URN_NBN_SI_DOC-7YEDQVE2

STATISTIKA O DELU JAVNIH KNJIŽNIC V LETU 1974 Dejavnost splošnoizobraževalnih knjižnic kaže v letu 1974 opazen na­ predek, zlasti tam, kjer je knjižnična mreža postavljena v skladu z novim konceptom razvoja knjižnične mreže. Zal je treba ugotoviti, da že več let z zelo malo uspeha opozarjamo, da so nekatera območja za knjižničarstvo še vedno skoraj popolnoma zaprta in da tam knjižnic praktično ni. To velja za občine Dravograd, Šentjur, Šmarje, Laško, Logatec in Metliko. V teh občinah živi okoli 70.000 prebivalcev; od teh j e v osnovnih in raznih poklicnih šolah nad 15.000 učencev. Po podatkih imajo knjižnice teh občin vsega 34.049 knjig v knjižnicah, kar pomeni komaj 0,5 knjige na prebivalca. Kupljenih je bilo 3509 novih knjig ali poprečno na 20 prebivalcev ena nova knjiga. Knjižnice vodijo am aterji knjižničarji, zato je učinkovitost poslovanja na razmeroma nizki ravni. Poleg tega, da knjižnice izposodijo zelo malo knjig, nimajo urejenega poslovanja po načelih, veljavnih za profesionalne knjižnice, in so inform a­ cije o izposoji in drugi dejavnosti knjižnic ocenjene le približno. Tako nimamo nobenih podatkov o dejavnosti knjižnic v Dravogradu, le delne podatke iz Šm arja, Metlike in Šentjurja. Samo knjižnica v Logatcu po­ sluje po vseh veljavnih predpisih. Po statističnih podatkih republiške matične službe je v letu 1974 po­ slovalo v Sloveniji 60 profesionalno vodenih knjižnic, med njim i 54 v občinskih središčih, ki so oskrbovale še 93 izposoj evališč in 145 društvenih knjižnic. Skupno število knjižnic oziroma izposoj evališč je bilo v tem letu 301 in je prvič po desetih letih naraslo nad tristo. Knjižna zaloga v splošnoizobraževalni mreži znaša zdaj 2,516.312 knjig. V letu 1974 je bilo kupljenih 121.312 knjig. P ri tem bi omenila, da so se sredstva za nakup knjig v letu 1974 v prim erjavi z minulim letom povečala poprečno za 45 odst., nakup novih knjig pa le za 15 odst. Sredstva za nakup knjig so znašala 6,558.000 din. Poprečna cena knjige, ki so jo pridobile knjiž­ nice, je bila torej 54 din. Največji je bil v letu 1974 pritok novih delavcev. Skupno število za­ poslenih je bilo 367, od tega na novo zaposlenih 29 strokovnih in 11 upravno- tehničnih delavcev. Finančna sredstva knjižnic so narasla v prim erjavi z minulim letom za 33,1 odst. in so znašala skupaj 35,552.187 din. Povečanje števila bralcev na 12,8 odst. vseh prebivalcev kaže na največji povojni premik, saj je znašalo do leta 1970 število uporabnikov knjižnic manj kot 10 odst. prebivalcev letno, po letu 1970 pa se je dvigalo komaj za 0,2—0,3 odst. letno, medtem ko se je v letu 1974 dvignilo za 1,8 odst. Nekoliko pod pričakovanji je bilo število izposojenih knjig glede na celotno dinamiko poslovanja. Skupaj je bilo izposojenih 3,828.528 knjig ali 2,2 knjige na prebivalca. Ce ugotovimo, da se je izposoja v letu 1973 po­ večala za 0,3 knjige na prebivalca, pomeni povečanje v letu 1974 za 0,2 knjige na prebivalca precejšen prim anjkljaj, o katerem bi veljalo raz­ misliti. „ „ Ančka Korže-Strajnar