležni, da nam dajo priložnosti, pokazati svojo »kulturo«.
Spominjamo se, ko je leta 1919., v prvem letu našega skupnega nacijonalnega življenja v svobodni državi prinesel neki beograjski list članek pod naslovom: »Ropske duše«. Ta članek je zadel v živo in dvignil veliko prahu med nami, zlasti med onimi, ki se še danes tako boje za slovenski jezik in slovensko kulturo in ki vodijo neko borbo proti imaginarnemu sovražniku, proti mlinom don Kišota. — Res je potrebna borba, sovražnik je tudi tu in zasluži, da se končno res borimo proti njemu. Ta sovražnik je v nas samih, v naši naeijonalni mlačnosti, v pomanjkanju narodnega ponosa, državljanske zavesti, v pomanjkanju slehernega resnega smisla za skupnost in edinstvo z rodnimi brati, v oboževanju vsega, kar diši po tujem, v naši oskosrčni miselnosti in domišljavosti.
Celie
Ježica
Jugastcu/ifol
i
BOJNA LADJA! Spomenik kralju!
je edino mogoči spomenik v smislu Njegovih zadnjih besed
»ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!«
To bodi ime ladji!
Kamenit spomenik je lnksns za našo dobo in našo banovino!
Železen spomenik, ki bo
ČUVAL JUGOSLAVIJO
bo najboljši, najlepši, najenostavnejši in najbolj resen, vedno živ opomin:
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Vsakdo, ki danes daje za spomenik, se vprašuje čemu?
Ce bo vedel, da je za novo ladjo naše mornarice, bo vedel, da s svojim prispevkom resnično
ČUVA JUGOSLAVIJO!
ne odgovarja slovenski, če že razume, je ba-avo odgovorila, da ji ni potrebno, da je ko-
Tako bomo videli tudi, kdo jo čuva zares in iz srca rad in kdo bi na ta račun hotel — zidati ali — olepšati!
To bodi predlog Jugoslovenskih na-cijonalistov, ki čuvajo Jugoslavijo, in to predlog »Pohoda«, ki je v svoji prvi številki povedal svojo nalogo:
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
V	2. letošnji številki smo objavili netaktnost celjske tvrdke D. Rakusch, ki razpošilja dvojezične, t. j. hrvatsko-nemške tiskovine po naši 'domovini, račune po pošilja (v avgustu 1934) strankam celo samo v blaženi nemščini.
Kdo je to — Rakusch? To so nekoč bili Rakuž-i in je za vsakega Jugoslovena toliko bolj razžaljivo, če mu nemškutar Rakusch (kajti Nemec ni) — vsiljuje nemščino, jezik, ki ni pri nas običajen, jezik, ki ga nekdanji Rakuž in morda tudi sedanji Rakusch niti ne obvlada. Ce se kot nekdanji Rakuž na vsak način dobro počuti samo ob uporabi tujega jezika, naj se ga doma naje kolikor hoče, toda vsiljevati ga ljudem, ki jim ni všeč ali, ki ga celo prav nič ne razumejo — pa ni samo nemškutarska zagrizenost in objestnost, nego je tudi nesramnost prvega reda.
Mislili smo, da bo naše prvo javno ožigosanje spravilo grebenastega Rakuscha k pameti. Vidimo pa, da možu z lepo ni pomagati.
Zopet imamo dokaz njegove prepotence in norčevanja iz jugoslovenskega kruha. Z dnem 16. februarja L 1. se je Rakusch pre-drznil na hrvatsko-nemški tiskanici poslati račun v nemščini ljubljanski tvrdki V. Breznik.
Tudi v tem oziru moramo uveljavljati geslo »Svoji k svojim«, kajti Rakuž noče biti Rakuž, trdovratno ostaja Rakusch in med poštene Jugoslovene vsiljuje nemško t?) kulturo z nemškimi računi. Mož jo našega kruha gotovo že presit in vrhu tega vsiljiv, da mu tega ni moči oprostiti.
Naj svoje blago prodaja tistim, med katere se prišteva. Jugosloveni pa mu pokažimo, da se ne damo žaliti od poturice. Njegovih nemških računov tudi nismo dolžni razumeti in če pravočasno ne plača, kdor ga dobi — se g. Rakusch pač ne more jeziti. Mi nismo dolžni razumeti njegov jezik, še manj pa vtakniti v žep njegovo provokacijo.
Kdor kaj potrebuje, kar g. Rakusch prodaja, bo to gotovo našel tudi pri Jugoslovenu, ki ga bo v našem jeziku postregel morda še bolje, pa prav gotovo tudi ceneje, kajti kdor je tako nesramen ali pa tako neumen, da nas zato, ker mu damo zaslužek — še žali, ta gotovo tudi v nas ne vidi drugega kakor ovco, ki jo je treba dobro ostriči in račun gotovo zasoli. Dokler gre, pač gre. Jugoslovenski »Trottel« naj plača.
Žaljive tiskovine kratkomalo zavračajte, račune pa ignorirajte. Od vsakega količkaj zavednega naročnika njegovega blaga pričakujemo, da bo storil tako in pazili bomo na to. Ako v bodoče tudi kakega jugoslovenskega Človeka, ki tolerira Rakuschevo početje, zasledimo, da ne bi napravil tako, bomo tudi njega postavili na sramotni oder.
Sicer pa kakor že rečeno »Svoji k svojim« tudi v tem oziru! Kdor se pusti od poturice zasramovati, je v naših očeh še manj vreden kakor g. Rakusch.
Ako g. Rakusch svojega poslovanja ne uredi tako, kot se spodobi, bomo navili druge strune, če pa je kaj moža, naj gre tja, kjer bo med brati in kjer bo moral uporabljati tiskovine in jezik, ki ga mi odklanjamo!
Ste razumeli?
LIBERA NOS, DOMINE...
Te dni je Ježico razburila pa tudi zelo razveselila uradna vest »Preloma«, da sta na polju slave padla vrla bojevnika Nace Šubelj in France Strah, ker sta izdala načela bojevnikov in prelomila disciplino. Mi Boju k njuni izključitvi samo čestitamo in se le čudimo, kako jih je mogel toliko časa trpeli v svojih vrstah, ko pa na Ježici baš teh dveh radi njune prenapetosti nihče ne mara. Ta gospoda sta mnogo doprinesla k podivjanosti gotovih organizacij, levila sta se iz Sokola v Orla, iz Orla v Bojevnika, zdaj, ko jima že nikjr-r več niso vrata odprta, sta obtičala v Rdečem križu, njih in njihovih tovarišev edinim zavetišču. Radovedni smo, kako bosta popolnjeni njuni izpraznjeni mesti v odboru, oziroma, če bosta našla pri svojih tovariših odbornikih kaj solidarnosti? Ker poznamo prilike v Boju, mislimo, da je mirna likvidacija njegova najlepša rešitev. Za marsikoga je namreč to edina pot pred možnostjo usode, k a kor.m a je tako na lepem zadela Šublja in Straha. Ko ta dva vrla borca pokopavamo baš ob pustnih dneh, gotovo marsikje molijo libero.
Marenberg
OBMEJNI MARENBERG — KRALJU MUČENIKU
evska Nemka in da v Kočevju ne potrebuje beliti ,slovensk‘- V Ljubljani imamo znan d«..3? kJer s® stalno zbira znana nemška bp Zgodilo se je, da je eden iz te druž-~~ v naglici in nehote — naročil natakarju ^ntevano v slovenščini. Družba je planila po
Ne pozabite, da je ta spomenik odgovor tistim, ki so nam ubili Kralja! in kateri odgovor more biti bolj jasen nego nova ladja
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Marenberg, koncem februarja 1935.
Glas, da namerava naše obmejno društvo Marenberg-Vuhred spomladi pričeti z gradnjo sokolskega doma, se je kot blisk razširil po vsej naši ožji domovini. Vsi, ki vodo, da je tudi na meji, za katero so se borili borci, ta dom res potreben, so to vest z veseljem vzeli na znanje. Pa tudi to, saj bo ta dom nosil ponosno ime našega prvega heroja in Sokola — kralja mučenika in branilca naših mej, ki je padel kot poslanec miru in bratstva sredi neumornega dela za idejo jugo-slovenstva. Dom se bo imenoval: »Sokolski dom viteškega kralja Aleksandra I. Uedini-telja«.
Pokroviteljstvo so sprejeli: g. minister br. dr. Drago Marušič, br. podban dr. Pirkmajer Otmar, gospa Marija Majstrova, župni starosta br. dr. Gorišek, mestni načelnik mesta Maribor br. dr. Lipold. prvomestnik Ci-ril-Metodove druižbe br. ing. Mačkovšek, predsednik obl. odbora NO br. dr. Jančič, direktor celjske gimnazije br. Fran Mravljak — narodni poslanci ing. Pahernik, br. Prekoršek Ivan, br. Krejči Anton, br. Gajšek Karol in br. Špindler Vekoslav.
Razmere, ki so v Marenbergu in tu ob naši severni meji, saj je naš živelj skoraj po polnoma suženj, pričajo, da je treba res vztrajnega in neumornega dela, če hočemo obdržati to, kar je našega. Da pa bo to naše delo res rodilo zrele sadove, rabimo dom, kjer se bomo zbirali in kjer bomo prirejali naše predstave. Saj bo ta sokolski dom narodni dom vseh obmejnih Jugoslovenov, bo steber kulture, prosvete in jugoslovenskega nacijonalizma.
To bo veren dokaz, velike ljubezni, ki jo goji obmejno prebivalstvo do svojega nesmrtnega vladarja in čuvarja naših meja.
Sami ne zmoremo takih denarnih žrtev. Kupili smo že stavbeni prostor in nabrali okrog 70.000 dinarjev. Sedaj se še obračamo na vas — vse Jugoslovene — da podprete svoje brate tu ob meji, ki so skozi desetletja branili svoj rod in jezik.
Pomagajte nam zgraditi kralju ta viden spomenik naše ljubezni in prispevajte svoj delež.
Bratje, severna meja vas kliče, da čuvate Jugoslavijo!
Prispevke pošljite na poštni čekovni račun št. 16738. Sokolsko društvo Marenberg-Vuhred v Marenbergu.	K.	V-
K slovenski topo* nomastiki
(Nadaljevanje)
, Tujec, ki je prišel ropat ali zavladat v -^našnje slovensko ozemlje, ni obstal in tako ‘so »obstali« tudi tisti Slovani iz 6. stoletja! aki zgodovini se upira pamet! Nas zanima Vrej problem starosti naših imen. Veliko delo 1® ze opravil v tem smislu dr. Henrik Tuma v ‘ovensko-italskih alpah in njegov rezultat je, a bivajo tam Slovani že pred Rimljani; Ob-avnavai je tudi beneško ravnino. Svoje iz-‘edke je priobčil v »Jadranskem almanahu« D . ‘923., v stud. »Krajevno imenoslovje«, ‘7‘em v svojem velikem delu »Turizem«, tnenoslovju Jul. Alp«, in več drugih spisih, ^adi katerih je naletel pri učenih ljudeh na ovire in nerazumevanje! Kot je mria nabiral gospodarsko gradivo, tako je
i	dln>al° Davorina Žunkoviča vojaško kra-Še ime! Materijal njegov je ogromen, a kej. kritično podan, kar je res velika škoda, celo 9°men‘ za znanstvene kroge odklonitev šel i • S19tema! Upam, da bo za njim kdo pri-’ ki bo njegovo gradivo kritično uredil in Podkrepili Prav tako bo treba zbrati vse, kar Zrn .nfP‘sal Davorin Trstenjak in izluščiti Un» • 8e ie kavil največ z mitološkimi . er», a često prav nesrečno! Prepričan sem, kalr30 kultna imena med najstarejšimi imeni v \ *®n»lje in je to prav lahko pokazati n. pr. tanit1 i .P£ na3 tezai0’ ker nam taki viri
manir, - . i,1 uas ‘ez*°, Ker nam iaai vin takn ^	.° 8em Poizkušal tu pa tam s
®kod/m	‘z^eda>	da	se	stvar	ujema.
j I o- — —ua sc sivai ujtu«*.
kot ks ’ da,naSa .8tara vera ni tako obdelana morala biti. Vse naše znanstvo se še
vedno naslanja na Nemce. Med novejšimi pristaši slovanske avtohtonosti pa manjka ena poteza, namreč razlaga rimskih imen! Zunko-vič gre prelahko preko njih, Tuma pa se jim je dosedaj izognil. Kolikor vem, je edini »Trst« razložil (v »Sloveniji«). V »Kr. imenosl.« omenja n. pr. Oglej, a se ga ne loti. Pred kratkim je bilo »Jutro« tako pogumno, da je priobčilo njegovo poročilo o Študiji dr. Petra Skoka »Iz slovenačke toponomastike«, kjer omenja Tuma Emono, razlaga pa — Ljubljano. Ugaja mu tudi »ugotovitev« Skokova, da so slovenske naselbine »proč od rimskih prometnih cest in središč«. Iz tega smemo sklepati, da so Tumi Emona, Celeja itd. brez kake zveze s katerim slovenskim imenom!? Seveda smo tudi mi na strani Skoka in Tume, da če bi bili Kelti kdaj zdržema na sedaj slovenskem ozemlju, tudi če polatinjeni, bi morali ostati v slovenščini; vendar le Keltsko-latinski sledovi, katerih pa ni«! Točno. Toda ali niso lahko živeli raztreseni, okupirajoč najvažnejše točke, ki so baš poznejša rimska mesta! V tem slučaju ni treba, da so pustili sledov v slovenščini! Tako si moram misliti namesto dr. Tume, ker Rimljani so nam pustili vse polno »tujih« imen, ki niso latinska, morajo torej biti »Keltska«! Ali so mogoče le slovanska? Potem pa jih je treba tudi omeniti in razložiti! Skok je romanist, zato išče »latinske« ostanke, ki jih nikdar ni bilo v krajevnih imenih, pač pa v jeziku! Za nekatera imena mora torej Skok priznati prav »Keltsko« podlago! To bi ne bilo nič hudega, če bi ne šlo za najvažnejše točke v terenu, od koder bi morali sklepati zopet, da so bivali Kelti prav »zdržema« na tej zemlji, ker narod, ki zasede neko ozemlje, se lahko naseli bolj na redko, vendar zopet ne brez zveze med selišči, radi obrambe, in to nam da
najmanj tretjino sedanjih naselbin, kar je dovolj, da jih Rimljani niso kar tako polatinili in da je njih jezik moral le pustiti sledove v slovenščini! Ker pa teh sledov ni — bi Skok in Tuma le morala raztolmačiti — Emono, Gelejo in Petovio. Ker dolžnost : nanstva je, razložiti ta imena in ne hoditi okrog njih kot mačka okrog vrele kaše!
V.
(Ljubljana), Slovenska prestolica, bi pač danes lahko imela zgodovino svojega imena! Emona je bila razdejana v prvi polovici V. stoletja od Hunov! Ce bi Slovenci prišli v VII. stoletju bi seveda ne poznali rimskega imena. Zato učenjaki niti ne poizkušajo več razložiti rimskega imena, ker »torei« nima nobene zveze z »Ljubljano«. Po dr. Tumi pa so oiovenci bivali daleč od rimskih mest. Za nas pa velja, da je ime bilo od prej; po reki Ljubljani. Miklošič (Vodnikov spomenik) tolmači z »Ljubljane«: Ljubljani, prebivalci, kakor n. pr. Hribljani, Dolenjci, Gorenjci, Tol-čani, Poljčani (Poljčane!), Terpčani, Železniki itd. S tem imenom je pa v nerazločljivi zvezi ime reke Ljubljane — Ljubljanica, Miklošič se pa ne dotakne imena reke. Imamo vse polno primerov, da se ljudstvo imenuje po reki: Polabani, Obodriti, Vislani, Moravani itd. Tako je bilo najbrže tudi pri nas. Reka: Ljubljana (sor.: Ljubljanica, Lobnica, Laba) in ljudje: Ljubljane. Odtod Ljubljana in Ljubljanica (po Ljubljani)! Jasno, da so »Ljubljane« bivali ob celi Ljubljani(ci), po širnem polju raztreseni, ne samo ob griču, kjer stoji danes grad. Nekaj takega kot pri Ogleju (mesto v širnem Oglu) ali Ptuju (mesto na polju?) je tudi tukaj 1 Polje, ki ga namaka reka Ljubljana, je tisto, ki je dalo ime ljudstvu in mestu! Ime je naj-
brže pravilneje Lubjana, kot tolmači dr. Tuma po izviru Ljubljanice: Lubja, deblo lub = žleb. Ta pomen »lub« — Lubja, Lubjana se je zgodaj izgubil in ime je postalo Ljubljane, Ljubljana kot da bi pomenilo »ljub kraj«, kot tolmači že Vodnik, ki še piše Lublana (prej lubo potem ljubo):
»Ker je na lepim inu lubim kraji, per vodi inu per poli ležioča. Dolenci še dan današnji v’ več krajih pravio LubTena, ne Ljubljana itd., od lubiga prebivanja pride več imen, kakor postavimo Lubel, Luben na štajerskem, Lublin na Poljskem, Lublinic v Si-lezii!« Wiesthaler (V. Vodnika izbrani spisi, 50./51.) pripominja, da je ta izpeljava »že davno zavržena«. Kako pa jo on razlaga? Da ta razlaga ni tako naivna, kot so mislili, nam je danes dokazal Skok, ki še tako razlaga to ime. Po Miklošiču tolmači L’ ub + jana = prebivalci kraja L’ub, tudi Ramovš (H. gram.). S tem se Skok strinja, pa kraj mu je »ljub in lep« (»istoznačni adj.«), točno kot Vodniku. Nasprotno je n. pr. Huda njiva, Huda Luknja, Zala Vala = hud zaliv (v Dalm.) itd.
Ljudje so začeli tako tolmačiti svoje ime in od tega tolmačenja je »klasična« Emona, ki »so jo skušali isporediti« (Mikloš.) ■ amoenus in amare, ljubiti, kar je jasno kot na dlani, tisto pri nas ne sme veljati. Emona je prevod slovenskega imena po tedanjem tolmačenju prebivalcev! Aemoenus je ljubek, prijeten kraj, aemoena je »prijetne pokrajine, strane« (Divkovič). Brez dvoma je moral Skok imeti to razlago rimskega imena tudi pred očmi, ko je tako tolmačil!
Tako je torej prej Ljubljana (iz Lubjane), potem šele Emona! Ker je to rimski prevod, tudi ni ostal v narodu, kot se je zgodilo pri Celju in drugih!
NAS POKRET
NOVI GLAVNI STAREŠINA OMLADIINE NARODNE ODBRANE
Ker je glavni sekretar Središnega odbora NO in dosedanji starešina Omladine NO, brat Uroš Bjelic podal ostavko na mesto glavnega starešine, je imenovan za glavnega starešino Omladine NO od Sre-dišnjega odbora NO brat Vladislav Krupe-ževič, div. general v p. in razervi ter član Središnega odbora NO.
NOV OBLASTNI STAREŠINA OMLADINE NO V SOMBORU
Ker je dosedanji oblastni starešina Omladine NO v Somboru brat Momčilo Zupič, sodnik, po službeni potrebi premeščen iz Som-bora, je imenovan za oblastnega starešino Omladine NO v Somboru brat Bogoljub Goru-novič, profesor.
UubUana
AKADEMSKI ODSEK NO Vsi akademiki, ki so se že prijavili *a sodelovanje v NO, oz., ki hočejo v NO sodelovati, naj sc javijo dnevno od pol 12. do 12. ure v prostorih Oblastnega odbora NO, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3/1.
Banovinsko starešinstvo ONO.
Kranf
BORCEM VITEŠKIH SEKCIJ
Obveščamo vse borce viteških sekcij NO, da se vrši sestanek redno vsako sredo ob 20. uri v restavraciji hotela »Union«. Udeležba strogo obvezna. Četni komandir.
Jeiica
MASARYKOVA PROSLAVA
Narodna odbrana in Sokol sta poskrbela za slovesno proslavo 85 letnice prezidenta Češkoslovaško republike dir. T. G. Masaryka. Poleg deklamatorjev Sokola sodeluje tudi šolski pevski zbor, slavnostni govor o jubilantu pa bo imel predsednik Ju gosi. Češkoslovaške
lige g- dr. Egon Stare. Izza tega sloji izredno lepo skioplieno predavanje g. konzula ČSR inž. Ševčika >o češkoslovaških legijah«. V 120 zanimivih slikah bo prikazana herojska borba legijonarjev na vseh frontah svetovne vojne, zlasti še njen junaški povratek preko Sibirije. Vabimo vse občane, vstop prost.
OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE
V	nedeljo 24. t. m. je imela naša Strelska družina v Soli občni zbor, ki je bil dobro obiskan in stvaren. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi br. Kostanjevec in Kregar, prvi kot zastopnik Strelskega okrožja Ljubljana, drugi kot zastopnik tukajšnje Narodne odbrane.
Posebno obširno in objektivno je bilo poročilo tajnika br. Kovača. Družina šteje že 64 članov. Nabavila je dve flobert puški 6 m/m, paleti je imela strelske vaje na novem strelišču, pozimi pa je gojila sobno streljanje pri Florjančku. Na banovinski tekmi je naša ekipa med 12 zasedla 7. mesto, čemur je zlasti pripomogel br. Beden k Jože. Pri graditvi strelišča je zlasti črnuško članstvo pokazalo veliko požrtvovalnost, dočim je g. Flerin Karol iz Črnuč poklonil ves potrebni les.
Kakor to, sta bili tudi izčrpno poročilo br. blagajnika in gospodarja sprejeta s pohvalo.
Pri debati je bilo zlasti obsojano dejstvo, da je bil Strelski družini za njeno otvoritveno prireditev odklonjen srečolov. V času, ko se z Najvišjih mest pomaga našim nacionalnim organizacijam, bi morali tudi naši upravni organi administrirati v tem pravcu!
Za tekočo poslovno dobo je bil soglasno izvoljen za predsednika br. Štalcer Dolfe, enako za odbornike br. Murovec, Germek, Železnik, Bedenk, Buzzolini, Šuligoj in Ker-ševan.
Službene vesti
Središni odbor Narodne Odbrane v Beogradu je z odlokom br. 1326 od 20. t. m. na osnovi čl. 8 pravil potrdil novo izvoljeni odbor
Krajevne organizacije NO Ježica pri Ljubljani v sestavi:
Upravni odbor:
Predsednik: Buzzolini Ivan, mestni uslužb., podpredsednik: Vidmar Rudi, trgovec, tajnik: Perko Jože, dipl. geom., blagajnik: Stalcer Adolf, uradnik, odborniki: Cvetko Franc, žel. uradnik, Jakopič Andrej, sedlar,
Kmetič Stanko, zlatar,
Kregar Jože, akademik,
Kušar Janez, žel. uradnik.
Nadzorni odbor:
Breznik Leopold, voz. pregl. drž. žel., Germek Anton, šolski uprav., Kostanjevec Josip, zav. uradnik.
■MHHBBBBOUaHKiaBlOHnHaHiBaB
Film nase zemlje Ko čevie
KOČEVSKI AUSŠUS,
si je dovolil vabiti kočevarska blagorodja za dne 2. marca t. 1. v hotel »Stadt Triest« na Fligerbal. Na sporedu je bil med drugim tudi Fligervalcer. Le škoda, da za to prireditev Aerokluba »Naša krila« v Kočevju nismo zvedeli popreje, sicer bi kočevska prepotentna gospoda plesala tudi ples izven programa.
Slično zabavo si je dovolila Prostovoljna gasilska četa Zalilog. Tam je priredil Veraus-šus svoj Faierverbal v zvezi s plesnimi kran-celjni in drugimi razveselitvami. To gospodo bodo prihodnje leto razveselile s svojim obiskom tudi viteške sekcije NO.
Litiia
»KURENT V ŠPANOVIJI«
Pod tem imenom sta si zasnovala Športni klub Litija in pevsko društvo Lipa skupno maškerado. Vsi smo še pod vtisom globoke narodne žalosti in nobena zabava ne uspe s tolikšnim pompom, kakor si nekateri gospodje zažele. Toda ne glede na to, je prireditev dosegla svoj materialni uspeh, a v moralnem uspehu izreka sodbo narod sam in ne namišljena inteligenca.
Maske so bile posrečene, čeprav je bilo njihovo število zelo omejeno. A presenečeni
smo bili, ko sta prišli kot maske tudi dve boljši dami, oblečeni v slovensko narodno nošo. Obiska, ki je bila pred petdesetimi m sto leti svetinja naših babic in prababic, naj sedaj služi kot krinka na maškaradi? To vendar ne gre! Ljudje pa, ki bi morali prednjačiti z lepimi vzgledi in dobrimi nasveti, pa to še izvajajo in podpirajo.
Res sramota!!
Književnost
NOVE KNJIGE
Pierre Louys: ženska in možicclj-
Roman iz Španije. Poslovenil Pavel Karlin-založba Evalit, Ljubljana 1935.
To je prva knjiga, ki jo je izdala založba Evalit v letošnjem programu, ki je zelo ob' širen (skupno 20 knjig). Ženska in možicelj je prava južnjaška zgodba s tipičnim Špan' skim obeležjem. Vsebina romana, ki imena roman prav za prav ne zasluži, je kaj enostavna: Mlada in lepa Concha Perez, žejna ljubezni se potika po Španiji in beži pred prevročo ljubeznijo do blaznosti zaljubljene' ga Mateja.
Posebne omembe je vreden prevod, ki se-zelo lepo in gladko čita po zaslugi spretnega prevajalca.	B.
Narodna »mladina; Revija za' grebške nacionalne akademske mladine. 1^ daja Jugoslovenski studentski klub Rad. lz vsebine: Oplenačka resolucija, od Branislava Laziča; U oči nacionalnog studentskog kon' gresa, od M. Brančiča; Pismo priredivačiwa kongresa jugoslovenske akademske Omladine, od univ. prof. dr. L. Popoviča; Profesor in študent, od dr. Frana Zamika; »Ideje > frontovi« i narodna stvarnost, od Veljka KU' prešanina; Kvantitet ali kvalitet, od Anteja Mladineja; Ostaci austrougarskog duha u jo' goslovenskom organizmu, od Nika Marinkoviča; Stručna udruženja studenata, od Fedo-ra Živkoviča; Idejne struje i odnosi na ljub* Ijanskom univerzitetom, od »Osmatrača« (Rj' ko Marušič); Kamenolom, od Frana Obeli-liča; Zemlji, od Mirka Jirsaka; Naš mejnik> od Andreja Uršiča; Austrijsko pitanje i Jugoslavija, od Mladinea. Posebno drugi in tretji članek sta zelo tehtna in značilna »a mentalitet zagrebške univerze.
Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"!
N
Uttccdutc
ŽARNICA
V DEKALUMENIH
Do 20% več svetlobe! ZAHTEVAJTE JO POVSODI
fma
Mu&edus mita MILO ,	"
O	pudsii	pcafaU
sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci.
Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja.
Kupujte samo ves domače izd.elfoe?
Kupujte moška
oblačila!
OLUP
Ljubljana, Stari trgr 2
VELIKA ZALOGA
sukenj, oblek in perila po konkurenčnih cenahl
Izgotovljeno v lastni delavnici Splošno znano po okusnem kroju in trpežni izdelavi
Vaše geslo naj bo:
Podpirajmo domacetja obrtnika!
J#
StAVIJA
lUGOSLOVAMSKA zavarovalna BANKA P.P. v DUBLIAMI
z avaruje pod najugodnejšimi pogoji:
proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automobile, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine i. t. d.
CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO
v LJUBLJANI - Gosposka ulica 12	-	Telefon	štev.	21-76	in	22-76
Ureja odbor. — Odgovarja ii lidaja ta Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r. i. % o, i., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani