IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNHC OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »-GORENJSKI TISK* V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA ll~t% TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA Ml, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. II DIN l£TO XIII., ST. 117 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 5. oktobra 1960 Vsakoletni »Teden otroka* poceni pregled skrbi in dela za dru-Zjno in Otroka v preteklem ob-in istočasno čas, ko načrtu->"no bodoče delo na področju Varstva in vzgoje otrok. Zaveda-,0c se velikega pomena pravilne-^"Jelesnega in duševnega razvoja "tiega mladega rodu, postavlja-"l0 v letošnjem »Tednu otroka" v, °spred;e vprašanje družbene '.krbi za varstvo in vzgojo otrok aktivizacijo čimširšega kroga Pavijanov pri tem delu. Ljubezni do naših otrok, skrbi ia njihovo prihodnost, za njiho-Vo pravilno vzgojo in dobro pripravo na življenje bo zadoščeno, ie se bomo lotili dela tam, kjer %a¥je treba začeti, da bomo nam-rcc pregledali pogoje, v katerih Taste naš najmlajši rod in predjeli ukrepe, ki so edini ključ za Tesitev problemov varstva in Vi&°')e otrok. Naš gospodarski in družbeni r?zvoj dajeta danes po eni strani e materialne možnosti za bolj triergično reševanje problemov in vzgoje otrok, na dru-Hrani pa omogočata neposred-£fr?2;< proizvajalcu, da sam odlo-a> ^ kakšne namene bo dal sred-iz viška dela. Naš družbeni *Zv°i pa tako rešitev celo zahte-• a' saj se danes že zavedamo, da urejenih družinskih razmer, »rejene prehrane družine, rtQdvsem pa od preskrbljenega arstva in vzgoje otrok, v veliki **erj odvisno to, kako bosta za-Vfsh'na starša na delovnem me-■ H ?brana, kakšna bo njuna pro-u?dnost dela, koliko se bosta nadalje strokovno izobra-£vali in pridobivala strokovno ^[ifikacijo in odvisno v veliki ^er' od tega, koliko se bosta lah-° kot drživljana družbeno udej-st °?đ'-1- 7.ato ni slučaj, da po-^vhamo ravno vprašanje varstva j( ??-R°je s tako ostrino v ospred-teriamo rešitve, ki bodo naišli zadovoljile potrebe neposred-t ' proizvajalcev, še posebno pa fposlenih mater. ^ [kušnje zadnjih let so nam po-e> katere oblike varstva in it$°ie otrok danes najbolj ustre-l'os°l P?trt'blim obojestransko za- I«, ' H jt °*kem okviru, ampak da ga ■•Jjj?*no resiti cdmole ob močni Vi*- 11 podpori z varstveno-tnj*0Jn'mi ustanovami, z dnevni-ot/['J drugimi letovanji. Vse te nt v Pomoči družini bodo uspeš-j^-iCe se bodo ravnale po dejan-in 3 Potrebah zaposlenih staršev t*jP°ftevale, da je treba vsepov-j0 $jremeti za socialistično vzgo-de-,udcga rodu. Seveda pa je od Wttfl staršev. Osnovna ugoto-e\je, da tega problema ne mo-esi*i posamezna družina v svo- tu- 10sti starše-v, državljanov, v rsii'em odvisno, kako se bodo oacisno, vprašanja varstva in z£oi r ----v- —y—7 «ćif °trok, pa še vprašanja za-f ■ ™žinc, matere in podobno, hoi a}° same kot neposredni j0 'Va'alec pravico, da odločati ^ kakšne namene bodo šla , "-°žljiva sredstva v podjeten l*v tak<> imajo pravico, da dr,l*i0r'b volivcev in v organih jdj0 tvega upravljanja zagovar-VpTa, *abteve po ureditvi teh •t/0Jr,,<^ Njihovo neposredno so-in i anJe pri delu ustanov, igrišč k l^yanJ jc dragocen prispevek q !iemu delu na tem področju. *a}.JlrlVna šola, eden izmed naj-lv; n° 'n družbeno živi en je. Woi 2"k°n ji >e jasno začrtal to t»praV in ji določil pot. Je pa 0pf c< ali bo šola sposobna t'e^i aji to nalogo, če se bo še hirj °. st_evilo Šol s tremi ali celo /fjP>J-' '^menami, če mnoge šole ^rr/„ tlc bodo vedele, ali bodo 1° do 7,Ac,nm <*H r}e> ker nima-Hh t^i'!1' nčitei'cv. V takih pogo-'oj; "n govorimo o reformirani hnilnj- ''''or' v namreč spremlja in proučuje de- šolstvu ne uveljavlja take prak- V .soboto so v Preddvoru praz- lo in prebleme na področju vzgo- se, ampak predvideva popolno riovali svoj krajevni praznik, je iin izobraževanja ter opravlja obvezno osemletno šolanje teh Pred spameniikcim žrtvam je bi- .s.st'-matično pedagoško nadzor- učencev na pomožnih šolah in la žalna komemoracija, kjer so stvo na šolah in drugih vzgojnih celo nadaljnje izobraževanje na organizacije Zveze borcev, Zve- in izobraževalnih zavodih. Zavod posebnih strokovnih šolah. Zato ze komunistov in SZDL položile za prosvetno pedagoško službo, je nujna razširitev šolske mre- vence na skupni grob psdlih ki je pod neposrednim nadzor- ze za duševno prizadete otroke borcev. Slavnostni govor je imel na vse občinske centre. tovariš Jože Tičar, sodelovala je Pri gimnaziji pa so bili prvi šc godba na pihala, šolski mla- koraki k novi reformi, letošnji dinski pevski zbor ter recitatorji. zaključni izpiti, ki zahtevajo od Po slovesnosti so predvajali ce- Z&kcn o osnovni šola že jasno dijakov precej samostojnega de- levečerni domači film »Ne obra- (Nadaljevanje na 4. strani) Preddvorčani ob tvojem prazniku v. PO SVETU... Nevv York, 4. oktobra Predsednik republike Josip Broz-Tito bo odpotoval iz Ncw Yorka danes popoldne s člani ožjega spremstva in generalnim sekretarjem Leom Matesom. Odhod i/. New Torka je napovedan za 16.15 po jugoslovanskem času. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič s pomočnikom Josipom Djerdjom in veleposlanik Miša Pavičevič se bodo še nadalje udeleževali dela Generalne skupščine združenih narodov. Popoldne ob 15.81 po našem času bo Generalna skupščina nadaljevala splošno razpravo. ...IN DOMA Beograd, 4. oktobra Novi Liberijski veleposlanik v Beogradu, Ruand Cu-per je položil danes dopoldne venec na grob neznanega junaka na Avali. Kranj, 4. oktobra Delegacija trgovinskih delavcev italijanske Konfederacije dela je končala obisk v naši republiki in odpotovala davi v Sarajevo. Med tridnevnim obiskom v Sloveniji so italijanski gostje obiskali Ljubljano, Bled in Podlju-belj. V našem glavnem mestu so si ogledali več trgovinskih podjetij ter se tam zanimali za organizacijo dela in delavsko upravljanje. stvom Sveta za šolstvo OLO. V minulem šolskem delu je bilo najlažje in najuspešnejše delo na osnovnih šolah, ker je J določil, kakšna naj bo reformirana osnovna šola. Na pregledih ob kencu šolskega leta so pedagoški svetovalci ugotovili dobre uspehe tako v ideološkem, metodičnem in vsebinskem pogledu r.a popomih osemletnih šolah. Manj uspomo je bilo delo na niže organiziranih šolah, na katerih mcmjka kvalificiranih učiteljev. Težko je stanje tudi na pomožnih šolah, ker ni ustreznih vičnih prostorov, so brez delavnic, večina brez telovadnic in igrišč, primanjkuje učiJ in knjig la in znanja. Bolj kot prejšnja čaj se, sinko«, leta so se uveljavile šolske in Fe Predsednik Tito včeraj odpotoval iz New Yorka Plenum Občinskega komiteja ZK v Skofji Loki Več idejnosti v vzgoji otrok ftkofja I.oka, 4. oktobra. Na plenumu Občinskega komiteja ZK, ki je bil tukaj včeraj, so govorili 0 nekaterih aktualnih problemih šolske reforme In vzgoje naših otrok. Poleg članov plenuma so v razpravi sodelovali tudi šolski upravitelji in predstavniki vzgojnih zavodov in domov. r?iti od danes do jutri, ')bfr e P<* sedanje 5-letno ob-%n*podarskega in družbene- Predsednik Sveta za šolstvo tov. Milan Zakclj, j« v uvodnem referatu predvsem poudaril pomanjkanje idejnosti na naših šolah. Materialna osnova na naših šolah se dokaj hitreje izbolj- šuje kot pa ideološka raven. Tudi šolski odbori se pretežno zanimajo zgolj za zunanji izgled šole, za adaptacije in podobno, zelo malo pa je na njihovih sestankih govora o učnih načrtih, o načinu in oblikah vzgoje in o drugih podobnih važnih vprašanjih. Ob koncu živahne razprave o teh zadevah so govorili tudi o nekaterih problemih prostorov. Pri tem so omenili, da je nujno dograditi šolsko poslopje na Ma-lenskem vrhu ter povečati šolske prostore v Gorenji vasi. Hkrati so menili, da je treba začeti gradnjo šolskega poslopja na Trati pri Skofji Loki. V. R. Po nadvse uspešnem prisustvovanju na XV. zasedanju Generalne skupščine v Now Yorku, se jc predsednik Tito včeraj vkrcal na italijansko ladjo »Leo-nardo da Vinci«. 13. oktobra bo prispel v Genovo. Spremljajo ga generalni sekretar in člani ožjega predsednikovega spremstva. Člani jugoslovanske delegacije, ki so s predsednikom Titom prispeli v New York, kot državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, pomočnik Nikito Hruščevom, predsednikom britanske vlade Haroldom Macmillanom, predsednikom ZAR Naserjem, predsednikom Indonezije Sukarnom, predsednikom Gane Nkrumahom, predsednikom indijske vlade Džava-harlalom Nehrujem, šefom Kambodže princem Norodomom Si-hanukom, ministrskim predsednikom libanonske vlade Saemom Salemom. Sprejel je tudi podpredsednika vlade in zunanjega ministra Afganistana Sardarja državnega sekretarja Josip Djer- Mohameda Naima, voditelja cej- dja in veleposlanik Mi.ša Pavi- Ionske delegacije Correa, indij- čevič bodo ostali v New Yorku skega ministra Krišno Menona In se udeleževali nadaljnega de- in številne druge. Predsednik la generalne skupščine OZN. T;to je imel več stikov z jugo- Predsednik Tito je bil v Nevv slovanskimi izseljenci. Najvaž- Yorku skoraj 14 dni in je v tem ne j "ii monnenti njegove dejav- času navezal vrsto stikov z voditelji številnih držav. Pogovarjal se je z ameriškim predsednikom Eisenhovverjem, predsednikom ministrskega sveta ZSSR ne. t.i v New Yorku pa so bili vsekakor ob njegovem govoru, ki ga je imel 16. septembra in pa razgovori petih državnikov izvcnblokovskih dežeL 14 <;ORF\jSkE: ■7 N A S I H KRAJEV SREDA, 5. oktobra 196> Neurje v Poljanski dolini ni prizanašalo r NAJ »AZCOVOl ŽIRI — Kot smo že poročali, najsto uro je Sora poplavila vaje preteklo soboto divjalo hudo si Ledinea, Brekovce, Selo in neurje v Poljanski in Selški do- del 2irov. Tako da so bili v Ži-lini. To je bilo še hujše v Po- reh iz nekaj hiš prisiljeni reše-ljanski dolini, kjer je poljanska vati živino in ostalo pcihištvo Sora s svojimi pritoki močno ter poljske pridelke, ker je bilo narasla. Razen tega pa se je v tu kakih 200 m ceste popolnoma tej dolini utrgalo tudi več manj- pod vodo. Voda je odnesla 12 ših zemeljskih plazov, ki so za- sodov z bitumenom. Najbolj kri-trpali precej cest. Sora pa je tično pa je bilo v naselju Selo, na večih mestih prestopila bre- kjer je poplavila Sora cesto II. gove in prav tako onemogočila reda, ki vodi iz Škofje Loke v promet na cesti od Škofje Loke Žari, v dolžini kakih 800 metrov, proti Zirem. Na cesti je obtičalo več avto- V sobto med deseto in dva- meibilov, saj je voda dosegla KULTURNI RAZGLEDI GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME Kranj — Prihodnji teden, v sredo 12. oktobra, bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostovala ljubljanska Drama s komedijo Držiča - Rupla »Boter 1960-61. Zaradi povečanja cen Andraž*. Režijsko vodstvo upri- gledališkim vstopnicam za 25 % roritve je v rokah Franceta Jam- je sekretariat sklenil, da sindi-nika. Popoldne bo predstava za kalna podružnica kot doslej red Kolektivi, zvečer pa za red plača obiskovalcem gledaliških predstav prevoz na relaciji Kranj — Ljubljana — Kranj, medtem ko bi razliko v pove- ABONMA ZA »ISKRANE-« Kranj - Kot lani, tako je bil tudi letos za člane delovnega „^Trajem v Poljanski kolektiva »Iskra, izveden razpis SeJški d<>Iini> so ]judje že r£ačeii gledališkega abonmaja v Ljubljani za gledališko sezono višino celo do 1 metra. Ogrožena je bila vsa vas in bi jo skoraj morali evakuirati, če ne bi voda začela upadati. Pri Go-renji vasi je odneslo popolnoma novo brv in po nepopolnih podatkih znaša škoda kakih 400.000 dinarjev. Razen tega se je v biližini Gorenje vasi odtrgal zemeljski plaz, dolg kakih 20 m, dva plazova pa sta popolnoma zasula vojaško cesto Škofja Loka—Stari vrh. Prvi se je sprožil na začetku ceste, drugi pa pod vasjo Gabrovo, kjer se je vsula na cesto precejšnja količina kamenja, zemlje in drevja. Zato je cesta na tem delu neprehodna. Kaže pa, da gmotna škoda tu vseeno ni tako velika. Drugod, kjer narava ni priza-v Poljanski in čistiti ceste, povsod tam, kjer je voda že cd tekla, po nekaterih krajih pa so še o.»tala manjša jezera. -č Slabše kot lani v. »Nezadovoljni smo letos. Od poletne turistične sezo200.000 ton več kot je zna-?** pridelek pšenice letos. Za izvršitev setve v organi rani proizvodnji bo posebnih 5170 traktorjev, 1700 ^eJalnic itd. Ker pa za žetev primanjkujejo kombajni, *i jih je sedaj samo 220, bo-^° naša podjetja izdelala °krog 1500 novih kombajnov i;n jih bomo uvozili še okrog 1300. Preskrbeti bo treba tuji okrog 576 tisoč ton mineralnih, gnojil. • Naša proizvodnja premoga in surove nafte. Ka- *Or v ostalih panogah industrije, ki je v prvem polletju !960 v primeri z istim razdobjem lani povečala proizvodnjo za 18 odstotkov, se je Povečala tudi proizvodnja P^moga za 7 odstotkov in Predelava nafte pa za 21 odstotkov. Po podatkih Zveznega, zavoda za statistiko je •JflfeuLa proizvodnja premoga v Prvih šestih mesecih letos P*« 11 milijonov ton: vendar te pobuda še vedno manjša povpraševanja. Največja oci Je biJa proizvodnja premoga v rudnikih Bosne in Hercegovine (v prvih 6 mesecih ,6 milijona ton). V Sloveni-J se je gibala proizvodnja 0(1 2,4 do 2,7 milijona tem, ^ako tudi, v Srbiji, v* prvih šestih mesecih le- tos smo proizvedli 350.926 ton surove nafte (lami v istem 275.268 ton), od tega sate0, v juniju 75.604 ton. Naj-je v tem mesecu dala "rvatska (66.148 ton), Slovenk Pa 1240 ton in Srbija 8216 ton. Plenum okrajnega sindikalnega sveta Nagrajevanje po učinku le treba čimprej uvesti tudi v javnih službah Jesenice in Kranj prvi mesti v novih oddajah RTV Ljubljana Na petkovem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju so govorili o stanju organizacije in članstvu", o organizacijskih oblikah dela, o komunikacijah in o izobraževanju kadrov, v razpravi pa predvsem o uvajanju nagrajevanja po učinku v javnih službah in o tem, da se dohodki zaposlenih v nekaterih gospodarskih organizacijah ne gibljejo v skladu z doseženo produktivnostjo. Sindik. organizacija v kranjskem okraju združuje v 339 podružnicah od 47.401 zaposlenih 46.620 članov ali 98,5 odstotka. -Število sindikalnih organizacij se je od lanskega leta do letos povečalo od 276 na 339 ali za 23 odstotkov. Število podružnic je naraslo predvsem zaradi razfor-miranja nekaterih za delo in življenje nesposobnih podružnic, ki so združevale zaposlene v večjih gospodarskih organizacijah, iz katerih so ustanovili več samostojnih podružnic. Tako je članstvo v teh manj- Zavoda za zaposlovanje invalidov v Škof ji Loki Škofjeloški Zavod za zaposlovanje invalidov, je bil na pobudo okrajnega Zavoda za posredovanje dela v Kranju ustanovljen že 26. decembra 1958. Takrat je škofjeloški Zavod za zaposlovanje delavcev prejel od zgoraj imenovanega zavoda v Kranju podporo 4 milijone dinarjev in 6 milijonov dolgoročnega kredita. Za zaečtek je bilo torej na razpolago dovolj finančnih sredstev, da se je zavod .po preselitvi škofjeloškega muzeja v izpraznjene prostore v loškem gradu, preselil in amestil v puštal-skem gradu. Ob ustanovitvi zavoda je kolektiv štel vsega 6 oseb, danes pa> ima v rednem delovnem razmerju že preko 40 invalidov. Poleg svojih delavnic v puštal-skem gradu je zavod organiziral še konfekcijski oddelek, ki zaposluje 30 do 35 žena. Te prevzemajo delo na dom. V zavodu so torej zaposleni predvsem delovni invalidi z odločbami, vojni invalidi, invalidi na usposabljanju in manj sposobne osebe dejavnost pa je danes že kar precejšnja, saj ima svojo tiskarno, kartonažni oddelek, knjigoveznico, lesno-galanterijsko delavnico in krojaško oziroma šiviljsko delavnico v Železnikih. Tiskarno, ki je najvažnejši oddelek zavoda prevzema v delo številna naročila in tiska raznovrstne obrazce, tiskovine, lepa- ke, letake itd. Izdelovanje embalaže ter navitkov za tekstilne tovarne, vezava knjig, časopisov in revij za podjetja ter posameznike, pa daje redno zaposlitev kolektivu v zavodu zaposlenih invalidov, ki so za naročila hvaležni zlasti tovarnam »Iskra«, »Sava« in »Zvezda« v Kranju, »Gorenjski predilnici« im »Jelovici« na. Trati ter tovarni. »Šešir« in podjetju »Elra« v Škof j i Loki. Poleg naštetih, ki so glavni naročniki, pa ima zavod oziroma njegov invalidski kolektiv zaupanje tudi v številnih manjših družbenih ustanovah in podjetjih. Seveda ima zavod za zaposlovanje invalidov v Škofji Loki tudi težave. Lansko leto n. pr. je imel še 182.000 din izgube, letos pa so z reorganizacijo dela ta deficit odpravili že v prvi polovici leta. Ne samo to! Realizacijo iz leta 1959 so že tudi prekoračili za 50 odstotkov. Vse to nakazuje zavodu nove perspektive, četudi so bila medtem že ših podružnicah dosti bolj zainteresirano za delo v organizacijah. V razpravi so člani plenuma govorili tudi o uvajanju nagrajevanja po učinku v javne službe. Plenum je pozdravil iniciativo Narodne banke v Kranju, kjer se je to nagrajevanje prav dobro obneslo. Kmalu bodo nagrajevanje po učinku pričeli uvajati tudi na Občinskem ljudskem odboru. Da bi Okrajni sindikalni svet podprl to iniciativo, bo še ta mesec sklical posvetovanje s predstavniki javnih služb, zavodov in zdravstvenih delavcev, kjer bodo govorili o tem, kako bi v posameznih kolektivih ta problem reševali. Na plenumu so razpravljali tudi o nekaterih slabostih, ki so se poiavile v gospodarskih organizacijah. Osebni dohodki zaposlenih se v nekaterih gospodarskih organizacijah ne giblieio v skladu s povečano produktivnostjo. Tako je bila v industriji v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z letom 1959 produktivnost večia za 7,6 odstotka, realni dohodki v zvezi s povečanimi življenjskimi stroški pa so se v istem obdobju povečali le za 13 odstotkov. To kaže, da se pred letom in pol postavljena načela v praksi ne uresničujejo. Produktivnost je kot posledica stimulativnega nagrajevanja večja, osebni dohodki pa so marsikje ostali isti. Občinski sindikalni sveti bodo zaradi tega v prihodnjih mesecih po posameznih kolektivih ugotavljali vzroke teh pojavov. T. M. Radio televizija Ljubljana bo slovom: uvrstila v jesensko-zimski pro- Ker je gram dve novosti. Gre za dve novi oddaji, v katerih bodo javno sodelovali prebivalci raznih krajev oziroma mest. Prva je radijska oddaja Poslušaj in povej nam, druga pa javna televizijska oddaja pod naslovom: Ali poznaš svoj kraj ? Namen prve oddaje: Poslušaj in povej nam, je sodelovanje radijskih poslušalcev v dveh mestih oziroma krajih hkrati, ki bi se pomerili v poznavanju sporedov iz najbolj znanih, priljubljenih in zanimivih radijskih oddaj in sicer za mesec dni nazaj. V tekmovalni oddaji bodo poslušalci poslušali razne odlomke oddaj. Tekmovalci bedo morali te odlomke spoznati kaj predstavljajo, kdaj so bili na programu in podobno. Za prvo radijsko oddajo, ki bo 29. oktobra, se že pripravljata na, tekmovanje dve mesti, dva delavska središča: Jesenice in Zagorje. Mesto, ki bo z odgovori dobilo največ točk, bo kot zmagovalec prejelo v nagrado celovečerni koncert simfoničnega ali plesnega orkestra RTV iz Ljubljane, ali pa nastop najboljših narodnih in zabavnih ansamblov in vokalnih solistov. Kot je predvideno bedo na Jesenicah ustanovili .posebno komisijo, ki bi skrbno sledila programu. Na dan tekmovanja pa bodo tako ali drugače prebivalci Jesenic pomagali na javni oddaja, da bi si pridobili več točk kot tekmovalci iz Zagorja. Za prebivalce Kranja in okolice pa je predvidena druga novost slovenske televizije. Dne 13. oktobra bo namreč v Prešernovem gledališču v Kranju javna televizijska oddaja pod na- Ali poznaš svoj kraj? predvideno, da ne bi moglo samo geldališče sprejeti vseh interesentov te zanimive oddaje, so se organizatorji že zmenili, da bodo na raznih krajih po Kranju razporedili več televizijskih sprejemnikov. Tako bedo to »televizijsko novost«, v kateri bedo sodelovali sami prebivalci Kranja, spremljali lahko vsi, ki to želijo. Obe oddaji, za tisto ki se pripravljajo na Jesenicah, kakor tudi cddaja, predvidena v Kranju, imata vzge-jmi pomen. S. M. NIC VEC SLABEGA ZRAKA Kranj — Proizvodnja v tovarni »-Iskra« v Kranju se iz leta v leto neverjetno naglo dviga. Ostali pa so isti proizvodni prostori in prav tako ventilacijske naprave. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so med drugim obravnavali tudi vprašanje slabega zraka predvsem v I. delavnici na avtomatih, v rezkalnici, vrtalnici, mali strugami, v lakirnici, bakelitu, galvaniki itd., ki je postal že pravi problem. Za izboljšanje zraka pa je Odsek za higiensko tehnično zaščito naročil iz Zagreba posebno sredstvo »Biljana«, ki ga pomešanega z vodo vbrizgavajo v zrak. Podobno sredstvo za izboljšanje zraka so dobili tudi iz podjetja »Silvaprodukt« v Ljubljani, ki po izjavah dobavitelja preprečuje tudi razna obolenja dihalnih organov. Naročili pa so za produkcijo, glavno montažo tudi posebne tlačne razpršilke central, orodjarno in komunalni oddelek, kakor tudi za obrata Nova Gorica in Lipnica, medtem ko so za manjše oddelke naročili ročne razpršilke. S plenarnega sestanka ObSS Radovljica za delo nabavljena osnovna sredstva: Njegova g^roji za knjigoveznico in stroji za kartonažni oddelek ter izpopolnjena tudi tiskarna. Začetne težave so premagane, vendar stremi delovni kolektiv za tem, da bi sčasoma pridobil lastne, primernejše prostore kot so sedanji v puštalskem gradu, ki so važni in neprimerni, da bi se proizvodnja postopoma avtomatizirala. Neupravičen strah pred porastom osebnih dohodkov NOV BUIFET Kranj - V tovarni tiskanega blaga v Tiskanini v Kranju so pred tkalnico dobili nov buffet, ki so si ga delavci iz tkalnice in predilnice že dolgo želeli. V buffetu bodo prodajali vsa jedila kot v tistem v menzi, tako da v prihodnje ne bo treba članom kolektiva hoditi po jedila ali pijačo v menzo. Načrti so lepi in ker podjetje sodeluje z Zavodom za posredovanje dela in socialnim skrbstvom pri. ObLO Skofja Loka, je upati, da bedo odgovorni forumi naklonjeni težnjam v zavodu zaposlenim invalidom, ki žele dobiti podporo za obnovo strojnega parka in za izboljšanje delovnih pogojev za rehabilitacijo invalidov. L. Z. V sredo, 28. septembra popoldne, je bil v Radovljici plenarni sestanek ObSS, ki so se ga udeležili tudi člani plenuma SZDL, člani sekretariata ZK, predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, ter predsedniki DS in UO gospodarskih organizacij. Na sestanku je podpredsednik RSS, tovariš Leopold Krese odgovarjal na nekatera aktualna gospodarsko - politična vprašanja, ki se nanašajo na orientacijo delovanja sindikalnih in delavskih organov upravljanja sedaj in v bližnji prihodnosti. Tovariš Krese je med drugim dejal: »»Sredstva, ki jih ustvarjajo naši delavci, morajo biti porabljena po želji ustvarjalcev, samoupravnih organov. Tudi razne dotacije morajo v prihodnje odpasti, ker je že sedaj skoro slehernemu predelu v Jugo- slaviji omogočen gospodarski napredek in bi dotacije lahko le uspavale posamezne komune. Te bodo morale reševati gospodarsko problematiko po svojih gospodarskih sposobnostih in zmogljivostih. Pri izdelovanju planov je treba upoštevati želje volivcev in prenehati s prakso, da bi pred volivci prišli že z dokončnimi predlogi kot se je doslej mnogokrat dogajalo.« V zvezi z osebnimi dohodki je tovariš Krese poudaril, da je v posameznih podjetjih neupravičen strah pred hitrim porastom osebnih dohodkov. »Vzporedno z rastjo osebnih dohodkov se namreč veča tudi proizvodnja. Ce pa osebni dohodki rastejo prepočasi, se je treba boriti za večjo proizvodnjo, za stimulativnejše nagrajevanje po učinku. Naša dolžnost je, da se borimo za ekonomske cene in istočasno za ekonomske plače. Ko bo to rešeno, bomo lahko odpravili anomalije, ki zadržujejo razvoj gospodarstva. V podjetjih je treba odpraviti prakso različne vrednosti dinarja, tako da bo enakovreden, če bo v obratnih sredstvih ali t raznih drugih fondih. Vzporedno 3 tem bi bilo prav, da se sprosti devizna politika. Podjetja naj sama odločajo po lastnih kalkulacijah, kaj bodo uvažala in kaj izvažala.« Tovariš Krese je v nadaljevanju govoril tudi o stanovanjski politiki in je med drugim omenil tudi to, da bi morali novo sprejetim mladim delavcev s primernimi pogodbami omogočiti takojšnjo štednjo za lastna stanovanja, da bi bila ta čez leta, ko bi dobili družino, že njihova. Obrtniška dejavnost v prihodnjih petih letih Po potrebah prebivalstva tiy -^rav 50 VSI Podlogi perspek-ni" načrtov za prihodnjih pet let •,.]-----:"T "~ 1---------'"' r" ir .i važni, ne samo za nepo-X)*I delavce, ki so zaposleni ^ določenih podjetjih, marveč za pr°tn° prebivalstvo, jc vendar 0yv sedanja diskusija o razvoju ttk*n**tVa za potrošnike še po-W° Va''na- T)osti>krat se prebi-1 ne zanimajo s tolikšno zi- n0v >st>° /a rekonstrukcije, za v l?delke in povečano proiz-na \° v tovarnah, kot prav za videz drobne probleme komu-drilr, Ureditve, za urejevanje Ija*' c prehrane, za ustanav-f™*l* novih obrtnih podjetij itd. poj P* )e razumljivo. Orbt do-Zn^1*^ vso °5tai° proizvodnjo, iaf2tavha prebivalcem, da bodo fcjlj 0 za določene prejemke do-k0l j° in ono. Skratka obrt lah-tVl'"o izboljšuje življenjske mtre prebivalstva. j, b sedanjih pripravah za se-Ujj> predlogov o razvoju oori-pr-je dejavnosti našega okraja v totj >n'yl['h petih letih sodelujejo t>sa °^}nski odbori in predvsem z*interesirana podjetja. Pri Zbra)n' obrtni zbornici so že do./*1' r"" predlogi. Dasi bo-*Pr C tl m°rda se v podrobnostih Vnit-'njeni, da bodo sami kolek- tivi še razpravljali o tem, je vendarle že sedaj moč ugotoviti, da se celotni razvoj obrtne dejavnosti giblje po potrebah prebivalstva. Potrebe potrošnikov narekujejo mnoge adaptacije, urejevanje dosedanjih in ustanavljanje novih lokalov, delavnic itd. Celoten investicije v prihodnjih letih- dosegajo skorajda tri milijarde dinarjev. Več kot dve milijardi in 500 milijonov dinarjev je predvidenih za investicije osnovnih sredstev. Gre za mnoge mesnice, pekarne, za razne delavnice in druge obrate, ki so nujno potrebni prebivalcem. S temi investicijami, kot je predvideno, bi se znatno povečala obrtna dejavnost, že v zadnjih petih (oziroma štirih letih, kajti petletni načrt bomo dosegli že letos) je zabeležen velik napredek. Zato samo nekaj številk: če računamo stanje v letu 1956 za indeks 100, potem jc treba ugotoviti, da se jc od takrat povečal narodni dohodek v obrtništvu našega okraja za 227 Vo in celotni dohodek za 171%. Hkrati pa se je povečalo tudi število zaposlenih, toda samo za 85 Vo, kar pomeni, da je dokaj hitreje rasla produktivnost. V prihodnjih petih letih naj In dosegel narodni dohodek obrtniške dejavnosti okroglo 10 milijard dinarjev. Od tega naj bi odpadlo samo na obrt družbenega sektorja približno 7,5 milijard dinarjev z več kot 3000 zaposlenimi delavci. Kar je zelo pohvalno, ob sedanjem pristopu petletnega načrta obrtništvo prvič z večjo smelostjo načenja tudi vprašanje družbenega standarda svojih delavcev. Doslej smo bili vajeni slišati o novih stanovanjskih blokih, ki so jih zidala industrijska podjetja za svoje delavce. Toda za mala obrtna podjetja (a isto velja tudi za trgovino, gostinstvo in za ustanove) je bilo tega bolj malo. ?.e po sedanjih predlogih je predvideno približno 200 milijonov dinarjev v te namene. Zlasti za stanovanja obrtnim delavcem. Ta vsota pa se bo morda še povečala. Zlasti imajo pri tem lepe načrte nekatera obrtna podjetja na Bledu, na Jesenicah, v Kranju in tudi v Skofji Loki. V sklop splošne investicijske dejavnosti je zlasti v ospredju obrtništvo v kranjski občini. Med najvažnejše objekte, za katerega je že izdelan načrt in bodo začeli zemeljska dela že to jesen, je gradnja dvonadstropnega poslopja za obrtniško dejavnost ob partizanski cesti pri tovarni Sava. Tam bo preko 5000 kvadratnih metrov površine in bodo združene mnoge obrtne dejavnosti (elektrotehništvo, ključavničarstvo, steklarstvo, pleskarstvo itd.). Precejšnje investicije so prav tako predvidene za rekonstrukcijo Klavnice, Agroservisa in Mlekarne, medtem ko bo nova pekarna že v prihodnjem letu končana. Sedanji predlog prav tako predvideva gradnjo posebnega objekta, (prav tako pri tovarni Sava, kot ostalo stavbo za obrtno dejavnost) kjer naj bi bila osrednja, dobro urejena pralnica ter čistilnica, krpalnica in podobne dejavnosti. V tej zvezi so že v ra/.govoril z Zavodom za zaposlovanje invalidov in mani sposobnih oseb v Kranju. Potreba tega lokala se je zaostrila v zadnjem času še posebno zato, ker tovarna Zvezda hoče, povsem utemeljeno, izdvojiti iz svoje dejavnosti sedanjo edino čistilnico, ki jo imajo prebivalci Kranja na razpolago. V Ikofji Loki, pa tudi na fesenicab imajo tak obrat že prilično urejen. Z.a Jesenice bo v razvoju obrtništva v prihodnjih petih letih posebnega pomena nova pekarna, za katero ;e predvidenih približno 200 milijonov dinarjev investicij, ter novi avtoservisna delavnica za katero bi porabili okroglo 400 milijonov dinarjev. Načrti za te objekte so že v delu. Hkrati predvidevajo precej sredstev za razvoj in razširitev tamkajšnje krojaške delavnice, galanterijske delavnice in drugih obstoječih obrtnih dejavnosti. Precejšnje investicije predvideva tudi obrtno podjetje UKO v Kropi, ki namerava že to jesen začeti gradnjo večjega obrata za razvoj kovaške dejavnosti. Podjetje Elektro Žirovnica predvideva postavitev večje delavnice za elektrotehniško stroko. V bohinjski občini je, povsem utemeljeno, na prvem mestu gradnja nove pekarne, kar postaja v tem kraju že poseben problem. Prav tako pripravljajo gradnjo ustreznih lokalov za krojaško, čevljarsko in druge dejavnosti. Na Bledu predvidevajo približno 15 milijonov dinarjev za ureditev tamkajšnje mesnice, ki zlasti za to turistično področje v sedanjem stanju nikakor ne ustreza sodobnim higienskim in kulturnim zahtevam. Za predloge podjetij iz škofjeloške občine je predvsem značilno, da predvidevajo dokajšnje investicije za razširjanje obrtne dejavnosti v poljansko dolino. Sem sodi zlasti razširitev podjetja Mizar v Gorenji vasi, za razširitev dveh čevljarskih podjetij v tej dolini in podobno. V sami Škofji Loki pa je predvidena gradnja nove pekarne, preureditve prostorov za podjetje Kroj, za tamkajšnjo mesarsko podjetje, ka- kor tudi za Pilarno v Retečah. V občini Železniki je v ospredju ureditev ustreznih prostorov za devajo potrebne investicije za raz-mesarijo. Prav tako tam predvi-širitev podjetja Tehtnica in podobno. V žireh se zavzemajo za povečanje zmogljivosti obrata Trakotkalnica in nekaterih drugih obratov. V Tržiču so v teku razprave o nekaterih adaptacijah oziroma investicijah za potrebe obrtnih podjetij. Pri vseh teh pripravah za perspektivni načrt v prihodnjih petih letih jc bistveno, da se skušajo obrtna podjetja tehnično izpopolniti in izboljšati delovne pogoje. Velik del investicij je namreč namenjen za nabavo strojev in ustrezne sodobne mehanizacije, obrtništvu. Hkrati pa je močna kar naj bi povečalo zmogljivost in utemeljena težnja podjetij, da se organizacijsko utrdijo. Sem sodijo stremljenja k združevanju, kar naj bi zmanjšalo režijske stroške in podobno. Končno je treba ugotoviti še eno. Občinski ljudski odbori letos pokazuje jo dokaj večjo skrb in pozornost razvoju obrti na svojih območjih kot je to bilo v prejšnjih letih. Ta skupna težnja samih kolektivov obrtnih podjetij, ljudskih odborov in drugih organov bo verjetno še bolj prišla do izraza v končnih predlogih razvoja obrti v prihodnji petletki, o katerih bo dokončno razpravljal tudi OLO. gorenjske; SREDA, 5. oktobra 1960 Obo esce val ec- kino mali o § i « % S PRODAM Prodam odličen moped in lovsko puško »Hamerles«. Interesenti naj se zglasijo na Sempe-terski 42, Kranj. 3752 Prodam »Fiat 600« v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 3« 53 Prodam hišo s sadnim vrtom; elektrika in vse ostalo je v hiši. Poženk 27, Cerklje. 3754 Prodam lucerno in otavo — okrog 2000 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 3755 Prodamo po ugodni ceni keramične ploščice v modri barvi 431 kosov, ostrorobne in enorob-ne, litoželezno kopalno peč za vzidavo — novo in brzoparilnik 75-litrski — nov. Poizve se pri Spacapan, Ručigajeva 26, Kranj (v bližini novega pokopališča v Kranju). 3743 Ugodno prodamo vodno črpalko »MIMOT«, 3-stopna s 3-faz-nim el. motorjem 09 KM, 380 V, 50 1 na min., višina 32 m ali 90 1 na min. višina 16 m. Ogled iz prijaznosti pri Elektrotehničnem podjetju, Gregorčičeva 3, Kranj — v navijalnici. 3744 Prodam železni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. 3767 RAZNO Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici in Glasu Gorenjske za izplačano zavarovalnino. Miha Be-gelj, Dvorje 28, Cerklje. Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovlji- Upravni odbor tekstilne tovarne »Zvezda-«, Kranj, razpisuje podelitev štipendij za naslednje šole: 1 štipendija na tekstilni fakulteti 1 štipendija na srednji ekonomski šoli 2 štipendiji na 2-letni administrativni šoli. Za podelitev štipendije na tekstilni fakulteti imajo prednost višji letniki. — Prošnje pošljite na upravo podjetja do 15. oktobra 1960. Industrija obutve »PLANIKA«, Kranj, proda vtčjs število strojev za čevljarsko strako Večina strojev je uporabnih, nekaj pa je ne kompletnih. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v podjetju vsak dan med 6. in 14. uro do vključno 15. novembra 1960. Prednost nakupa imajo državna podjetja. KMETIJSKA ZADRUGA, Naklo, sporoča, da zaradi preusmeritve na rejo enotne pasme, vrši v času od 1. do 15. oktobra razprodajo večje količine plemenskih pišk različnih pasem, cena po teži od 150 do 300 din za kos — starost 2 do 4 mesecev. Razprodaja se vrši vsak dan od 8. do 12. ure v valilnici. Rejci, poslužujte se ngodne prilike! V starosti 42 let nam je umrla naša nadvse ljubljena sestra Pepci Uhan roj. Bodlaj Pogled drage pokojnice, bo danes ob 16. uri na novomeško pokopališče. Žalujoči: sestra Anica, mama, sestre: Tinca, Micka, Lojzka, Cilka, bratje: Ivan, Tina, Stanko, Viki in Pavel. Blejska Dobrava, dne 4. oktobra 1960 Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš nepozabni brat, stric in svak Rudolf Fiorjančič ključavničarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. url izpred križišča. Globoko žalujoči: sestra Ani Jerman z možem, sestra Slavka Pavičič z družino, brat Ivo Fiorjančič z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, Lind Rossegg. Wien, Buppalo N. Y. Kranj, dne 4. oktobra 1960 ci in Glasu Gorenjske za izplačano zavarovalnino. Tomaž Zu-pin, Pšata, Cerklje. Oddam sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 3757 Sprejmem dekle; hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 3758 Prodam moped na zaganjač, modre barve, skoraj nov v zelo dobrem stanju. Naglic Franc, Voklo 62, Šenčur. 3760 Prodam spalnico, svetlo furnirano, skoraj novo, zaradi selitve. Ogled v nedeljo ves dan, med tednom pa popoldan. Cesta Ko-krškega odreda 9, Kranj. 3761 Najden je pes ovčar. Lastnik ga dobi pri Vinku Požar ju, tovarna Sava, Kranj. 3762 Opremljeno sobo v Kranju oddam dvema solidnima tovarišema. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod: enoletno plačilo. 3763 Grajzarjevima očetu in sinu Francu čestitamo za dvojni praznik. 3764 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Stanetu Novaku in o Ma.ri.ii Stare. Anton Perčič, Pre-ba*evo, Smlednik. 3765 Franc Rant, Jožica Potočnik, Vida Mohorič preklicuiemo govorce, k; smo iih govorile v obratu MLIP Cešniica o Jerici Demšar in se ji zahvaljujemo, da je odstopila od tožbe. 3766 IZGUBLJENO Izgubila sem denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja morošam, nai jo proti nagradi vrne na ime B. F., Savska c. 20, Kranj. 3756 • b j • v • DOPISNA SOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis v I. letnik do-pisne ekonomske srednje šole, v dopisno administrativno šolo, v I. in II. stopnjo dopisne splo-moizobraževaine šole (osemletke), v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ali italijanski jezik. Pravico do vpisa v vse šole imajo člami organizacije Zveze borcev in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov se lahko vpišejo tudi člani sindikate v. Začetek šolanja bo v mesecu oktobru za vse šole, razen administrativne, ki se bo začela v januarju. Prijave pošljite do 20. oktobra na naslov: Dopisna šola Ljubljana, Liko-zarjeva 3. Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dooisni šoli dobite cd 6. oktobra dalje pri okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šo!i, Ljubljana, Likozarjeva 3, telefen 30-043. Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 dinarjev. OBVESTILO Obveščamo člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v četrtek, dne 6. oktobra ob 17. uri v klubski dvorani v Kranju, Prešernova ulica 1 l/I predavanje »NOVI POGLEDI NA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE« Predaval bo tov. Tavčar Ivo, predsednik Zveze delavskih univerz Slovenije in predsednik odbora za kulturo in presveto pri republiškem svetu ZSS. Vabimo vodilno- osebje iz podjetij in ustanov in vse estale zainteresirane, da se udeležijo predavanja. Tajništvo kluba OBVESTILO Zamenjava lastniških dovo-lieni za šoferje amaterje pri Društvu ljudske tehnike v Zab-nici bo samo še v nedeljo 9. oktobra od 8. do 13. ure. Avto-moto društvo Podnart obvešča vse šoferje amaterje, da bo zamenjava vozniških dovoljenj od 3. do 8. oktobra t. 1. Podrobnejša navodila so objavljena na oglasnih deskah. POZOR! Kupimo vinsko klet in gostinske prostore — takoj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina — Vino — Srbija.« 3759 Jesenice »RADIO«: 4. in 5. oktobra italijanski film ŽELEZNIČAR, 6. in 7. oktobra italijanski film POČITEK IN LJUBEZEN Jesenice »PLAVŽ«: 6. in 7. oktobra italijanski, film ŽELEZNIČAR Radovljica: 4. in 5. oktrobra argentinski ljubavni film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN, predstave ob 20. uri 4. oktobra, 5. oktobra pa ob 17.30. uri, 5. oktobra ameriški zabavni film NEKATERI SO ZA VROČE, predstave ob 20. uri Kranj »STORŽIC«: 5. oktobra francoski film GERVAISE, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri in 6. oktobra ob 10. uri matineja istega filma, 6. oktobra francosko italijanski barvni film ČOLNARJI Z VOLGE, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Naklo: 5. oktobra francoski film RDECELASA JULIJA, predstava ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC«: 5. oktobra francosko italijanski film ČOLNARJI Z VOLGE, predstava ob 20. uri Primskovo »TRIGLAV«: 6. oktobra francoski film GERVAISE, predstava ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«; 6. oktobra francoski film RDECELASA JULIJA, predstava ob 18. in 20. uri Škofja Loka: 5. oktobra angleški barvni film PLAVOLASA ZAPELJIVKA, 7. oktobra ameriški cin. film DVE LJUBEZNI, predstave ob 18. in 20.30. uri Duplica: 5. oktobra ameriški barvni cin. film CAJNICA, 6. okto.bra poljski film KARIJERA NIKODEMA DIZME, predstave ob 19. uri Bohinjska Bela — V ponedeljek, 3. oktobra zvečer, se je v Bohinjski Beli sešel k posvetovanju politični aktiv zastopnikov vseh političnih organizacij. Obravnaval je v prvi vrsti nekatere konkretne naloge v zvezi s pripravami na volitve krajevnih odborov SZDL. Bohinjska Bela bo tudi v prihodnje imela svoj lasten krajevni odbor socialistič-ne zveze, imela pa bo tudi podružnico naselja Kupljenik. — Aktiv je na posvetovanju razpravljal še o nekaterih nerešenih komunalnih zadevah, dalje, o aktivnosti posameznih organi- PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 6. oktobra — ob 20. uri dr. Bratko Kreft: »Velika Pun-tarija« — red »Četrtek«. Petek, 7. oktobra — ob 20. uri dr. Bratko Kreft: »Velika Pun-tarija« — red »Dijaški«. POSVETOVANJA O PETLETNEM PLANU V škofjeloški občini, zlasti med delovnimi kolektivi, je zadnje čase veliko govora o pripravah na prihodnji petletni načrt gospod arskega razvoja te komune. Tudi v C'kviru občine je bilo pretekli teden več pcsvetova*nj e predstavniki komunalnih, cnrt-nih, gostinskih in drugih podjetij. Na osnovi že dostavljenih predlogov samih kolektivov, so v okviru občine ponovno pretresali posamezne probleme vsake gospodarske dejavnosti posebej. Tako so skušali doseči splošno vzkladitev predlogov posameznih kolektivov z načeli perspektivnega razvoja občine v celoti. Precej so na teh posvetovanjih govorili o dohodkih podjetij in odnosih med njimi in komunalno skupnostjo, o investicijah in o zaposlovanju novih delavcev. Edino za industrijska podjetja niso organizirali takega posvetovanja, ker menijo-, da bi to bilo uspešneje v širšem, okrajnem merilu. V LOGARSKO DOLINO Na iniciativo Občinskega komiteja LMS v Škof j i Loki, je preteklo nedeljo nad 20 mladincev in mladink iz tega kraja šlo na izlet v Logarsko dolino. Mladina si želi čimveč takih izletov po domačih krajih. zaci j, o pomanjkljivosti pri delu ir. podobno. Udeleženci posvetovanja, zastopniki različnih organizacij, so sklenili, da je občne zbore potrebno temeljito pripra-viti, sestaviti stvarna poročila o delu in pripraviti načrte za na* daljne delo, tako da jih bodo lahko na zborih sprejeli vsi člani. Teh pa naj bo na zborih čim več. GLAVNI PROBLEM ŠE VEDNO POMANJKANJE STROKOVNEGA KADRA (Nadaljevanje s 1. strani) _ V zvezi s strokovnimi šolan11 je bilo v poročilu rečeno, da Je z resolucijo Zvezne ljudske skupščine naloga gospodarski11 organizacij, da izdelajo pra&J posameznih poklicev in dajo predloge za nove učne programe. Nemogoče pa je strokovno šolo reformirati, č% gospodarske organizacije odklanjajo' sodelovanje, češ, da jim šola ne vzgaja takih kadrov, kot jih prc> vodnja terja. Zato naj bi se P1^ uresničevanju reforme strokovnih šol tesno povezali Zavod z3 organizacijo dela, gespodars* organizacije in pedagoška 6h*" ha. Več problemov nastopa tudl pri izobraževanju cdrasLh. Vee" kakor je treba rešiti vpraš&nJe učnih programov, ki jih je tez* ko presaditi iz rednih šol v sole za odrasle, saj je pri teh treba upoštevati predvsem njih°ve življenjske izkušnje, strokovno usmerjenost in umsko zmoglJ1' vost. Govora je bilo tudi o vrta« in vzgojno varstvenih ustanova"' o vzgojnih domovih, izobraževanju in pre-blemih, ki se pojavljajo' v zvezi s honorarnimi nadurami prosvetnih delavcev i° 0 določitvi honorarnih ur pedagoških svetovalcev. O vseh važnejših problemi"' ki so jih obravnavali na seji i11 o sklepih, ki jih bodo predložili v razpravo OLO v Kranja bomo še poročali. M. F- -^ Milan je najprej prebrskal vse žepe nedeljske obleke. Toda nikjer ni bilo kovanca: ne belega ne črnega. Potem je znova segel v malho in izvlekel črno obrobljeno denarnico. Spet je vse prebrskal. In znova jc videl samo tisto kot prej; potrdilo o odposlanem zavoju bratu k vojakom, oguljene slike od lanskega žegnanja, pismo, ki ga je poslala Natalija iz Vero-ne, stare avtobusne vozovnice do Idrije, tablice tombole iz Tolmina. Kako bi se bila lahko kje zataknila kaka papirnata lira. Cisto med papirji in slikami bi se lahko zamešala in . . . ostala. To je bila bolj samozavestna tolažba, ki Milanu ni dala miru. Ni se namreč hotel sprijazniti z resničnostjo, ker je bila ta skrajno neprijetna, odvratna, celo moreča. Odkar je smel ob nedeljah ostajati pod zvonikom z odraslimi fanti, odkar je bil na lickanju pri Mojzetovih, odkar ga je Milica začela pogledovati s tistimi velikimi sanjavimi očmi, od takrat je Milan mislil samo to, kako bi 'sel kamorkoli v svet, našel neko delo in se pozneje vrnil z novo obleko, škornji, z uro na roki,. . Pred leti so govorili o cesti, ki naj bi jo delali tam skozi. Nič ni bilo! Milan je šel iskat delo h Kobaridu. Tam so delali več cest po okoliških hribih. Toda večinoma, zlasti zidarii, so prišli vsi iz Italije. Tistih nekoliko domačinov, kolikor fo i/'1 *e rabili kot težake, so že zdavnaj vzeli. Tako se je tistega jesenskega večera Milan še bolj otožen vrnil domov. Ko je sedel ob peči si je znova ogledoval močne in utrjene roke. Sekira v domačem gozdičku in kopača na njivi sta jih močno utrdili. Dlani so bile debele, bledo rumenkaste, ob straneh pa so bile celo številne male razpoke. Bile 90 roke močnejše, bolj utrjene kot roke idrijskih rudarjev, trnovskih gozdarjev ali lokovških kovačev, čeprav je bilo Milanu Šele devetnajst let. Vendar Milan s temi rokami ni mogel najti dela, ni mogel najti zaslužka. Drugo jutro je mrk in tih šel v gozd, sekal je dolge prekle za ograjo ob pašniku in dan je minil, kot navadno. Toda prišla je nedelja. •Jaz ne bom šel nikamor. Doma bom. Bom skrbel za živino. Tudi kosilo bom skuhal. Kar pojdite vsi!* je dejal Milan. Bilo je tako kot je predlagal on. Toda, ko je popoldne od nekje izvlekel neko knjigo in ves potrt brez besede poiskal prostor ob peči, ga je mati pogledala naravnost v oči. Bila sta slučajno sama v sobi. »Vem zakaj si tak te dni,* je dejala mati. »Tudi meni je hudo. Res. Verjemi! Vem, da tudi danes čakajo drugi fantje, da boste kaj zapeli. Vem, da le tam z drugimi čaka tudi Milka.* Pri tem se je mati obrnila, odprla staro češnjevo skrinjo in se vrnila. Toda Milan ves ta čas ni dvignil glave, niti črhnil besede. Niti, ko je čutil materino roko ob desnem žepu suknjiča, se ni zganil. »Veš, ta teden sem dobila tudi nekaj lir za čipke. Toliko, da boš lahko šel v družbo. Enkrat bo že drugače. Boš že kaj zaslužil, če boš zdrav,* je dejala in se usedla nazaj k oknu, kjer je bila prej pustila na pol zakrpano nogavico. Milan je obstal kot sedeči kip: negibno, sklonjen nad knjigo. Materino dejanje, ki je bilo tako nepričakovano, ki se je končalo v pol minute, ga je silno vznemirilo. Njena nežnost mu je nekje v duši porajala nekaj nerazumljivega, ganljivega. Ne! Tega on ni maral. Velik fant je že bil. Tudi mati ga kot takega upošteva, zlasti, kadar mu omenja Milko. Zato se ne vrne in ne mara pokazati v mehkobi notranjih nagnje nosti. Zahvaljevanje, razgovor o težavah in brezposelnosti, o družbi, ki ga čaka, vse bi vodilo samo k nadaljevanju tih mučnih trenutkov. Ne! Skušal je brati knjigo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Prebral je stran in obrnil list. Toda šele potem je spoznal, da sploh ne ve kaj jc prebral. Potrudil se je brati znova. Vrste so plesale, se včasih zmeglile pred očmi in . . . Nenadoma je odložil knjigo in z dolgimi, hitrimi koraki odšel iz sobe in po stopnicah navzgor. Ko se je usedel na svojo posteljo je šele segel v žep. Bila sta dva mala bankovca. Dve liri! Liter vina. Da! Lahko gre v družbo. Ne bo prišel v zagato. Toda ta denar mu 11 vendarle dala mati. Zaslužil* ga je s klekljanjcm pozno v noč vsa utrujena, ko s>o vsi ostali že spali. In zdaj daje tt dve liri n:emu; memu, ki ima tako močne, mlade roke. Take in podobne misli so Milanu rojile po glavi. Težko, izredno težko mu je bilo. Pravzaprav sram samega sebe, sram s tistimi veliki trdimi rokami, s katerimi si ne more zaslužiti niti za . . . Tisto nedeljo popoldan je Milan malo pozne'e prišel v družbo, kot so se bili zmenili-Vendar ga prijatelji niso spraševali o tem. Toda vsi, zlasti Milka je nenehno vpraševala kaj mu je, da je tako nerazpoložen. Ko jc Milan pred kratkim pripovedoval o tem dogodku iz njegovih mladih let ob znani brezposelnosti in splošni gospodarski krizi, je dejal, da je imel pred materjo zmeraj slabo vest zaradi tistih dveh lir — za denar, ki ga ni sam zaslužil. V sebi se je zaklel, da gre raje na konec sveta, kot da bi mu znova morala njegova mati dajati posamezne brc, ki jih je tako težko zaslužil*' Mati mu menda res ni več dajala denarja. Izogibal se je tega, ceh lagal se je, da ima sam. Potem je končno dobi* defa v neki gram^rni jami. K° je imel prvi zaslužek, se jc hotel oddolžiti: kupil jc kavo, sladkor in materi celo blago za predpasnik. Toda o tistih dveh lirah ji ni omenil več. N' hotel obujati spominov na tiste hude čase. Samo enkrat p je vendar to povedal. Bilo je to v času vojne. Bolan jc 'z partizanske edinice prišel začasno domov. »Vse trpljenje in borba me ne prizadene. Samo, da se ne ponovijo taki časi, ko zdrav in močan nisem imel kje zaslužiti denarja. Se spomnite, k° ste mi dali dve liri, da sem 0 nedeljo lahko šel v družbo?* Mati se je samo nasmehnil in ga potrepljala po ratni, K. Maknc ■■A. KUNAH 24 ZARAS PEPELOM Udarci padajo. Bliskavice napolnjujejo temačni prostor. Bliskavice, ki jih vidi samo ona. Bliskavice zaradi udarcev ... Nekaj lepkega ji polzi čez obraz, Ve, da je kri. Udarci in bliskavice. Bolečina je neznosna. Ne more je prestajati molče. *** Ničesar ne vem! Ničesar ne vem! Ničesar... — kriči, da *« bi tulila od bolečine. Udarci padajo. Udarci in bliskavice . .. Odre iujoče nezavesti ni. - Povzdignite jo malo više, ljubčki! — ukazuje Zwick. Čuti posurovele roke, ki jo zgrabijo. Dvoje krepkih rok, atenin rabeljskega posla, ji prekriža roke na hrbtu in jih zveze, ato zasliši cvileč glas škripca. Ključnica ji zaškrta, kakor da je zlomila. Noži bolečin se zarežejo v njeno telo. Nato obvisi r°kah, zlomljenih na hrbet in zvezanih v zapestju. 9 - Govori, golobica! Ne bo ti izpadel jezik, — pijano vpije - Ničesar ne vem! Ničesar! Zakaj me mučite? . Pričakuje udarca, ki bi jo onesvestil, ki bi jo odrešil, pa etudi bi pomenil smrt. Toda udarca ni. Trpi v neznosnih mukah. , Zdi se ji, da ima kosti vse zlomljene in da bodo pravkar bodala boleče predrla mišice. Glava je težka. Težja od vsega telesa. Klone na prsi. Dolgi v' lasje ji padajo čez čelo in se lepijo v krvi. ^as kakor da se ne zgane. Sekunde so dolge, neskončne kak, °r muke, ki jih mora prenašati Sekunde, neskončno dolge in boleče sekunde... Sele potem Je usmili tema ... H K^>re'>u'a se- Ne ve, kje je. Le s težavo spozna, da leži na **• Zasliši radio. Za hip odpre oči, a jih takoj zapre. Prestane u*e zopet ožive. v ^ela se nezavestno. Noče več muk. Oblivanje z ledeno mrzlo Uj 0 zanjo ni več muka. Naj jo le oblivajo! Ledeni mokri mraz 'ako strašen kakor viseti na stebru. *~ Dolgo se ne zave, — sliši neki glas. je Morda smo ga res polomili, — sliši znan glas; Zvvickov l h" ^on*a smo jo res samo sumničili in ni imela nobene zveze a,lditi. Morali jo bomo izpustiti ... j spanje, da jo bodo izpustili, jo je navdalo. Opomogla se bo D°tem odšla v gozdove. y 'n tvoji dokazi? Tisti bandit, ki smo ga ujeli in ki je po-a,» da ga je prav tale peljala k partizanom? — sliši Z\vickov glas, zveneč, kakor da mu je podoben glasu človeka, ki so ga ujeli na laži... — "~ No, da pjavzaprav scm mu jaz reke^ da ga je peljala ona. In oni je ^ Ual. Priznal bi tudi, če T»i rekel, da sem ga peljal jaz. Tako Je bal za svoje ušivo življenje. """ In kaj naj zdaj storimo z njo? "* Po moje bi jo izpustili. Angelino upanje pozablja bolečino in že dela načrte, kako °dšla v gozdove. Potem ... m-*" Izpustili? Ali si ob pamet?! Samo poglej, kako smo jo a*'> da bi je niti mati več ne prepoznala. Ne bi molčala, kaj Počenjali z njo. In nazadnje bi celo pobegnila k banditom . .. "ngelino upanje plahni. ^ V Auschwitz jo pošljemo, — nekdo zaključi njeno usodo. ^Ngelino upanje jc mrtvo. rez udarca se onesvesti... Il tj^esa enakomerno udarjajo ob tračnice. V tovornem vagonu a. Okence pod stropom je prepleteno z bodečo žico. No- •em ena ne sme pogledati skozenj. Le kdaj pa kdaj se vanj ujamejo ez«e. drugi dan so brez hrane. Niti vode jim ne dado. n C m ure s*°Je na nek> postaji. Vlak se ne premakne. Ko in Fe,t*akne, se zopet kmalu ustavi in se premika po tirih naprej V0i ZaJ. Od zunaj je slišati preklinjanje premikačev. Naposled a zopet enakomerno udarjajo ob tračnice. ^ej)e Vapon« J«h je več kakor šestdeset. Ne morejo se zlekniti. •^a?' *esno natrpane druga ob drugi. Udje jim hrome. Zre jih • Gloda jih glad. Žeja jih izžiga. Ud arianje koles 0staje ... P In a«vja ... remikanja . zopet udarjanje koles ob tračnice. Ob poskusnih pripravah za polet človeka v vesolje Zakaj so od psi boljši opic? Pred kratkim je sovjetski premier Hruščev izjavil, da nameravajo v SZ v kratkem pognati v vesolje kar 60 ton težak umetni satelit. Prav tako je prejšnji teden prinesel londonski tisk vest, da so Rusi že napravili poiskus s človekom, ki so ga s preurejeno vojaško raketo izstrelili 96 km visoko in se je nato živ in zdrav vrnil na zemljo. V zadnjih dneh pišejo Amerikanci tudi o skupini sovjetskih ladij, ki so jih opazili v sredini Pacifika; domnevajo, da je treba tudi te ladje spraviti v zvezo s kakim večjim raketnim poizkusom. Vse te vesti, pa naj bodo utemeljene ali ne, dajo razumeti, da se v SZ že konkretno pripravljajo na izstrelitev rakete s človeško posadko. Po uspeli vrnitvi »celice« s psi, zajci, mišmi in drugimi živalmi, do katere je prišlo že prejšnji mesec, je pričakovati, da bodo Sovjeti kmalu pripravljeni na ta veliki zgodovinski dogodek in je zato treba le čakati na vest o uspešni vrnitvi rakete s človeško posadko. Pred poskusom s človekom pa vršijo preizkušnje z živalmi, med drugimi tudi z opicami, da bi proučili njihovo obnašanje v jo-nosferi. Vendar pa je znano dejstvo, da sovjetski znanstveniki uporabljajo za te poizkuse najrajši pse in šele za njimi morske prašičke in opice. Morski prašiček je tipična po-izkusna žival. Uporabljajo ga precej pogosto za to, ker se naglo množi, ker ni podvržen pogostim boleznim, ker malo stane in ker je njegov organizem še vedno visoko razvit tako, da se biološko približuje človeškemu organizmu. Se bližje človeškemu organizmu pa je opica, zlasti nekatere vrste opic, ki pa se v neprirodnih razmerah nerade množijo. Tudi po svojem značaju so opice zelo čudne in zelo rade muhaste. Priprave za vsemirski polet pa so drage in morajo pri takih poizkusih izključiti vseko muhavost. Zato je pes bolj prikladen za vsemirske poizkuse, ker je zelo pametna žival, ki se more primerno izučiti. Poleg tega je pes zelo pohleven in »konstantnega« značaja. Upoštevati je treba, da imajo sovjetski znanstveni zavodi zelo veliko psov, ki so nekaki križanci med volčjakom in foks-terierom ter med cockerjerh in sibirskim psom. Vsi ti psi so izredno brihtni ter pohlevni, torej zelo prikladni za dresuro. Pa še eno prednost imajo, njih teža je skoraj konstrantna in zato morajo strokovnjaki svoje naprave in pripomočke v raketah delati po nekem standardu. Vsi ti razlogi so odločali, da so se sovjetski strokovnjaki pri svojih vsemirskih poizkusih opredelili bolj za pse, kot pa za opice in morske prašičke. pekel v Žarišču V žarišču koncentracijskega reflektorja — paraiboličnega zrcala sončne peči v Piranu so že dosegli temperature do 2800°C. Ko bedo namestili novo sledilno, zrcalo, menijo doseči še precej ve č. Sončna peč je tako za eksperimentiranje, kot tudi za praktično delo kaj primerna naprava, sij z njo lahko dosežemo visoke temperature pri kemično čistih pogojih Nagel razvoj v vseh vejah naše industrijske Iroizvodnje, zla/-sti pa še uvajanje sodobne ve-likoserijske proizvodnje terja čedalje bolj točnejše in hitrejše kemične analize ter kontrolne meritve surovin ali končnih izdelkov. Med sodobnimi analitičnimi in kontrolnimi metodami v tovarniških laboratorijih zavzemajo zadnje čase vedno pomembnejše mesto različne spektroskopske in spektrografske metode; te namreč omogočajo zelo hitre in točne analize oziroma kontrolne meritve, pogosto pa sploh ni drugega načina za ugotavljanje sestava ali čistote surovin oziroma končnih izdelkov. Znano je, da ima vsaka prvina popolnoma svojevrsten spek-tor in da je zato moč s spektralno analize ugotoviti ne samo sestavo vzorca, ki ga preiskujemo (kvalitativna analiza), temveč tudi količino posameznih sestavin (kvantitivna analiza). Za raziskovanje zgradle molekul, za hitro ugotavljanje sestava ali čistote nekaterih surovin in izdelkov ter za mnoge druge in- dustrijske namene je zelo ugodna ramanska spektrografija, ki Ramanov efekt. Ta efekt se po-koristi tako imenovani SMEKAL -RAMANOV EFEKT. Ta efekt se pojavi pri razklonu svetlobe določene valovne dolžine v trdni, tekoči ali plinasti spojini; spekter razklonjene svetlobe vsebuje poleg črt razklenjene svetlobe z nespremenjene- valovno dolžino, še slabotne raman-ske črte nekoliko višje in nižje frekvence. Efekt je prvi odkril znani indijski fizik Raman 1928. leta, ki je za to odkritje dobil dve leti kasneje Nobelovo nagrado za fiziko. Zaradi velikega pomena raman ske spektrskopije za različne industrijske analize in kontrolne meritve, kot na primer analize nafte in njenih derivatov, mineralnih kislin, rudnin in kovin, itd., so naši spektrosko-piki začeli razmišljati, da bi izdelali doma zahteven ramanski spektrograf, kakršne smo morala doslej za drage devize uvažati za potrebe znanstvenih industrijskih laiboratorijev. Te težke in zahtevne naloge se je lotila »pet vagonu je tišina. Včasih oster prepir za prostor. Potem V,Sina • • • ** v C^a s*arka v vagonu umira. Prav tiho ugasne. Samo zvije »nrtev klobčič nad kolena ... JJtem vlak obstane. J1 vagonih se sliši tekanje. »ajO zadirčni glasovi poveli j. •k železnih zapahov. lfi/ 0 odpiranje nenaoljenih vrat... **Jok i'fCc °b železni zapah zdrami Angelo. Vrata, kakor da bi * Ojj °trok, se cvileče odpirajo. Vprašujoči pogledi se zazro ^r''Po. Zunaj je noč in mraz. Q^*Ieraus! Marsch — marseh! — zasika ledeni glas. ^Ho telesa se ne morejo vzravnati. Vitki esesovec se z DtoS{oSVt,lilko požene kakor senca v vagon. S škornji si napravi °b vhodu. Praus! Marsch, marsch! — opleta njegov bič. -v. 0fi ^'-Ja ne čuti noc, ko vstaja. Kakor da bi ne bile njene, ^fJe/* C nrolii odprtin vagona. Sloka senca v temi se zgane. začuti udarec. Stopi v prazno skozi vrata. Noge so še '"'ome. Ko zadenejo ob tla, jc ne obdrže. Telo nemočno '^iT *° vedno ne čuti. Le počasi začne krožiti kri po n Jb udih In ji vrača moč. ^t!Hjec V ostro kamenje. Na obrazu čuti skeleče bolečine; ka ^ *»a .le razpraskalo do krvi. oertttl Au,! •>o|j j Pr ženski glas kriči nad njo. Bič jo oplazi po noijah. Ne v,Krvo s,»_ Tedaj opazi, da je Vlak dolg. Kakor ogromna črna *!e Crta v temo. I/. Le9C pa je odpeljal en sam vagon, ^'ilk VsaWm vagonom se ponavljajo podobni prizori. Žepne ^ki C Svi''a.io PO onemoglih postavah. Niso samo ženske, tudi PrS0> ZaPazi Angela. !ek ^^zena in izstradana telesa stresa mraz. Zobje šklepe-*kor rt v' '?ncm marčnem zraku visi smrdljiv tuj vonj. Smrdi, \n a bi nekje zažigali gnilo slamo. Ki'"110 oči iščejo postajo. Vi Np n«. »lak ml \n ' na sam°tnem tiru. V.l4ku f*''1 se obrne od vlaka, da bi zaznala pokrajino. Nasproti !V)i> S<> ,,° pokončne sence kakor stolpi cerkva. Mnogo jih s, »i'0 rahlo valovitega obzorja za njimi. V esl°? - ugfb« Angela. '°1ca !;°v razklonimo. Cena tega ramanskega spektrografa je okoli 6 milijonov dinarjev. Od 7. decembra 1958, ko so v koprski luki izročili prometu prvi del obale, se je blagovni promet v tem pristanišču naglo večal. Zato so se pred kratkim sestali v Kopru na posvet strokovnjaki, da bi se pogovorili o nadaljnjem povečanju pristaniške obale. Izdelali so načrt, po katerem naj bi v štirih etapah povečali operativno obalo na 1975 m dolžine, s čemer bi pristanišče do- seglo letno zmogljivost dva milijona ton. Izvedba tega načrta bi predvidoma trajala 10 do 15 let. Proračunski stroški za izgradnjo pristanišča bi znašali nekaj nad 11 milijard dinarjev, skupaj z železniško povezavo z zaledjem pa okrog 14 milijard dinarjev. Ko bo ta načrt izveden bo Koper lahko v znatni meri razbremenil Reko. kjer je pomorski promet precej večji, kot ga zmore ta luka. STREHA ZA NAJHITREJŠE Tekmovalna proga v Rimu za tek na 100 m je pokrita s prozorno streho, ki sloni na posebni jekl -ni konstrukciji. Tukaj so se na olimpijadi pomerili tisti, ki so v atletiki - kraljici Športov - zares najhitrejši A O P e petu iz Kamnika ne bi mogel trditi, da je nergač, toda vedno nekaj tuhta in išče. Saj ga razumem. V tolikih odborih tiči, da se stalno ubada s kakimi kamniškimi zadevami. Zadnjič mi je zaskrbljeno mahal pred nosom z nekakšno mapo, na kateri sem razbral, da gre za zazidalni načrt. »Iščem primeren prostor, kamor bi postavili novo poslopje pošte in zavoda za socialno zavarovanje. Reprezentativno zgradbo,* je opravičil Pc-pe svojo ihto. »Takole v sredino mesta spada taka reč, menim,* sem mu skušal pomagati. »Pošta mora biti v bližini sedanje pošte, da bo manj dela s prestavljanjem telefonskih in drugih kablov in če bodo nad pošto še uradi socialnega zavarovanja, si bodo takorekoč roke podajali z drugimi kamniškimi uradi, kar je prav v redu.* »Nak,* se je na kratko odrezal P epe. »V Kamniku nimamo take navade. V središče mesta tiščimo stanovanjske bloke, reprezentativna poslopja pa na periferijo. Kulturni dom smo odmahnili na rob mesta kar najbolj daleč od središča, »Titanovo* kovinarsko šolo smo skrili za Bistrico, zdaj moramo pa še najti prostor, kamor bi skrili poslopje zavoda za socialno zavarovanje. Mislim, da bo tam proti Tunjicam kar dobro spravljen,^ je modroval Pepe. »Pa bi vendar poskušali najti prostor na Trgu talcev,* sem ga hotel pregovoriti. »To bi bila preveč idealna rešitev,* je važno pokimal Pepe in stisnil pod roko zazidalni načrt. Ko sva se razšla, sem mu obljubil, da ga bom ob prihodnjem snidenju najprej vprašal, kako je rešil omenjefio zadevo. A Pa še ena iz povsem drugega konca Gorenjske. Podjetje Trans-turist Škofja Loka ima vsak torek redno avtobusno progo Kropa,?— Radovljica v svojem voznem redu. Približno pred štirinajstimi dnevi pa se je dogodilo, da avtobus v Kamni gorici ni niti počakal, kaj šele, da bi naložil 15 ljudi, ki so čakali, da bi se peljali v Radovljico. Med njimi sem bil tudi jaz in sklepal sem, da je bilo za avtobus že v Kropi preveč potnikov. Potniki v Kamni gorici smo nato čakali več kot dve uri, če se bo morda avtobus vrnil in se nas usmilil. Toda čakanje je bilo zaman. Drugič bi svetoval šoferju in sprevodniku, da bi v takšnem primeru avtobus lahko vsaj toliko počakal na postaji v Kamni gorici, da bi sprevodnik čakajočim potnikom povedal za kaj gre. Morda bi jih lahko potolažil s tem, da se bo vrnil, saj je vsak torek uradni dan na vseh občinskih in drugih uradih. In na svidenje do prihodnjič Vaš Bodičar 9955 1594 GORENJSKE SREDA, 5. oktobra Uw TELESNA KULTURA L. ST£V£rs/SON Pred sejo ObLO Kranj Razprava o športu in telesni vzgoji Na jutrišnji seji Občinskega ljudskega odbora Kranj bo na Svoboda v Šenčurju in |j* dnevnem redu skupne seje prv ič poročilo o stanju telesne »Simon Jenko« v Podreči. P3 vzgoje v kranjski občini, ki ga je pripravil Svet za telesno zen naštetih športnih orS3?1^, vzgojo pri občinskem ljudskem odboru v Kranju V poročilu je zelo na široko obdelano delo telesnovzgojnih organizacij v kranjski občini. Ce ocenimo današnjo organizacijsko mrežo športnih in telesnovzgojnih društev v občini, opazimo, da obstojajo v glav- 9 društev »Partizana«. To so: v Besnici, Dupljah, Kranju, Naklem, Podbrezjah, Predosljah, Stražišču, Trbojah in na Visokem. Razen društev Partizan pa deluje v občini še 8 športnih društev oziroma klubov, in si- cij deluje v občini še občins ' strelski klub, ki združuje še strelskih družin. , % Vsa ta društva in klubi P ih vrstah 16 raz^ in sicer; m* gojijo V SVOJI nih športnih panog, rokomet v 6 društvih, nogo" odbojko v v 6, kolesarstvo v 1, 4, namizni tenis v 8, a tletiko nem športna društva in klubi cer: SD Triglav, ŠD Mladost in c' nlavanie v 1 smučanje v ' na eni ter telesnovzgojna dru- NK Planika v Kranju, SK Je-štva Partizan na drugi strani. — zersko, SD Storžič na Golniku V kranjski občini deluje danes SD Krvavec v Cerkljah. - SD badmington""vtelovodba v 9. Hrnštvih OZ. klubih košarko v 1. v judo v 1, keglJ* nje v 2, sankanje v 2, tenis v 11. Nenadoma je kapitan zavpil: »Ne, ne, ne! Ce bo kdo obešen, naj visimo vsi!« Potem je nastal v sobi strašanski hrup. Moža sta preklinjala in divjala. Zaslišal sem bolesten krik. Hip aato je pridirjal skozi vrata Crni pes in tik za njim kapitan — oba sta vihtela gole sablje in Crni pes je imel levo ramo vso krvavo. Kapitan je pri vratih strahovito zamahnil in bi nasprotnika gotovo presekal do pasu, da ni prestregel adarca velik izvesek naše krčme. Ranjenec jo je jadrno popihal eez grič. 12. Kapitan se je opotekel nazaj v hišo, lovil se je za zid in zahteval ruma. Slišal sem ga, kako je ponavljal: »Od tod moram, od tod moram!« Potem je padel po tleh in obležal iztegnjen, zaprtih oči in v obraz je bil bled ko zid. Po stopnicah je prihitela moja mati. Skupaj sva dvignila kapitanu glavo; hropel je. Mislila sva, da je ranjen in iz stiske naju je rešil doktor Lisevey, ki je pravkar hotel obiskati našega očeta. »Oh, doktor,« sem vpil. »Kaj naj napravimo? Kje je ranjen?-« LJUDJE IN DOGODKI Finale državnega prvenstva v plavanju Ali je to pravilno? Letošnje državno prvenstvo v feto, včasih pravilno, včasih pa plavanju je bilo zaključeno dne tudi v čudnih okoliščinah. Ne 30. septembra v Splitu pod do- samo, da zagrebška Mladost ni kaj nenormalnimi pogoji. Do- imela možnosti treninga in je slej se namreč še ni zgodilo, da bila torej oslabljena, doletela jo bi bilo državno prvenstvo ob je letos že četrta diskvalifika- tako poznem času, ki niti naj- cija štafete, s tem pa je izgu- manj ne ustreza plavalnemu bila naslov prvaka. Ce k temu športu. Najprej je bilo določe- dodamo še, da je bila to pot no, da bo finalno tekmovanje v diskvalificirana štafeta v čudnih prvi polovici septembra, kasne- okoliščinah, potem je jasno, da je pa so ga zaradi gostovanja prvenstvo ni doseglo namena Japoncev preložili na kasnejši ter ni doseglo športne ravni, ni- datum. Seveda so klubi s kon- ti ni dalo pravega prvaka. Pr- tinenta pri zvezi protestirali venstvo je osvojil Jadran iz proti prestavitvi prvenstva, ven- Splita, ki je bil prireditelj in dar to ni nič pomagalo. Težave, praznuje 40-Ietnico obstoja. Tro- in šah o Razen tega društvih oz. - . pa ima Planin^ društvo v Kranju še m odsek, alpinistični. jam ladinskJ arski- markacijski in propagandni uufl sek. Na seji bodo govorili se ^ finančnem stanju telesnovzg°J n;h organizacij, o športnih °^ jektih, o izven društveni teleS: vzgoji, o šolski telesni vzffoi1 ' kako bi še enkrat organih* nabiralno akcijo za zbiral« sredstev za gradnjo športnih0 jektov. Razen o telesni vzgoji bodo f>| seji govorili še o prenosu nek terih šol iz pristojnosti 0L°,n ObLO in drugo. "* ZAPISEK NA ROB Imnnf ga čl neaei-o so bile v K ran]* ^ lesarske dir^e v or?anizaci'1 V nedeVo so bile Na 15. zasedanju Generalne ZDA in Sovjetske zveze — in če oboroževanju, dokler ne bo pre- nedelikovi številki našega l'sta istora ki so jih imeli klubi, niso bile feja, ki jo je osvojil to pot za le$ar%kega kluba Mladost. V ^ samo v tem, da niso imeli mož- svoj jubilej, pa ni tako čista nosti treninga, pač tudi v tem, kot so bile dosedanje, skupščine Združenih' narodov je bo moč napraviti tudi majhen pozno. Opozoril je tudi na to, da so njihovi člani pretežno di- Nadrejena športna zveza bo korak, si bo svet z olajšanjem da bo' morda prepozno, če v pri-odidahnil. hodnjih treh ali štirih letih ne v ponedeljek, 3. oktobra, govo ril tudi indijski ministrski pred sednik Džavaharlar Nehru. zaradi pomanjkanja pro*»"— ^ padlo nekaj podrobnosti * tekmovanja. ... j,, V dirki junioriev so zase" . ^ 4. in 5. mesto Kalan, H vas" jaki, ki imajo reden pouk. Ra- morala resno premisliti, ali so zen tega pa ni najbolje nasto- takšna tekmovanja pravilna in v zvezi s pismom predsednika bomo začeli izvajati sporazuma pati v tako močni konkurenci enakovredna za vse klube. Ob- v svojem govoru jc Nehru po- ZDA državnikom petih držav, k. o trajni razorožitvi. v tem ima- p0 enomesečnem počitku. Zato morski klubi imajo daljšo sezo- pirc iz Kran]a z istim časom % zval Generalno skupščino OZN, so predložili resolucijo, je Nehru jo ZDA in Sovjetska zveza ključ kiubom ni preostalo drugega, no zato so njihovi tekmovalci naj soglasno in čimprej sprejme še posebej poudaril, da čeprav vojne ali miru in ogromno od- kot da se tekmovanja udeleže, v najboljši formi, kontinentalni skozi 'cilj 'drugi Vozili so \ Osnutek resolucije Gane. ZAR. odgovor predsednika ZDA Eisen- govornost. Iz 7goraj navedenih razlogov se klubi pa brez zimskih bazenov Indonezije, Jugoslavije in Indi- hovverja ne obeta, da hi bih sti- Ko je Nehru tvoril o proble- Zpk Ljubljana tekmovanja ne morejo biti enakovredni tek-je, ki je bil prednja teden do- ki, ki so jih priporočili, verjet- mih Afrikc in Konga, je izjavil, sploh ni udeležil in je s tem meci. Zato bi bilo prav, da se stavljen delegacijam in ki pozi- no navezani v bližnji pnhodno- da jc nujna naloga> osvoboditi sam odstopil od nadaljnjega prvenstvo začne v času, ko imava, da je treba obnoviti stike sti, predsednik ZDA ni v celoti (istc afri5ke dežele, ki so še ved- tekmovanja. jo vsi klubi možnost priprav, med Sovjetsko zvezo in ZDA. zavrnil te zamisli. Vrata so se no ^ kolonialno nadvlado. Ob- Kranjski plavalci pa so se te- ter da finalno tekmovanje po-Ministrski predsednik Nehru je vedno odprta za razglabljanje in sodi, Je rasd2cm in politična ga tekmovanja udeležili nepo- kaže realen plasma klubov in izrazil prepričanje, da bo Gene- predsednik jc izrazil zeljo, da poganjanja v tistih afriških de- polni. Nastopili niso nekateri njihovo vrednost. tt ralna skupščina sprejela osnu- prispeva k popuščanju medna- žekh v katerih je SVo.boda pri- tekmovalci in tekmovalke (Koc- vi legij manjšine, mur, Čolnarjeva, Koncil jeva, DRUGO MESTO v EKIPNI niso predlagali, kake posebne re- Kar zađeva Kongo je premier Peternelj itd.). Prav zaradi tega KONKURENCI Nehru poudaril, da čaka OZN je ekipa dosegla 7. mesto. Ni Markoja (Rog), ki je PrlV°\Y skozi cilj drugi. Vozili so [^o-trostjo nad 34 km na uro. . Jq> valeč Mladosti Lado Pire 1* ^ bil opomin, ker je namertj0 ral tekmovalca s startno s p,c: 65. — Pri turistih je prV - p vozil belo črto na Titovem tekr ile c medna- tek resolucije pefaih izvenblokov- rodne napetosti. S to resolucijo skih držav. Dejal je, da je resolucija preprosta in jo je moč šitve, čutili pa so in še vedno ■ ljubljanskega JJJ Špcndal, ki pa so mu pr]'n. ^ nuto in pol, ker je korist" «v podpreti brez večjih razprav. Re- čutijo, da mora Generalna skup- težavna odgovornost. Bistveno mogoče ocenjevati, kakšno me- solucija ne skuša prejudicirati nobenega ukrepa in tudi ne teži ščina proučiti to vprašanje in storiti vse kar more, da bi od Atleti Triglava, Florjamčič, Cvirn, Zupančič, Kleč tal Jevš- n'[na turistov, ie enemu v S torno vodstvo (vozil je Za busom). _ far K« t Ko je privozila na cilj za tem, da bi izvajali pritisk na pravili nove ovire, do katerih katerokoli državo ali na katere- Lahko pride. gakoli posameznika. Njen pogla- Večji del govora je ministrski vitmi namen je, tla bi se premak- predsednik Nehru posvetil raz-tuli z mrtve točke v mednarod- orožitvi kot najvažnejemu in nem položaju. Nehru je dejal, najbolj nujnemu vprašanju. Poda moramo odgovornost za sedanji položaj deliti vsi skupaj. Toda razmere kakršne vladajo sedaj na svetu, so zelo veliko odvisne od dveh močnih držav: važno je ohraniti nedotakljivost sto bi Triglav zavzel, če bi na- nikova so nastopili v nedeljo v nenadoma počila zračnica- *r Beljaku na 2. mednarodnem končna hitrost (šprint) * '.lije bil padec % Konga. Tuje države se morajo stopil kompleten, vendar je po odreči vsakemu vmešavanju v polnoma jasno, da mu pripada cestnem toku. Posamezno so lev preceišnia notranje zadeve ali podpihova- 4.-5. mesto. Morda še večji uda- osvojili prvo (Jevšnk), drugo beien. Kasneje so ugotovi-> -(l nju spopadov med posameznimi rec je doživela zagrebška Mla- (Kleč), tretje (Fiorjančič) im dve na mestu padca posuti frakcijami. dost. Ta klub jc nedvomno naj- peti mesti, ekipno pa so bili ni žebljički! .A tsel, bo 11 udaril je, da je bil doslej nedvomno dosežen napredek, kar zadeva načrte in predloge o razorožitvi. Treba je napeti vse sile, da bi prenehalo tekmovanje v Ob koncu svojega govora se je boljši v državi že vrsto let, ven- drugi. Uspeh je toliko večji, ker ehru odločno zavzel za jem LR Kitajske v OZN. Nehru odločno zavzel za spre- dar mu vsako leto na državnih so kljub močni zasedbi domači- ugotoviti, toda ali nerazso- prvenstvih diskvalificirajo šta- nov dosegli drugo mesto z re- gledalca (morda celo tektn° » ^ Kdo jih je raztrešči, pv j^i Nogometni korrv ntar KAM TKIGLAV? zervrnimi mečmi. Dva najboljša ne bo zapekla vest ob ""^/^ dolgcpro^aša Marko Hafner itn posledice, ki bi bile prav u Miha Hafner sta namreč v tem hujše. — Kaj ko bi se tekmo^ času nastopala v slovenski mla- smrtno ponesrečil, ali če '[\ yjr dinski reprezentanci na petero- na čelu glavnine in bi se } HAMMARSKJOLDOV ODGOVOR V Generalni skupščini se je nadaljevala splošna razprava. Preden je dal besedo prvemu govorniku, generalnemu sekretarju Hammarskjdldu, je predsednik skupščine Boland obveutil članice OZN, da je na dnevni red seje postavljen tudi predlog resolucije petih držav, ki so jo v Generalni skupščini predložili predsedniki Tito, Naser, Nkru-mah in Sukarno ter premier Nehru. V odgovoru na izvajanja prejšnjih govornikov je generalni sekretar Organizacije združenih narodov Hammarskjold izjavil, da bi bila, če bi on odstopil, Organizacija Združenih narodov razcepljena na štiri strani v trenutku, ko je položaj zelo nevaren. »Nimam pravice to storiti«, je izjavil Hammarskjold in pripomnil, da bo opravljal svoj mandat do njegovega izteka, oziroma do pomladi leta 1963. HRUSCEV O OBNOVITVI RAZGOVOROV Z EISENIIOWERJEM Kakor poročata agenciji Fran-Jbe Presse in Reuter, je predsednik sovjetske vlade Hruščev ponovno poudaril, da pristane na obnovitev pogajanj z ZDA, če ae ameriška vlada opraviči za incident z letalom U-2 in če obsodi dejanja, ki so privedla do poslabšanja sovjetsko-ameriških odnosov. eisenhovver bo verjetno Se ta teden govoril v generalni skupščini V OZN se je izvedelo, da bo predsednik HH«enhower verjetno še enkrat govoril v generalni skupščini. Tu sodijo, da je predsednik Eisenhower o tem med drugim razpravljal v nedeljo v VVashingtonu z britanskim ministrskim predsednikom Mac-millanom. predvolilna nedelja v italiji Za zadnjo nedeljo bi lahko doiali. da je b;la vltaliji velika predvolilna nedelja, kaiti razen sekretarja krščansko-domokrat-ske stransko, so imeli prva volilna zborovan»a voditou vseh ve'-jih l tali finskih strank' Tok'"""';-jo pa je nastopil Segni v Genovi in namestnik sekretarja stranke Scaelia v Bor"nmu. V svouh govorih so ohi-nvr»nvnli predvsem politične vidike letošnjih upravnih volitev. ZAOSTRENO in NAPETO VZDTTSIE Vzdušje na letni konferenci Laburistične stranko, k* se m> začela v ponedoliok v EkftTbd-rougu, je tako SaOStrW"> in n-peto, da nihče več ni * i ne f»kn*a nape-vedovati, kakšen uo konfrU rezultat konference Pt.1 ~:i!o pa. da bo to ena nttbolj Odločilnih konferenc v JMfdoVln) britanske Laburistične stranke. Gledalci, ki so se v nedeljo zbrali ob igrišču Triglava, da bi spremljali prvenstveno tekmo SCL med Triglavom in Soboto, so ob koncu nezadovoljni zapuščali prizorišče tekmovanja. — »To ni več nogomet!« je bil najpogostejši »komentarček« ob igrišču. Gledalci so bili razočarani nad zelo slabo igro domačinov, ki je večkrat prešla v grobe napake. Res je, da je nogomet moška igra. ki je lepa le, če jc hitra in ostra, toda s tem, kar so počeli Triglavani, so pu-II'ko povsem razočarali. S tako igro (v obeh smislih) Triglavani res ne bodo daleč prišli — dva skraina cilja sta: Nogometno disciplinsko sodišče in Gorenjska nogometna pod/.ve/.a, saj smo na tekmah v tej ligi navpični na boljši nogomet. Prekrškov, kot smo jih videli na te i tekmi, zlepa kje ne vidimo. Pri tem so se odlikovali vsi; m«rda lahko izvzamemo edino MlheHHoa, ki se nI razburjal in ni »vračal«, če je bil »fauliran«. — V n^delio pa je prišlo tudi r'o nelhibecra dogodka, ki lahko vrže slabo luč na kranjski šport. Ko je Igralec Degarln brcnil vratarja Sobote v glavo, ga je res laže poškodoval, vendar za-lo ic ne bi bilo treba klicati re-•v''neirn vozila, ki je pri gledal-r''h vzbudil razna sumničenja. Tudi takratni nešportnl protesti publike so bili neupravičeni, • 11 ie vsakdo lahko videl, da l<»*an«ski napadalec tega ni storil namerno. To ni zagovor, to tudi ni opravičilo, gledalec, ki gleda nofromet športno pa bo to razumel. Triglav je po četrtem kolu za- boju republik v Zagrebu, radi dobre razlike v golih na vrhu spodnje polovice (7.), vendar ima enako število točk, kot predzadnji na lestvici. V gorenjski nogometni pod-zvezl so bili tudi v četrtem kolu doseženi visoki rezultati. Gorenjski nogometaši so v nedeljo dosegli le dva gola manj, kot v prejšnjem kolu (36) in je tako v podzvezi že 131 zadetkov. Tržič se je z visoko zmago nad Planiko (8:0) še bolj utrdil na prvem mestu, nogometaši Škofje i,oke. ki so dali Tržiča-nom edini gol, pa so prav tako s 7 točkami drugi. — Mesti na lestvici sta zamenjala le Triglav B in Planika. — Ostala rezultata: Skofja Loka : Naklo 6:1 in Šenčur : Triglav B 2:5 ponesrečil JESENICE - Te dni je bila v uspehih organizacije j« mehanični delavnici letna mla- tovariš Silvo Valentar. "^^jmP dinska konferenca, ki je hkrati tudi med prvimi v Železarni na mlade proizvajalce ve**J"" jjo^ Jesenicah. Poročilo o delu in - tovariš Silvo Valentar. * - ^ pravi, da je potrebno v S' nanjati preko proizvodnih ^jH Lestvica po 4. kolu: Tržič 4 3 1 It 17:1 7 Sk. Loka 4 3 1 0 17:5 7 Jesenice 4 3 (l 1 24:9 6 Mladost 4 3 0 1 13:7 6 Triglav B 4 2 1 1 12:15 5 Planika 4 1 1 2 9:16 3 Prešeren 4 1 0 3 15:18 2 Naklo 4 1 1» 3 15:19 2 Tržič B 4 I 1 3 5:16 1 Šenčur 4 I 1 3 4:25 1 RAZPRAVA O VELEM POLJU Jutri se bosta na skupni seji sestala Sveta za šport in telesno vzgojo ter za turizem in gostinstvo pri Okrajnem ljudskem odboru. Na seji bodo med drugim obravnavali in poslušali poročilo o izgradnji smučarskega centra na Velem polju. PR1ČF.TF.K K EG L JAŠKE SEZONE NA Gorenjskem PESTER SPORED PRIREDITEV S prvenstvom za starejše člane, ki jc bilo preteklo nedeljo v Kranu, se je pričela letošnja kegljaška sezona na Gorenjskem. Prihodnjo nedeljo in nato spet čez teden dni, bodo na Bledu tekmovali mladinci za naslov gorenjskega prvaka. Jutri se prične prvenstvo Kranja, na katerem bo nastopilo preko 40 kegljačcv. To tekmovanje bo hkrati i/.birno za člansko prvenstvo Gorcnj-ihe, ki bo 16, oktobra in 6. novembra na Jesenicah in v KntflJH. slanice pa bodo izbrale najboljše v dveh nastopih 23. in 30. oktobra na Jesenicah in v Kranju. Z vseh teh tekmovanj se bodo najboljši uvrstil' na ref>ubli"en-stvo, ki bo prihodnjo Pomlad. Le med starejšimi člani bo znan Prvak že v nedeljo na jeseniškem kegljišču. L. S. terene in sekcije kluba proizvajalcev o izvajanju benega načrta podjetja, • # in sklepih organov delanj p mouprave v ekonomski v'u] jT gospodarske organizacije loti. Pri tem je potrebno 1 ^(\n čiti še več mladih ljudi 1r JT samoupravnih organov Pri 1 vanju proizvodnih probl«,,,| p