rr reč j i slovenski dnemil^^ v Združenih državah Vc(js xa vse leto - -
Za pol leta -Za New York celo leto
Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 B $7.00 $7.00
GLAS
I^Tl
List slovenskih delavcev v Ameriki.
■ The largest Slovenian Daily ia* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 187«.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 184. — ŠTEV. 184.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 7, 1925. — PETEK, 7. AVGUSTA 1S25.	VOLUME xxxni	— LETNIK XXXIII.
	i	--—---—	I---
ZADEVA STAVKE JE
PREPUŠČENA ODBORU
Premogarji so prepustili komiteju odločitev glede proglasitve stavke. — Se nikdar poprej ni imel komitej polnomoč, da izda zaključni poziv* za izbruh stavke.—Kljub temu pa so še odprta pota za novo otvorjenje konferenc.
Poroča John J. Leary. ATLANTIC CITY, N. J., 6. avgusta. — Mezdni komitej premogarjev je dal včeraj posebnemu komiteju šestih, kateremu načelu je predsednik Lewis, polnomoč, da izda poziv na stavko, ki naj bi se pričela dne I. septembra, ter se dogovori z delodajalci glede vsega, kar je potrebno za zavarovanje rovov.
Resolucija, ki daje polnomoč predsedniku Le-wisu, podpredsedniku Murrayu, Kennedy-ju, Mat-tey-u in Capelliniju, vključuje varnostno določbo v slučaju "da bi postala taka akcija potrebna," kar znači, da je sprejem te resolucije zaenkrat namenjen v publicitetne svrhe.
Z objavo akcije komiteja ugotavljajo prav posebno, da bodo ugodili vsaki prošnji za obnovitev pogajanj z delodajalci. Dočim bi premogarji domnevali, da pomenja taka prošnja izpremembo v nazorih in stališču delodajalcev v zadevi povišanja plač in check-off sistema, bi bil tak sestanek odvisen od izjave, tikajoče se te izpremembe stališča premogarskih baronov.
Ta vtis je ojačilo dejstvo, da niso bile še nikdar prej v tako zgodnjem štadiju pogajanj sprejete take resolucije. Leta 1 922 so bile izdane take resolucije par dni pred potekom kontrakta. Isto velja glede prekinjenja obratovanja leta 1923. Predsednik Lewis pa pravi, da ni v tem ničesar neobičajnega.
Izjavil je, da pomenja ta akcija ob sedanjem času prihranitev stroškov, ki bi nastali, če bi ob kakem poznejšem času sklicali mezdni komitej.
Akcija mezdnega komiteja in prihod Lee Halla, predsednika premogarjev v Ohiju, obenem z uradniki iz okrajev mehkega premoga, so predstavljali razvoje dneva. Delodajalci so odšli zgodaj na sestanek v uradih Warrinerja v Philadelphiji.
V	imenu Lewisa so pojasnili, da se mude zastopniki premogarjev tukaj po dbičajnih poslih, tikajočih se njih okrajev ter da nima njih prihod nobenega stika s položajem v antracitni industriji.
V	zvezi z resolucijami mezdnega komiteja se je prav posebno ugotovilo, da so premogarji pripravljeni odzvati se vsaki prošnji delodajalcev za ob-novljenje pogajanj.
Ker ni nobenega neposrednega izgleda, da bi posegle vmes zvezne ali državne oblasti, so izjavili, da nimajo predstavit el j i nobenega drugega o-pravka kot pričakovati dan I. septembra. Premogarji ne bodo prosili za obnovljenje pogajanj, ker niso pripravljeni izpremeniti svojega stališča.
Neobičajna oblika predloga, s katerim so bila prekinjena pogajanja z delodajalci, je bila pojasnjena 8 prizadevanji delodajalcev, da ohranijo odprta vrata za nadaljevanje ali obnovitev pogajanj. Predlog okrajnega predsednika Goldena iz Sha-mokina, je določal odgodenje "sine die", kar pomenja v navaden govoru prekinjen je za vedno. Na prošnjo Inglisa pa je bil predlog tako izpreme-njen, — da lahko vsaka stran skliče komitej.
Na sestanku mezdnega komiteja je rekel Lewis*
— Tam so stali, gluhi napram vsemu, kar bi predlagali naši ljudje. V nobeno stvar niso hoteli privoliti in nič popustiti. Očividno je bilo, da nimajo predata vitel j i delodajalcev polnomoči, da nastopijo in sklepajo, ker so jim najbrž njih višji prepovedali privoliti v katerokoli zahtevo premogarjev. Vspričo teh okoliščin ni bilo mogoče vašim zastopnikom storiti ničesar drugega kot končati to burko.
Major Inglis, ki je načeloval zastopnikom delodajalcev, se je vrnil včeraj zvečer iz Philadelphije v Atlantic City.
Zadeva profesorja Scopesa ni končana
Governer države Tennessee, Peay, je izjavil, da bo država najela zagovornika ter se borila proti razveljavi jen ju antievolucijske državne postave.
BATTLE CREEK, Mich.. G. avgusta. — Governer Peay je> izjavil, da se "bo država Tennessee po-služila posebnega pravnega zastopnika in d'a se >bo borila proti vsakemu vprašanju giede priziva v zadevi učitelja Scopesa.
Governer .ie odpotoval včeraj s svojo ženo v Nashville, Tenn., potem ko se je mudil tukaj šest tednov na počitnicah.
—	Stvar bodočnosti je, kakšen konevni učinek bo imel evolucijski pro>"K v Day t on u, — je rekel. — Krez dvpma bo povzročil bolj splošno preiskavo teorije e.volu-cije, kar bo v veliki meri pripomoglo k izčiščenju ozračja.
—	Brezobzirno poučevanje te teorije, ki se je vršilo in se še Vrši. je napravilo iz naše mladine neverneže.
—	Od prvega pričetka je bil naš »•arod krščanski narod. Njegova poguba bo zapečatena in izročeni bomo pozabljenositu, v trenutku. ko se bomo kot narod oprijeli nevere in zanikavanja vsega nadnaravnega.
—	Senzacije željni ljiudje, ki so prišli v Davton tekom procesa, so napravili iz cele zadeve nekako' rimsko slavlje, in nekateri med! njimi so bili trpko krivični, na-| pram ljudem, kojih gostoljubnost so uživali. O njih plemenitejših potezah so vedeli le malo ali ničesar. Dejwtvo je. da so se nahajali med jasno videčimi in mislečimi ljudmi, katerih glede naravne in ttligenee in izvrstfnih kakovosti ne prekaša nobena druga skupina na svetu.
—	Narod Tennessee-ja ve. — je rekel governer, — da je evolucija teorija in šp.-kulacija in da mora ostati to v naravnem redu stvari. Veruje v Biblijo kot razodeto in inšpirirano besedo Stvarnika vseh j »i vari tpr noče, da bi se njegove olroke učilo nasprotno.
—	Tennessee je suverena država in z izjemo tega, kar prepoveduje zvezma ustava, ima absolutno in izkjučno avtoriteto, da urejuje svoje ikrajevne zadeve ter se poslužuj* svoje policijske sile brez zveznega vmešavanja.
Nazadnje bo tudi Belgija plačala.
V New York je dospela belgijska komisija, ki se bo pogajala glede belgijskega dolga v Združenih državah.
Prejšnji belgijski rninistr. predsednik Theunis in, trije nadaljni delegat i. -imenovani o;l belgijske vladL\, dn uravnajo problem konsolidacije belgijskega dolga v Zdrnežnih državah, so dospeli v New York s parni kom Olympic.
Nastanili so se v i hotelu Ambassador v sobah, kater.- jim je dal na raapolago zakladuišlrt department. Po enodnevnem bivanju se bodo napotili v Washingtion.
Cte ni te komisije niso hotcdi ničesar izjaviti glede svoje misije, dokler ne bodo stopili v stik s komisijo za fundiranje dolgov v Washington!!. S to komisijo se bodo pogajali glede uravnave belgijskega Vojnega dolga v Združenih državah. Komisijo so spremljali štirje finančni izvedenci ter generalni tajnik delegacije. Dolg, o katerem se bodo vršila pogajanja, znaša nekako štiristo milijonov dolarjev.
Židom v Mehiki
se slabo godi.
Življenje Zidov v Mehiki ni posejano s cvetkami. — Družine, ki niso mogle v Združene države, dobivajo pomoč od svojih ameriških sorodnikov.
ZA PREPREČENJE BODOČIH STAVK
%
Predsednik Coolidge študira načrte, kojih namen je preprečiti bodoče industrijalne boje. — Pazljivo čakanje je še vedno njegova politika z ozirom na krizo v antracitni industriji.
Poincare in Caillaux-ov program.
PARIZ Francija. G. avgusta, liavmond Po i ne are, prejšnji francoski ministrski predsednik in predsednik francoske republike.
MEXICO CITY. Mehika, G. av> gu^ta. — Židovski priseljenci, iki so prisili v Mehiko iz centralne in iztočne Evropa izza julija meseca preteklega leta. so izprevideli, da je boj za obstanek v novi domovini iit pričakovano težak.
Njih Usoda bi bila res pomilovanja vredna, če bi ne imelo de-\etd set odstotkov teh priseljencev sorodnikov v ^Združenih državah. ki jim poma<gajo, neglede na pomoč, (katero jim. nudijo razne židovske dobrodelne organizacije.
Priseljevanje Židov v Mehiko je bilo posledica pozivov njih ameriških sorodnikov, naj se potom izseljevanja izognejo zasTc-dovanjv m, katerim so bili izpostavljeni v rojstni deželi. To gibanje je šo pospešil poziv, ka*fs r 'ga je izdal preteklo leto mehiški predsednik Calles.
Od j-.l ija meseca preteklega leta pa do decembra je dospelo vsa ki mesec nekako o00 Žnlov iz iztočne Evrope v Mehiko. To ste vi lo se je sedaj v zadnjih mesecih skrčilo na polovico.
Priseljenci so smatrali Mehiko zr- povsem logičen prostor, kjer bi pričeli življenje nanovo. Ekonom-
Dva obešena na Irskem.
DUBLIN", Irska. 5. tvgusta. — V Joy jciciišniei sta bila ilane>.
Smodnišnica zletela v zrak.
PARIZ, Francija, 5. avgusta. — "MatIn" je dobil iz Sofije poročilo, da j« v Plevsii, 75 milj severno od Sofije ftksplodirala o-gromna zaloga sinodaiika. Več oseb je bilo poškovanih.
Eksplozijo je povzročil požar.
Grška koncentrira čete na Bolgarski meji.
SOFIJA, Bolgarska, 5. avgusta. Grška vlada jpe poslala par svojih polkov na bolgarsko mejo, ho-toč si s tem zagotoviti odškodnino za umor -grškega državljana Nicoladeisa.
Bolgarska vlada n v tem oziiPU že ničesar ukrenila.
\
Amerikanka ubita v
T—	• ••
Franciji.
CAK>T, Francija, 6. avgusta. — Mrs. A mod. stara dva in šestdeset let. je bila ubita v avtomobilski nereči. ki se je pripeitila par mili izven tukajšnjega 'kraja.
▼ Hrtillri
je izdal odločen poziv, v 'katerem'razmer" dež»>ie pa si in-« le je naprosil vse Francoz- naj pod- | za posledico, da je bilo to njih pisujejo vladno posojilo, ki nosi,'5Panje ničevo. Oni se, da je ne-štiri odstotke.	pletle na ar:;bsike in sirske Žide v
mehiških kolonijah nekako pet tisoč Židov.
J. Weinberger, ki načoljuje tukajšnjemu pomožnemu delu B'Nai Brit ha. pripisuje židovsko priseljevanj«1 v Mehiko deloma omejitvam priseljevanja Židov v Združene države. Brez dvoma je do-obešena Mrs. A. Walsh in Michael 'spelo par Židov v Združene dr-Taubot. Na smrt sta bila obsoje-Jžave stranskim potom, a njih stena, ker sta usmrtila Mr. Walsha j vilo je malenkostno, v namenu, da se poročita.	| Dejstvo pa je. da so številni ži-
Idovi.iki priseljenci smatrali Mehiko le za nekako postojanko na poti v Združene države. Pri izvedeli jn ni jih načrtov pa so zadeli na n pričakovane težkoče.
Ne more .se pa reči, da stradajo. Le malo Židov pride v Mehiko. ne da bi se zylasili v glavnem stanu B'Nai Rritiha. V slučaju bolezni dobe medicin^ brezplačno.
Najn.anj 75 ods-tokov sedanje kolonije evropskih Židov je do-spnlo v Mtihiko izza prvega julija preteklega leta. Pred tem časom so prihajali samei, sedaj pa prihajajo eeki družine.
Japonski prestolonaslednik.
SWAMPSCOTT, Mass., 6. avgusta. — Tukaj pričakujejo zakonadajno akcijo v prihodnjem zasedanju kongresa, koje namen bo zavarovati javnost pred neprestano ponavljajočimi se nevarnostmi, ki so posledica stavk v premogarski industriji. Ta akcija je posledica prekinjenja pogajanj med premogarji in delodajalci v Atlantic City. Neglede na to, če bo res izbruhnila stavka v anracitnih poljih ali ne, se je pričela javnost zavedati, da mora trpeti v vsakem spopadu nasprotujočih si interesov premogarjev in delodajalcev.
Čeprav je temeljni princip predsednika Cool-ldge-a, "da je treba kar najmanj vlade v biznesu", Je	venc*ar v neposredni okolici predsednika
naraščati razpoloženje, da bo potrebna zakonodajna akcija za odpravo te vedno se ponavljajoče nevarnosti.
Glasi se, da bi rad razmišljal o takem načrtu neodvisno od katerekoli posamezne stavke, a preteča premogarska stavka bo najbrž pospešila njegovo odločitev v tem oziru.
v. ^udi če bi ne objavil predsednik nikakih priporočil, bi kongres v tem oziru nastopil.
Položaj, ki se je pojavil vsled prekinjenja pogajanj v Atlantic City, so podrobno premotrili v poletni Beli hiši. Predsednik je dobil številna tozadevna poročila tako iz Atlantic City kot iz Wash-ingtona.	• , \
Niti najmanjšega znaka ni, da hoče predsednik poseči vmes, da prepreči stavko. Ce so bili napravljeni kaki načrti za akcijo v slučaju, da stavka res izbruhne, so bili tajni.
Se vedno je upanje, da se bodo premogarji in delodajalci dogovorili. Med tem časom pa zasleduje predsednik politiko čuječega in pozornega čakanja, kajti prepričan je, da je to vse, kar more storiti v sedanjih okoliščinah.
Veliko delavcev bo odpuščenih.
ESSKN, Porurje, 7>. avgusta. — Iz raznih mdiu.strijalnih okrajev prihajajo poročila, da bo 'kane »to avgusta odpuščenih več tisoč de-laveev. Kapitalisti zatrjujejo, da se jim obratovanje ne izplača.
Na Irskem in v Ulstru je 160,000 oseb brez dela.
Japonski prestolonaslednik .princ Chichibu, ki potuje sedaj po Evropi.
Milijonar—defravdant.
PITTSBURGH. Pa., 5. tvgusta. »Tohn A. Bedi, bivši predsednik Ca rnegie Trust Company, katerega so smatrali vsi za milijonarja. •><• bo moral zagovarjati pred sodiščem. ker je poneveril nekaj nad sOO.GOO dolarjev.
Delo za izločen je Japoncev.
WASHINGTON, I). C., 6. avg. Tzvrševalni svet Ameriške delavske federacije se je včeraj izjavil proti modifikaciji sedanje priseljeniške postave, ter obdolžil one, ki se zavzemajo za modifika-eijo, poistavo. da so neameriški, ker bi pustili v deželo ljudi, ki oe morejo postati državljani.
Sprejete so 'bile resolucije, v katerih se napada '' zavratno propagando, katero se širi po deželi v interesu raz vel j a vi jen j a priseljeniške postave".
XEWRY. Trska'. ">. avgusta. V včerajšnji seji ir-ske obrtne zbornice so govorniku d ukazovati, la je na Irskeon lOO.OOO. v UlKtru
pa GO,000 oseb brez dela. Nadalje j" na Irskem 30,000 oseb nezmožnih za delo vsled pomanjkanja hrane.
Dva usmrcena pri
eksploziji v Sofiji.
SOFIJA, Bolgarsko, o. avgu-rta. Na tukajšnji postaji je danes nastala velika eksplozija, ki je zahtevala dve človečki žrtvi. Postaja je sicer jako poškodovana, toda promet se nemotoma vrši.
Kaj je vzrek eksplozije, se zaenkrat ni dalo dogmati.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM - OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1C00 D:u. — $19.10 2000 Din. —$38.00 6000 Din. — $94 50
Tri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso* dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 8.50	500 lir..........$20 25
300 lir ........... $12.45 1000 lir..........$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu.
Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ail pa DVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Rank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	' jfew York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 40OT • •
GLAS NARODA, 7. AYG. 19f>o.
t?
Owned and Published by 8LOVSNIC PUBLISHING COMPANY f A Corporation)
Look Benedik, treasurer
Kei prirejeni koncert ni imel zasoljenega ir-peha. so pevci darovali iz -svoje blagajno $50.00.
Klub '"Prešeren"' naj bo za vzgled ostalim slovenskim društvom v Ameriki.	- *
■
j Vsi na delo s pot roje no ]>ožrtvovalno>:t.jo. pa bodo imeli pomilovanja vredni siromaki največ, kar jim moremo dati.
Plui of hniinr— of Um corporation and addrcaaoa of above officers: BI Cortland! St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
MG L A 8 NARODA" "Voice of the People"
Ieeued Every Day Except Sundays and Holidayt.
%a eelo leta velja Viet »a Ameriko
in Kanado_______$6.00
Ba vol uta------$3.00
%a ietrt lota_________$1.50
Za New York ta celo leto_ $7.00
Za pel leta____—_______$3.50
Za niozemstva ta eelo leto_$7.00
Za pol leta____________$3.50
Dopisi.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" uhaja vsaki dan ievzemši nedelj in praznikov.
Popili brea podpisa in osebnosti se ne priobcuje^,. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-tn*, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče nanuni. da hitreje
najdemo naslovnica.
LAH N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
PROHIBICIJA IN VELIKI BIZNES.
Forest City, Pa.
Gotovo mislijo rojaki po Ameriki. da v Fore^ft City spimo spa-kije pravičmiga, ker se nikdo nič ne oglasi. To pa ni resnica, am-pak zaposljeni smo z društvenim prireditvami in žalibog tudi s pogrebi.
Društva s*o se večinoma zvrstila. s svojimi vrtnimi veselicami, katere so bile vse precej po voljno obiskane.
Nekaj posebnega za našo naselbino pa je bil koncert 3. julija, katerega je priredila Slov. Godba iz Little Falls.
V dolžnost si štejemo, da se članom godlbe iskreno zahvalimo, ker ko so toliko žrtvovali za Slovence v Forest City, za nas je bil to res pravi duševni užitek. Se {'(•sebej izreka iskreno zahvalo Pevsko, in Dram. Društvo '"Naprej". kateremu je godba pripomogla da tako lapega gmotnega uspeha na piikniku 4. julija.
Želimo godbi veliko napredka in nasvidenje prihodnje lelo.
Pevsko dn Dram. Društvo Xn
je. ker ni potreba mrve vezati, pač pi jo naložijo v velikanske
kupe. Kdor mrvo knpi. pride sam ponjo in jo odpelje. V tamkajšnji okolici je v tv veleovčar jev. ki potrebujejo mrvo pozimi.
Kot -eni že canenil. v Homedale je danes vse drugače. Rojiki žive v bližini t tir se prav dobro razumejo. Pri delu pomagajo drug drug «mu, osefonega sovraštva med njimi ni opaziti.
Mimogrede naj še omenim, dn imajo poleg več parov ti ž.cih konj tud" v-ak svoj avtomobil.
Vročina je poleti tu precej huda. da si .ie kri j š" drwti zdrav. Stekli so mi. da v ena j-1 ih letih še' z uma. niso imcili noben* iga smrtnega slu-i čaja.
Obiskovaleev Slovencev iz raznih kra jev imajo vedno, kar je do-
Učenjaiki. ki imajo do-ti po-trpljnja in časa, so izračuna!', da sestoji človeško t lo iz toliko in ti-liko delov vode. soli m raznih kovin.
Ves materija!, ki tvori "človeško trlo, je pa vreden po današnji tržni ceni komaj 97 centov.
97 .'cntov! To je malo. jalko mn-lo. Kljub temu je pa na svetu d-»-sti ljudi, ki ni-o vredni niti fajfe tobaka.
*
O pretečem promogarkem št raj»
ku se je zadnj«' dni di.-sti pisalo !
in še danes so v ameriških dnev- !
i
nikih eele kolone o tem vprašanju.
Tisti ki natančno študira celo stvar. pride luihote do prepričanja. da so -.i zastopniki d"lavewv in deio(lajalce/\" sporazumeli, da ne bodo sklenili nobeneira s-pora-
Novice iz Jugoslavije
Zračni promet med Beogradom in' Gradnja novega mostu Reka-Su-Zagrebom.	j	šak.
v Bi ografi su ustanavlja del-j Kakor znano, so svojedobno re-n;ška družba, ki namerava uvesti ški fašisti razstrelili most preko stalni zračni promet- m<-1 Beo- (lit črne, ki je vi teal Reko s Su.ša-gradom in Zagrebom. Fstanovite- k«.m. Italija je po dolgotrajnih i.i; d< luišk^ družbe se ž" jx>gajajn podajanjih priznala svojo dolž-s tvornieo za izdelovanje letal i;osr, da na svoje stroške z«*radi "Ikarus" v Nov« m Sadu za na- noveira. Italijansko ministrstvo za
i;up \ Na .e nr
č hidroplanov. •j črti st> bodo prv
lne^«-
•važali samo časopisi, j
.n paket
ma kredit
i ! -ledvomno pi
javil.i dela j«> načrte za novi most ;"e odobrilo in votiralo potrebni za izgradnjo mostu. I)>'lo
počet ka b pasivna. A ko dobi državno podporo. namerava družba uvesti 1u »'.i potniški promet.
N< u vorški milijonar "Browning je vidik ljubi to j otrok. Možak je samec in ker ne v -, kam bi s svo-
Novi šef zagrebške policije.
Kak >r poroča zagivb.ška *"Ri-. ječ" i/, zanesl iivojra vira je dolo-| čd St je!>aa Radi-"* za nov <ra šefa , z;i<r> h-k _ra p< licij-dieira ravna-. 1<ljsiva preiskovalnega sodnika j dr. SlavLšo Koerld>r i,i in <ieer rn-j;li " liumaneira vodstva preiskave" proti njemu samemu ter umri o-
Ni še popolnoma ugotovljeno, kako velik je bil ter je danes obseg pogajanj, ki so se vršila med generalom Andrewsom. poglavarjem prohibicijske službe, ter velikim biznesom. da so doibi iz Tr^t velikega biznesa eksekutivne uradnike za prohSbieijske skupine. Niti najmanjšega dvoma pa ne more biti o tem, da je ta načrt,
naj bo te ali one vrste in značaja, popolnoma nezaželjiv. Predno p'i(jn ^pj^jj vs^m. ki cso se udeležili nadaljujemo, hočemo najpr\o ugotoviti, kaj pom-nja pravzaprav ■ koncerta in piknika.
ta načrt.	^ Dne 19. julija je društvo Xa-
Do pred par meseci je hodila ameriška prohibicijsJka služba j prir(M]ii0 ijjro Priseiram"". roko v roiki z Antisaloaisiko Ligo. Liga je bila v sedlu ter je diktira- j„ra se jjn€]a vršiti že poprej, la politiko prohibicijskega urada ter nastavljanje uslužbencev. Ko J|#t je	raj- rr0toverra vzroka
pa je nastopil službo general Andrews, je to pranehalo. Izvršili so 11>re]0^na Čeravno je bil nepri-reorganizacijo službe v namenu, da dosežejo večjo uspešnost in to')(rav n -as	]ep0 obiskana.
reoargar.Lzacijo je oid onega časa naprej tudi ''odobrila" Antisa-'x;1 ]lv.Li;1 udeležencem. Ionska Liga. To je bilo še preet j dobro in zdravo znamenje. Pome j jVf>r	nmonii v začetku po-
njalo je, da je prohibieijska jiostava na stališču enakosti z vsemi ?ret,e m0ram poročati, da kruta drugimi postavami.
Na temelju predlagane zveze z velikim biznesom pa bi bil po-
kaz. da so tuvkajišnji i-o jjtki zelo \ jiuii n ilijoni. je sklenil pohčeriti prijazni.	| par ravnili newyoi-škib dekle*.
Vsi ed te ga sva jih obiskala s Pred pa'* dnevi .ie pohčeril če-( prijateljem Val. ^Iareinom. Nje-, ško siroto ]Mary Spas. Dal .ii je in irov roadster je naju pripeljal ; razpolasro krasno stanovanje ter | i preko držav - Utah in Idaho. Na ji prvi lan kupil štirides -t oblek.' i potovanju je bil vedno dež.	! naslednjega dne pa trideset paf(
-ialim interniranim siva bivše hrvatske Mikanske siranke.
članom vod-■ Ijačke renti-
]»rej se tudi zahvaljuje vsem, ki so j Končno zahvaliva vsem Slo- r č.-v nam pomagali delati na pikniku i vencem v Uomedale za njih pri- j
jaznost in ijk>s1 režbo.
Louis Tauelier,
Roe k Sprinirs, Wyo.
.]« v. daj
se pa začele zanj in i
j za njegovo ljubezen do revnih otrok zanimati oblasti.
>
t Lepa ^Tarv. kaite.ro je poličtTi'. je n::mi ?č stara osemnajst let.
ZA "DOM SLEPCEV" V LJUBLJANI.
Pristaniška dela v Dalmaciji.
1/<_rr;idej;i pristaniškega nasip.i
Si_,li<;i, oziroma ra:<.širj--nj<- Wil-sf>n<»ve^a _ nabi*' žj.a j«- poverjeno spPiivk: tvrdki M. Mat^šič & ('<>.
z.i- v o' o 10.0s:{,Din. Z delom j se prične v najkrajšem ča-n.
(Sranjo pr'st;inišea na Brajdiei ]it i Sušaku je prevz Oo ]>odjetje
Beton" za	Din. Razši-
rili tudi pristanišči v Z •b-uiki in v K "»torn.
v kratkem. Stroški za nov >.(> proračunjeni na dva milijona lir.
Zagoneten uboj.
V Kumanovu j' na glavnem trnu 1 iak Omer Kminovič ustrelil -vu; -<ia n^danjeira prijatelja Tla.-ana Tarovoča. Ranj-aia je bila ta li neka ženska, ki je bila v Tajrovičevi družbi. Eminovič je »* 11 tak >j aretiran. O motivu svojega zločina ni hotel podati uobe-• '•Lra pojasnila.
Velika nesreča v Beogradu.
Povodom jiroshive oO-letnice Saveza dobro vol ii-ev je bila pred kratkim na Savi beneška mi*. Pri odhodu gosfov soje porušil leseni mos-j na obali, ki -luži kot pristanišče z.i lad.]«', ki vozijo v Ze^mun. Okoli .">0 oseb je padlo v Savo. Večina ljudi se ie sieer šilo.
I .
Škandali v hotelu "Esplanade" v Zagrebu.
s ni nt to leto neusmiljeno ir o spoti ari v naši naseilftimi. V aprilu j"
pcrtnooia ainičen napredek, ki je bil doaežon na ta način. Ni dosti nrla Mary Gerčman. Zapustila izrbire med diktati ali povelji Aniisa.lonske Lipre ter diktati velike-1	y maju .sta umrla Louis
ga biznesa. Diktatura te ali one skupine je mikaj povsem nedopust- j Qma]ien Zapustil je žtno in 6 ji^ga. Razventega pa bo postalo izvajanje prohibicije še bolj zlo- otrok< John Gerčman je zapustil glasno kot je bilo dosetlaj, če je kaj takega sploh mogoče, če bo ve- ~ nQ in 4 otroike v j)iniiju je umrl liki biznes povabljen, naj pomaga pri izvedenju prohibicijske P°-Joseph Pristavee. Zapustil ženf.
i in 9 o4rok. V juliju je umrla ilarv Po mnenju nasprotnikov prohibicijske postave in prav poseb- pjren(-.;- m zapustila moža ter 3
no po mnesnju navadnih delaveev, tiči vt liki btenes prav tako za pro-1 ^Antonia Hornbeck je za-hibici>skiin gibanjejn kot Antisalonska Liga. Povprečni državljan'
Durant <'ity, Pa., je nabral Jernej Kra.i e	Darovali so
sledeči:
Po .^'3.00: Jernej Krajec". Po $1.00: Anton Kacin. Ivan Rozman. Anton Malin«'. Ivan Pro-sin. Anton Siftie. Franc Vidmar, Jakob Skerjane. Frank Deibevo. Anton T.-kra, Albert Val "lieič. Frank Val c uči č. Ivan Zal ar. Ivan Franee<ič. Mihael Rijavič. Ler»]>old Valenčič. Jakob Debeve. Val. Ora-žen. Jožef Jaksetie. Ivan Pelin.
Po r>0<;: Jožef liepar. Ivan Bizjak. Jo/.ef 1'dovič. Mary Vales..
Švicarski novinar v Jugoslaviji.
V B.-ograd je prispel urelnik svii ar-kega lista "Neti«' Z irieher (Z«-itu!i-/" dr. Taub. znani piija-telj Jugoslovanov, ki ostane me-! j see «lni v Jug»>slaviji I r obišče j j tudi tlruira važnega mesta j icr. dr-:
! Iz Beoirrada poročajo, da kon-S^,v,>- ,h> ^ "Minira - jug. go-; centrirajo Grki in Bolgari svoje | 'u"i;,r V^ikah.
Bog ve, počeni bi raj t al Ko-v(-rta žegne, kate.re bo v Rimu' P rib račil ? To bo<lo žegni prve. druge in tretje vrste, a bodo vsi skupaj brez veljave, ker jih bo Koverta delil.
*
eele na meji.
Tako bolgarski kot grški po-s.l mik )>a izjavljata, da na kak« vojno ni niti mislit:. Kako pa tudi? Balkan in vojna? To vendat ne spa la skupaj.
pustila moža. Ignac Grum zapu-1 Barbara No vesel. Feliks Zavnyk.' y js;inv Yorku ža prodajajo kaše ne bo nikdar mogel iznetmi prepričanja, da je veliki biznes po-JMjl iženn in fi otrok	j Frane Repar, Anton Iskra. Anton uiornijsko grozdje iti sicer po dva
Družini Anton Gerčman je umrl Simčič. Alojz Geržina. Alojiz Ba- dolarja zaboj. 13-Ltni sin Etbin. 3(L. julija je bil la nt, Frane Valenčič. Avgust Kert. Nekdo, ki kupčuje z grozdjem i v rovu v bližnjem Carbondale ubit
«pese val uveljavi jenje prohibijske postave v nainenu. da ustvari •eno stanje za ibogate, drugo pa za revne.
Bogatini in veliki podjetniki so pričakovali, da bo moral dela-
te.
M. K.
vec, ki je reven kot cerkvena miš, izhajali brez pijače in da bo pri- p-rank Skubie. 27 let star, vdovec šel vsled tega v ponedeljek zjutra j boli redno na delo kot pa je pri-	4 otroke in st-ariše.
iel pred probibicijo. Podjetnik in trgovec, ki je bogat, pa bo lahko dobil pijače kot jo bo hotel in razventega bi še užival prednosti in dobičke treznih delaveev.
To je mogoče resnično ali pa tudi ne. Obnašanje povprečnega! podjetnika pa nam potrjuje vrjetnost te domn-eve ln jasno je	Homedale Idaho,
predvse&n, da se podjetnik ne briga za telesni in duševni blagor de-!	<janes ^ ^ nikdar sliša-
laveev, temveč da skuša povečati svoje dobičke s tem, da ima trez- ]o 0 fe ^jovenski naselbini, čerav-ne in marljive delavce, katerih ne slabi in meša alkohol.	uo je žo n Ieft ^lkar w tu na.
Raz\'entega pa je neameriško in naravnost zlokabno. da bi se Kc]jjj	rf.ja^i
dovolilo ikaki skupini plačevati mezde vladnim uslužbencem. Ka-j y jpta 2914 |)iia naprodai darkoli so se roerodajni krogi poslužili takega načrta, je pnwlo ^|zeirrija na t«» kr-aju, ra^o na me'-'vsakem filnčaju do trpkega obračuna.	)j: Oregon. Koliko je meni znano.
Splošno znano primero za to najdemo v West Virginiji V tej ^ je u> prflike poa'nžilo osoan Slo. drŽavi, vsaj v nekateri n okrajih, so plačevali preanogarski baroni' YerMjev \7 Rock Springs. Wvo.. plače pomožnih šerifov. Po«slodiea tega so bila prelivanja (krvi in1 ra/ven t»nega, z družinami, poboji, karteo-ih nami ni treba nanovo naštevati tukaj.	| Zanimivo je poslušati te ljudi.
Nemogoče se je izogniti se takim posledicam. Kadar zakladajo jca(jar pripoveidu je jo o privatni ljudje vlado s skladi, si avtomatično pridobe s tem pri vi-legije, in preneha se vsaka nepristranska administracija.
uplivalo. da je sklenil končati svo-
Franc Turšič. Lavrene Spetič. in njCga poledicami je napravil |Ko	n jegova
Anton Valemčiič. Stanko ITikmar. naslednji račun:	žena m-kega jutra krave molzt,
Jako-b Skok. Franc Vales. Frane	enega zaboja — to je iz | '0 n;,;!a 111 oža <'bešenega v hlevu.
Vsem naj bode ohranjen blag j Zatmik. Frančiška Zarmik. Stel 1 petindvajsetih, funtov grozdja _i
pomin, prizadetim pa naše soža-i M ihelič. Jo>ip Skerl. Jož.>f Pod- ... napravi čistega viiia najmanj i Preureditev kolodvora v Sarajevu.
lipee. Rok Čemeli. Franc Pahar. {n ._raion. če se poprešancu še 111 a-j Kakor poročajo iz Sarajeva, je -Tosip T ihovin, Franc Zadu.	j]., Vod.i d«>lije, so dve galoiji. Dve; I^^mei »10 ministrstvo odreddo. da
Pretekle dni j«' v v.-lik'-m hotelu " K-idamole*' v Zngre!»u skll-pnia ltila b-ničev ]: »zdravila neko nemški govoreče omizje s "klici. "lini z Židi! (Jovorite hrvatski!*' Družba je zaman protestirala in pojasnj- vala. da vmes tnjei. k« ne razunvjo hrvatski. Alladeniči napadli div;-žbo s palicami, na kar s.- je razvil med obema strankama hud pretep. V tem hipu je m-kfl » >:akričal, da bo tekla še kri. so panično zapustili lokal ; pu<ti\Ši svoje stvari na ni' ^u. V j i ekaj ninutah je bil obsežni lokal 'pra/en. Posledica: za več tisoč dinarjev neporavnanih računov. i:inu v Uosni. ki je bil proglašenLn Amerikanee in en Av-trijee. sta za mrtvega, se je nedavno vrnil i,jja pošteno tepena. iz ruskega vjetništva t« r vložil j y Zagrebu s- sicer v resnici tožbo proti nasledniku njegovega j cmškutari bolj kakor povsod posestva, Za m d i f.Tinalmo^i iz (!iigf-d. čudno pa je. da so Za-katerih si ni znal pomagati, je iz- oT0bČani začeli zgraža.ti nad tem gubil pravdo. To je nanj tako'^]c SCf]aj m ,ia stresajo svojo j--
Tragedija vojnega -jetnika. Peier P.arlaš. pos.--tnik v Ilrast
Po 2">r: Franc Spetič
• ga Ioni — po dolar kvart — je* gradnjo novega kolodvora
zo nad tnjei.
Koliko tiskarn imajo v Jugoslaviji.
\"a knjižni raz-ta vi. ki se j.- na-(iavno vršila v Firmzi. so bili lelo zak opani tudi izdelki jugoslovanskih založ>b in tiskarn. Beo-«i,-adska državna tiskarna je ob
Denar ^110 sprejeli in ga bomo osem dolarjev. Pri eni >;uiii bak-i v Sarajevu čim prej prične. Xa-tfej priliki izdala okusno oprem-
t je torej šest dolarjev čistega do- ' r1' /x n'«>vo kolodvorsko poslopje' lien katalog razstave iz katerega
poslali na pristojno mesto.
Uredništvo.
j lučka.
-1 ze
izdelani. Xa kompl -ksu, sedanji kolodvor.
Doeti boljše bo, če sprejme general Andrews najboljše mož-. hUi na v,„h krajih. Obdarjeni sc j kako leto starejša od njega.
ki jih more dobiti z $»7500 na leto kot da se spušča v tako nadležno tovarišijo ali družabnistvo, o katerem baje sedaj razmišlja.
Privatni interesi nimajo nobenega posla«v vladi in administraciji aji bi ga vsaj ne smeli ime<ti. Tudi vmešavanje Antisalonske L»i-ge v administracije zadeve je bilo nedopustno, nepostavno, a se je kljub teiuu vršilo prav do zadnjtiga časa.
Bedasto bi bilo vprizoriti sličen eksperiment 7. drugo skupino fanatikov, v tem slučaju s skupino velepodjelnikov.
Starost žene.
Z«-lo se raizliku.i -.jo mnenja gu de starosti ž-ne. Eni pravi j«, daj i»ro:: staremu lopovu se je vr-j mora imeti vsaj polovico let svo- - ],, c]0!o-a porotna obravnava. ^Io-j ,i"ga moža. drugi trde. da je naj- j,;ak je jmrl „a sebi grehov kot b«--1 boljše za obe strani, ako s-ta ena-'la-. [Lil m slaba mu je predla. to-1 ko stara, tretji zopet mislijo, da j tja i,aei polegtega tudi izbor-svejih j mora biti razlike najmanj .1 let'.;	zagovornika,
težkočah, ko so so pričeli trebiti; dobe se pa ee]o ljudje, ki menijo, j p0 dolgotrajnem posvetovanju divji pelin iz zemlje. Ovirani so da je dobro za moža. če je žena za so ?a pa porotniki oprostili.
Sodnik se je same jeze kar pe-bili edino s prahom, užit.ne vode! Angleži, ki so brihtme glave, sn u;i ter j0 napravil oproščenemu ni bilo, da bližnjega met>ta nekaj i postavili nekako formulo, po ka-[(]0],_r0 ostro pridigo, čez 20 milj. ^Zapreke jim je dela-1 teri mora imeti žena polovico in 1 Oproščeni je gledal v tla. ko je
je med drugim razvidno, da ima-•Jugoslaviji	tiskariu; v
Hrvatskem 127. v rvirau prostor za projekt i i-aJi i ! Vojvodini 8"». v Srbiji in ("rni--ponienik kralju Petru Osvobodi- 2ori 72. v Rosni in Hercegovini tel ju.	23 in v Dalmaciji 22.
j Pa naj bi kdo nad proliibicijo ,-r;! zavorna s.-danji kolodvor, se: jo v .Jugoslavi. ! zabavljal	1 :irrdi velik j;>vni Trg. kjer bo re- i Sloveniji in na
ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI
la velikanska reka (Snake river), ker tam tedaj ni bilo uobenega mostu. Da niso vse pustili ter zbežali, je pripisati ogromnim stroškom selitve in drugemu.
Danes je pa v Homedale vse drugače. Krasni domovi a* košatem drevju, na tisoče raznovrstnih cvntlic (videl sem gospodinjo, ki jc sekala lepe rože, da si je napravila pot okrog hiše).
Sadno drevje vsake vrste je le-
Rojaki, ki pojmijo nesrečo svojega bližnjega, so omogočili, da se je nabralo za Dom slovenskih slepcev — nad $1,100.00.
Darovi prihajajo počasi, toda redno. Svote posameznih darovalcev sicer niso velike, pa so pomembne, ker so bile darovane v 4os tudi dobro bbrodilo, pos-ftmo globokem pojmovanja ptrašne usode najv tčjih revežev *v <lom"o-vini.
"Glas Naroda" je od 27. aprila do 31. julija poslal v ta človekoljuben namen že štiri poŠiljatve in sicer:
Prva poailjatev 27. aprila 1925 Dru^a poiiljatev 4. junija 1925 Tretja pošiljate v 23. julija 1925 Četrta pošiljatev 31. julija 1925
$ 789.70 $ 86.10 $ 174.65 $ 50.00
D. 48,155 D. 5,136 D. 9,780 D. 2,700
Skupaj . . . $1100.45 D. 65,771 Četrto pomijaterv tvori dar priznanega slovenskega pevskega kluba "PrejkretT' iz PHebho, Colo.
jabolka. Cresenj ni, breskve po drža\*i TTtah dn Idaho so pa po-zeble.
Tai pridelajo mnogo žita ftšeni-ce in ječmeina. Imajo tudi mnogo krav. ker se maslo prav lahko proda.
Največji pridelek pa je seno in detelja. Kosijo ipo štirikra/t v letu. Skoraj bi člorvek ne vrjeJ, da nisem videl z lastnim očesom, koliko se tega pridela. Značilno pa
še 7 let moževe starosti. Taiko nah,jia j)a pridiga končana, je pn-pr. bi moral 30 let star moški po ■ meinbno pogledal "smlinika in dr-ročiti mladenko 22 let. to je 15 in j žavne sra pravdnika ter pomembno
mora.- jzjavil
7: moški, star 40 1' (t, hi vzeti za ženo mladenko 27 let itd. Toda kolikor bolj se ranože let-a nioškejra, toliko manj je raznnerje v tej formuli proporc i 011 i ran o in neki hudobneži so k formuli pripomnili. da jo je napravil najbrž 'trak starec. Pri natančnem pregledovanju vidi. da kolikor bolj se množe leta moškega, toliko bol j vpadago leta ženske. Pred kratkim je bilo poročamo tudi o mne nju čikaškega učenjaka Redfiel-da slede starosti, katera je potrebna. da s-> rode dobri in človeški druži)i koristni ljudje. Ugiba se to in onrt. (ki propogostoma pa ne drži dobro ne eno ne drugo. Kjer ni (Juševneiga sklada med zakoncema, taan ni sreče m tam ne pri hajajo v poatev nikake formule in nikaka druga mnenja.
— NV bojte se, zanaprej se bom merkal slabe kompanije.
Vse evropske države ba rade plačale Ameriki svoj dolg. če bi jim Amerika toliko posodila, da bi mogle ta dolg plačati.
Ameriško čassopisju je objavilo sliko srbskega prestolonaslednika Petra. Lep in prijazen ran&iottk je.
Prest olo naslednik je čac-ftini predsednik najmanj dvajsetih jugoslovanskih organizacij ter ime-jitelj dve^ polkov in ene bojne ladje.
Ali ni to mato pretežko brtine za tri leta starega fantka f
V vseh slučajih
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačan je denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI
_:_________._l
GLAS NAHODA, 7. AVG. 1925.
■ 0 us la we Flaubert:
j LEGENDA.
Julijanova ore in mati sta prebivala v gradu, ki je stal sredi gozda na pobočju nekega griča.
štirj' o grelni sitolpi so imeli spičaste strehe, pokrite s svinčenimi ploščicami, in zidovje se je opiralo s svojimi temelji na ogromne pečine, ki so se strmo spuščale prav do dnu vodnih jarkov.
Tlak na dvorišču je bil snažen kakor cerkvena tla. Dolgi žlebovi v podobi zmajev z navzdol obrnjenimi gobci so bruhali kapnico proti cisterni; in na oknih vseh nadstropij sta se razcvetala po slika-
ske glasove; glava ji je omahnila nazaj na blazino, nad katero je visela mučeniška kost v okviru od živordeeega rubina.
Naslednje jutro je izprašala vse služabnike, a vsi so izjavili, da pu-sčavnika niso videli. Sen ali resnica. to mora biti sporočilo iz neba; vendar se je varovala o tem iz-pregovoriti, zakaj bala se je, da bi ji očitali napuh.
Gostje so se razšli s prvim svitom; in Julijanov oče je bil pred vhodom, kamor je bil pravkar spremil zadnjega, ko se dvigne nenadoma pred njim v megli berač. Hil je cigan s spleteno brado, s
udi loncih bazilika in heliiotrop.
.srebrnimi obroči na gornjih lak-l)ru«ra ograja, od kolov, je ok-; ,	,
■ teli, s plamenecimi očmi. Z navdihnjenim izrazom je zajecljal te besede brez zveze:
— O, o, tvoj sin. . . mnogo krvi. . . mnogo slave! . . . ved no'srečen ! . . . cesarska hiša!
Nato se je sklonil, da bi pobral miloščino, in se je izgubil v travi, izginil je.
Vrli graščak se je ozrl na d<^no in levo, zaklical je, kar je mogel, /ivc duše nikjer! Veter je svišča 1, jutranja megla se je dvigala. To prikazen j** pripisoval utru-
ja
lepala najprej sadovnjak, potem zeleno hladnico, in igrišče, pažem v razvedrilo. Na drugem koncu je bil p»sjak; hlevi, pekarna, vinska klet in kašče. Vse skupaj je obkrožala zelena tratina, sama ograjena s trnjevo sečjo.
("uši so bili že tjiko dolgo mirni, <ia se brana ni dala več spustiti; jarki so bili polni votle; po zarezah pri zobca stih nadzidkih so gnezdile lastavke; in stražar s samo-st ro, ki se je ves ljubi božji dan »prehajal po osrednjem okopu, je
V kapeli je bil njegov prostor zraven staršev; in naj je bila božja služba še tako dolga, je ostal na kolenih na svojem klečalu s kapico na tleh, s sklenjenimi rokami.
Nekega dne med mašo, ko je dvignil glavo, je zapazil drobno belo miško, ki je lezla iz luknje v zidu. Priča pij ala je na prvo stopnico pred oltarjem, obrnila se je dvakrat, trikrat na desno in levo, ter izginila, odkoder je bila prišla. Drugo nedeljo ga je motila misel, da bi jo utegnil zopet videti. Res je prišla; in tako jo je pričakoval vstf-co nedeljo, to ga je vznemirjalo, zgrabila ga je jeza nanjo, in sklenil je. da se je mora i znebi t.
Zaprl je torej vrata, posul po stopnicah drobtin od kolača in se postavil s palico v roki pred luknjo.
Selo dolgo je moral čakati, potem se prikaže rožnat smrček, nato cela miš. Nalahno je udaril in je ostrmel pred tem telescem, ki se ni več genilo. Kapljica krvi je madežila kamenita tla. Prav hitro I jo je obrisal z rokavom, vrgel miško ven in ni nikomur nič povedal.
Po vrtu so vsakovrstni ptički zobali zrnje. Izmislil si je in vtaknil grah v votel trst. Kadar je zaslišal na katerem drevesu ščebeta-nje, se mu je potihoma približal, potem pa vzdignil svojo cev in napel lica ; in živalce so mu padale na ramena kakor toča, tako na gosto, da si ni mogel kaj, da se ne bi
Nadaljne podrobnosti o umoru ruske carske družine.
V Berlinu je izšla knjiga, v kateri dobro poučeni pisatelj natančno razpravlja o smrti ruske carske družine. Živeči sorodniki carja nikakor nočejo verjeti, da je carja, njegovo ženo in njegove otroke res zadela strašna usoda. Trupla so boljševiki polili s žvepleno kislino.
O usodi zadnjega ruskega carja in njegove rodbine se širijo še vedno razne legemde. Mnogi Kusi no v• rjamejo, da je bil car res umorjen. Tako na pr. earica-vdova po
bolan in ni mogel hoditi. Jerov-skij je prev.it al nekako smrtno ob-sodbo in car, ki na to ni bil pripravijo«, ga je prekinil z nekim
Aleksandru III.. Nikolajeva ma- vprašanjem. V tem je že zadonela ti, ki Živi v Kodanju. še vedno no-!salva v Par minutah so bili vsi
če odredit« maše zadušnice. ker je prepričana, da njen sin z rodbino še živi. V uradnem sovjetskem poročilu /. dne 19. julija 1918. je bil .samo mimogrede cunenjcn uiiior carja s pripombo, da sta njegova soproga in sin na varnem, dočšm o usodi carjevih hčera poročilo sploh molči.
Te dni je izdal N. A. Sokolov v Berlinu v založništvu "Slovo" knjigo "Uibijs-H'o carsko j sem ji" 11*mor carske rod,bitne), iz katere
člani carske rodbine mrtvi. Trupla so potem odpeljali s tovornim avtomobilom k samotnii jami v o-kolioi kjer so jih polili z žvepleno kislino, nato ipa sežgali in vr-
Sredstvo proti jetiki - cepljenje.
Odkar je nesmrtni Koeli odkrili lezli v rodbini. Umrl pa ni niti bacil jetike, je medicina nepres. den. O slučaju govoriti bi se reklo t£no na delu, da bi našla vpliv zapirati oči pred 'dejstvi. f proti tej strašni ljud&ki bolezni, j Talko je bilo poročilo zdravni-I-ist i so že vočkrat poročali, da J kov pred pariško Akademijo. L. preizkušajo na Spa.nj.Nkom in v : Bernard, član akademije, je ame-•Tužni Ameriki nekake1 sredstvo, j nil pri oej priliki tudi neko tiru-itakoovaaio Feramovo cepivo.- ne -jo sredstvo, tkxv. sanochrysrn, ki
ve se pa št*. da li so poskusi uspeli.
Pred kratkim je prodrla v javnost vest, da so Francozi odkrili
so ga iznašli na Danskem in o ka-tcremi smo v našem i is tu svoječas no že govorili. Dejal je. da se sa noelirvsin še danes uspešno upo-
cepivo proti tuberkulozi. Te dni rablja za zdravljenje odraslih bol-
zdravniki Ni gre, Guerin. Bouquet. Wilbont in še več drugih poročali a- pariški medicinski akademiji o uspehih, ki so jih dosegli tekom dvajsetletnega raziskovanja v laboratoriju Pasteurjevega inštilnua in v poslednjih treh le-
nikov. V.-aklar je treba biti pri njegovi uporabi previden, vsled česar je že doktor Molgaard. njegov izumitelj, svaril pred splošru} uvedbo sanoehrvsina za zdravljenje na tuberkulozi obolelih ljudi.
Kaikor vidimo, poklicani krojri
l'I " 11 €1 J11 1 HI USIVIIIIJI-UI <rn<l IU| JI. .	.....	, TIS
,,,,,. • ,	, ijenosti svoje glave, ker je premalo t
zlezel, kakor hitro te samce prehu- , *,	.	lot,. tlil „ ...	. .
. , ,	. ... spal. — Ce spregovorim o tem, se . '	luu^n .wij,
do pripekalo, v strazarnico m je . , v .	. . 'smeial srečen svoie zlobe
, . .	. bodo norčevali iz mene, — si je , J* '	J
zaspal kakor menili.	. . .	.. . Nekoč zjutraj, ko se je vračal
' .	i ,, , . ..dejal, vendarle ga je slepila siiaj-I	J'	J
Znotraj so se povsod blesketah • ^ ^ nj	sina -	po srednjem okopu od tega svo-
zelezni oboj.; po sobah so prepro-;^	^ ^ ^ na ^ ^ jejra početja, je zagledal vrhu ob-
ge branile mraza; omare so -bile (d	^	^	rambnega zidu velikega goloba,
natrpane s platnom, po kleteli so 1
se grinadiii vinski sodi, hrastove
Zakonca sta si tajila svojo skriv-
. . . , „, . . , A .. . . nost. A oba sta ljubila otroka z skrinje so škripale pod težkimi , , „	, .. .
enako nežno ljubeznijo; in ker vrecaiui denarja.	'	, .	. _
- -,	^ta ga spoštovala kot pri Bogu
\ orožni dvorani, med zastava-	.	.
........	. 'zaznamovanega, sta imela zani ne-
mi in jelenjinu glavami, si videl , „ . , , . ,, .
„. . . . ,	. skoneno skrb. Spal je na blazinah
orožje vseh ciisov m vseh narodov, I .,..„. ,	, ,
. .	'z najmehkejsim puhom; nad le-
otl ainalekitskih prac in garamant-
skib kopij tlo saracenskili kratkih,
.-širokih mečev in normanskih že-
leznih srajc.
Na velikem ražnju v kuhinji se
žiščem je gorela neprestano svetilka v obliki golobeka; tri dojilje so ga zibale; in lia tesno v plenice povit, z rožnimi lici in modrimi
... , . , , , . . . , očmi, v brokatnem plašču, s čepi-je lahko obračal cel vol; kapela je '	^ ....... , ,
. , ... . , , .. '	ieo, liosuto z biseri, je bil podoben
bila sijajna kakor kraljevska mo- I .,	T ... „ , .
.	, . ... i majhnemu Jezuscku. Zobje so mu
lilnica. Na skrivnem kraju je bi- ( jj
la celo kopalnica po rimljanski '
šegi; toda vrli grajski gospod se ji je odrekel, češ da je to maliko-valska navada.
Vedno ograjen z lisičjim krznom se je sprehajal po hiši, sodil pravdo svojim vazalom in poravnaval prepire sosedom. Po zimi je gledal, kako so nalet a vale snežinke ali si je dal čitati pripovedke. Komaj pa so prišli prvi lepi dnevi, je jezdaril na svoji muli po stezicah kraj lepega zelenega žita in je kramljal s kmeti ter jim dajal dobre svete. Marsikatero je bil
ne da bi bil samo enkrat zajokal.
Ko je bil v osmem letu, ga je mati učila peti. Da bi mu vzbudil pogum, ga je oče posadil na velikega konja. IMe se je veselja nasmejalo in kaj hitro je znalo vse, kar se tiče bojnih konj.
Star. zelo učen menih ga je u-čil svetega pisma, arabskega štetja latinskih pismenk. in mu kazal, kako se delajo na pergamen lične slike. Delala sta skupaj, prav na vrhu nekega stolpa, daleč od vsega hrupa.
Po uku sta hodila na vrt, kjer
je razvidno, da so člani črezvrčaj- *odlmie. Med agenti črezvičajke ke v -Tekaterinosilaviu v noči od 16
tih na vete rinarski in medicinski ^ intenzivno iščejo novih, uspešnih kiiniki. Omenffmi učenjaki so že sredstev za pobijanje ene izmed i prod niesee.i sumarično objavili • najhujših bolezni, na kateri od :ii ostanke v jamo. Pri preiskavi dosežene uspehe : nova dejstva, ki [ pamtiveka trpi človcištvo. Fpaj-našli tani samo nekaj predme- so jih iznesli pred akademijo, pa ' 1110. da naši zanamci ne bodo več
upravičiijejo upanje, da bo tli-j tako brezpomočni in ne oboroženi h t rktiloza če že ne v najkrajšem I napram tuberkulo/i. kakor so bili ]>a vsa j v dogledneim času dveh. I naši prodniki in mi. treh l.-t toliko preštudirana in ra-ziskana. da bomo lahko rekli: tuberkuloze ni več. človek je zmagal nad n jo.
' Kaikor znano, nagdbljejo skoraj
lo\. ki jim je ogenj slučajno pri-z a nesel. Med teimi pre<lmeti so bili ostanki čevljev, par gumbov in draguljev ter dobro ohranjen človeški prst. Točni oged je pokazal, (ia so bili ti predmeti last carske
ugenil, potem pa se je oženil z go- sfa zložno	proučevala cvet-
spodično visokega rodu
Bila je zelo bledega lica, malce ponosna in resnobna. Naglavni nakit se ji je dotikal podbojev pri durih, vlečka njenega suknenega krila se je vlekla tri korake za njo. Gospodinjstvo ji je bilo vrejeno kakor notranjščina v samostanu; vs; i ko jutro je delila služabnicam opravke, nadzorovala vkuhano sadje in mazila, predla na presli-co ali vezla prte za na oltar. Tako je molila Boga, da je dobila sina.	,	*
Tedaj so imeli veselje, in pojedino, ki je trajala tri dni in štiri noči; plameniee so jm svetile, bar pe so pele, tla so bila z zelenjem postbina. Najredkejše dišave so p;igrizali k kuram, velikim kakor janci; za zabavo je stopil iz neke paštete pritlikavec prednje; in ko je zmanjkalo posodja — zakaj gostov je bilo vedno več — so morali piti iz rogov in čelad.
Mlada mati se ni udeležila tega slavja. Ostala je mirno v postelji. Nekega večera se prebudi in za pazi v mesečini, ki je prihajala skozi okno, kakor nekako pregi-bajočo se senco. Bil je starec v meniški halji, z rožnim vencem ob boku, bisago na rami, kakor na svetu pušeavnik. Približal se je je njeni postelji in ji je rekel, ne da bi odprl usta:
— Ratiuj se, o mati, tvoj sin bo svetnik!
Hotela je zakričati; toda on je zdrknil po luninem žarku, splaval nalahno v zrak in je izgjpil. Slavnostne pesmi so se krepkeje:
lice.
Včasih se je pokazala spodaj v dolini vrsta tovorne živine, ki jo je vodil pešec, po orijentalsko na-lišpan. Graščak, ki je spoznal, da je to trgovec, mu je poslal slugo naproti. Tujec, ki je dobil zaupanje, je krenil s svoje poti; poved-li so ga v sprejemnieo in izložil je iz svojih zabojev kose baržuna in svile, zlatnine, dišav, čudnih stvari, ki bogsigavedi čemu so; naposled je možak odrinil z velikim dobičkom, ne da bi mn bil kdo kaj žalega prizadel. Drugič zopet je potrkal na vrata trop romarjev; Njihove premočene obleke so se kadile pred ognjiščem; in ko so se nasitili, so pripovedovali o svojih popotovanjih: kako so blodile ladje po razpenjenem morju, kako so potovali peš po žgočem pesku, o krutosti poganov, o sirskih votlinah, o jaslicah in o božjem grobu. In potem so dajali mlademu gospodiču školjk, ki so jih i-meli na plaščih.
Cesto je graščak gostil svoje stare vojne tovariše. Pri pijači so se spominjali svojih vojen, naskokov na trdnjave med treskanjem oblegovalnih strojev, čudnih ran. Julijan, ki jih je poslušal, je vzklikal ob njihovih besedah; tedaj njegov oče ni dvomil, da po pozneje osvajal dežele in mesta. — Zvečer pa, po zdravi Mariji, kadar je šel mimo sklonjenih ubožcev, je segal v mošnico s toliko skromnostjo m s -tako plemenitim obrazom, da je njegova mati za-trdno upala, da ga bo videla svoj
ki se je šopiril v solncu. Julijan je postal, da bi ga gledal; zid je "bil na tem mestu okrušen, ponevedoma je začutil pod dlanjo od-krhnjen kamen. Obrnil je roko, in kamen je izpodbil ptiča, ki je padel kakor kepa v jarek.
Planil je proti globini, trgal se ob trnju, stikajoč povsod, urnejši od mladega psa.
Golob, z zlomljenimi perotmi, je vztrepetaval. viseč med drenovimi vejami.
Žilavost njegovega življenja je otroka dražila. Jel ga je daviti; in ob krčevitem zvijanju ptiča mu je tolklo sree in se mu zalivalo z divjo in burno naslado. Ob njegovem zadnjem naporu je začutil omotico.
Zvečer med jedjo je oče izjavil, da se je treba v njegovih letih učiti lovske umetnosti; in poiskal je star zvezek, v katerem so bile naštete po vprašanjih in odgovorih vse lovske zabave. V teh zapiskih je razkladal mojster svojemu vajencu umetnost, kako učiti pse in sokole, nastavljati zanke, kako spoznati jelena po izmetu, lisico po sledovih, prava sredstva, kako ločiš njihova pota, kako jih iz-ženeš, kje imajo ponavadi svoja skrivališča, kateri so najugodnejši vetri; našteti so bil tudi klici in razložena lovska pravila.
Ko je znal Julijan vse te stvari na izust, mu je oče sestavil pasjo tropo.
Najprej si zapazil v nji štiriindvajset berberskih hrtov, ki so bili hitrejši od gazel, a radi prevroče-krvni; potem sedemnajst parov bretonskih psov; to so bili belo-škropljeni rdečedlakei, zanesljivo izvežbani, prsati, in hudi lajavei. Za gonjo na divje merjasce in za nevarno zalezovanje je bilo štirideset pinčerjev, kosmatih kakor medvedje. "Veliki tatarski psi, skoraj tako visoki kakor osli, ognjene dlake, s širokim hrbtom in ravnimi skoki, so bili določeni za zasledovanje turov. Prepeličarjem se je črna dlaka svetila kakor saten; in talboti so bevskali enako kakor angleški lovski psi. Na posebnem dvorišču je renčalo, stresaje verige.in vrte oči, osem alanskih dog; strahovite živali, ki skačejo jezdecem na trebuh in se niti levov ne strašijo. "Vsi so jedli pšeničen kruh pili iz kamenitih korit in imeli zvočna imena.
je poslušala angelj- J čas -še nndflrofa
(Dalje pnhodnjifi. i
Nemški socijaliati v Rusiji
Te dni je odpotovalo 62 nemških . sooijalnih demokratov in 2G komunistov v fiusijd, -kjer bodo kol delavski (nameščenci in industrijski uradniki - proučili bolj&e-viške foapo4*rake razmere.
na 17 julija 191 S. ubili ne le carja. ampak tudi se njegove otroke in da so bili drugi dan v Alapa-jc-vsku barbarsko umorjeni tudi ostali rla.iii vladarske hiše Romanovih. Komaj teden dni po umoru je prišla v te kraje Kolčakova armada in Sokolov je imel kot preiskovalni sodnik nalogo preiskati vso podrobnosti umora. To nalogo je mršil zelo vestno, kar dokazuje tudi njegova 'knjiga.
Kakor znano, se je car Nikolaj II. odrekel prestolu 15. februarja 1917. Pet dni pozneje je vlada Kerenskega slklctnila zapreti carja. Slo je c.a ugotovitev, dali sta car in carica res izdala ruski narod. o eemuir je bila večina Rusov prepričana. Obenem so hoteli rešiti carja preteče nevarnosti, ki mu je pretila od strani razjarjenih vojakov in delavcev. Ob izbruhu revolucije je skoraj vsa carska rod bina izginila. 19. avgusta 1917 s«o pripeljali carja v Tobolsk, kjer so ravnali <7. njim spočetka dobro. Cim pa so prišli na krmilo boljše-\iki. je prišla iz Petrograda sovjetska brzojavka "da ljudstvo nima sredstev iza vzdrževanje bivše cars-ke rodbine in da naj ji dajejo v bodoče samo stanovanje, kurjavo. razsvetljavo in navadno vojaško hrano." V aprilu 191S je prijel v Tobolsk tz izreklnrnii poobla stili sovjetski zastopnik Vasilij Jako vi je v v spremstvu 150 rdeče vojske, da odvede carja. Kam tega Jak o vi je v ni (povedal. Jakovljcv je 'bil predvojni politični izgnanec. živ el je v Ameriki in pozneje v Nemčiji, odkoder se je po revoluciji vrnil v Rusijo. Ta Jakovi jev je jeseni 1918 pri bežal k "belim" in jc Vudi priznal, da je odvfdel carja iz Tobol^ka. Bi! jc aretiran in je brez sledu izginil, kar pomeni, da so ga ustrelili. Toda sovjet v Tobolsk« Jakovijc-v« ni zaupal, ker se je bal. da u-tegne carja osvoboditi in poslati v inozemstvo. Zato ni dospel iz Sibirije v Rusijo, ker so pra v Jeka-termoslavu na kolodvoru zadržali. Carja šo tu s carico in s hčerko Marijo zaprli. 20. maja so pripeljali tudi prestoilonasledfnika in o-stale tri carjeve hčere. Dobro ravnanje s carjem, odpor proti temu. da bi carja zadržali v Jakaterino slavu in poznejši Jakovijev prehod h Koleaku. vse to je >po mnenju Sokolova dokaz, da Jakovijev ni bil pravi boljše vik in da je hotel carja rešiti po naročilu nemške vlade.
V Jekaterinoslavii so ravnali s carsko rodbino grdo. Vsi člani so morali jesti za skupno mizo z vojaki. »ki so se vedli -napram carjevim hčeram zedo nedostojno Sokolov oibjavlja več dokazov, da je komisar črezvičajke Jurovskij 7. 10 vojaki 17. jnQdja pomoči po-rtreljal vse člane carske rodbine a dvornim zdravnikom Botthinom in uskufbenci, In sicer v leteti hiše. kjer je internirana rodbina stanovala. Tik pred smrtjo so jih po-^ zvali v klet. Car je sam našel i ja prestolonaetodnika, ki je bil teSko
ki s o umorili rusko carsko rodbino. je bil baje tudi neki avstrijski vojni u.jetn.ik Nem<ov (bržkone psevdonim) N;: sten; hiše. kjer je našla carska rodbina tako tragično snirt. je bil madžarski podpis; Ve rli as And ras, 1918. Vil. 15. Oersegen ter podpis bivšega vojaka tirolskih cesarskih strelcev E-(hiarda Laehera.
Ko je bela armada zasedla Je-katerinoslav, so naši na pošti kopijo izvirne brzojavkel ki jo je poslal predsednik uralskega sovjet a Bjcloborodov takratnemu tajniku sovjeta ljudskih komisarjev v Moskvi Oorhunovu. Brzojavka je bila seveda šifrirana. Z veliko težavo so prečitali vsebino, ki se je £rlasila : "Povejte Sverdlovu. da je zadela vso rodbino i-ta Usoda kot carja." "Brzojavka je bila isti dan zvečer v Moskvi tako, da je zdaj dokazano, da je bilo uradno poročilo sovjetske vade, v katerem se govori o carici in prestolonasledniku. ki sta "na varnem", navadna laž. Boljše viški komisar" Radek. Vorovskij in Cičtriin so so pa vziie temu pogajali z nemškim poslaništvom o tem, da ostanejo žive vsaj velike kneginje nemške krvi, ne da bi priznali, da že davno vedo za njihovo smrt. Dan pozneje so umorili v lfi km. oddaljenem Alapajevsaku na isti način kot carja in njegove otroke še nekaj članov carske rodbine, med njimi mož	earičmo sestro. Tamošnji so-
vjet je objavil v časopisih samo poročilo, da je neznana tolpa odpeljala vseh 7 članov carske rodbine in da nihče n« ve kam. V resnici pa so našli pozneje trupla v nekem rovu biku mesta. Neki veliki knez je bil ustreljen v glavo, druge so pa eaio??tavno žive pometali v 20 ni globoko jamo. Poleg tega so umorili že 13. junija v perrasekei* predmestju v tovarni Metoviliha velikega kneza Miha jla. r-arjevega brata, ki mu je bil namenjen po abdikaciji Nikolaja IT. ru^ki .pre-^tol. Bil je umorjen obenem s tajnikom Johnso-nom. Trupla obeh žrtev so boljše-viki sežgali.
Prvi avtomobil.
V M ona ko vem je mednarodna vsi moderni fiziologi k sodbi, da'razstava vseh prometnih sredstev izvira Tuberkuloza, kadar in kjer-{ Pri tej priložnosti je mogoče vi koli se pojavi, že iz rane mladosti j deti prve tipe avtomobilov, med bolnikove, ter ostavi za seboj bo- njimi tudi prvi avtomobil sploh
disi kal -»m rt ne boltizni. bodisi nedolžno vročico; ki ostane včasih brez slehernih posledic, včasih pa tudi ne.
Iz tega vzroka bi torej imelo preventivno cepljenje uspeh le tedaj. če bi se izvajalo počenši tret-7ji, najpozneje pa deseti dan po rojstvu deteta. Poznejše cepljenje bi svoj namen zgrešilo, ker je takrat novorojenček navadno že infieiran s tuberkulozo.
Cepivo so najprej preizkusili lia opicah in na teletih, ki iso za tuberkulozo najbolj dostopna. Izkazalo ?=e je najprej, da je cepivo docela neškodljivo (kar je velike važnosti in pa, da so bile cepljeno živali proti okuženju popolnoma zavarovane.)
Upravičeno lahko torej trdimo, da danes ž-i poznamo sredstvo proti živalski (tuberkulozi.
Doseženi uspehi so raziskovalec ,še bolj vtzpodbodli in sklenili so, preizkusiti sredstvo tudi na človeku. pravzaprav na otroku. Pri j lerijana t'-m so morali biti silno previdni.
V naslednjem nekaj statističnih podatkov, ki so jih Negre in
Voz ima znamko Benz, načrt zanj jt- bil napravljen 1. 1883. konstru irali pa so ga šele dve leti pozneje. Avto je na razstavi ravnal njegov izumitelj inž. Karel Heinz, ki je danes 82 let. »star. Istočasno s tem prvim avtomobilom je bil izumljen tudi prva molocikel. Izumil ga je inž. "Daimler, ki tudi še živi. To prvo motorno kolo je vozilo le 12 km. na uro.
Budistična razstava v Ljeningra-du.
V Ljeningradu bodo priredili budistično razstavo. Organizacija jc v rokah nekoliko budističnih svečenikov, ki so nedavno dospeli v Rusijo.
Morilec Kosztka izpuščen.
LEPA PRILIKA.
Posestvo z živino, vsem orodjem in pohištvom, lep vinoigrad, zidana klet, doAti gozda itd. je naprodaj pri Semiču na Dolenjskem. Poslopja v doforem <?tanjn, z opeko krita. Pojasnila daje-. A. Janežich, 7375 Kern Ave., Detroit, Mich.
Fi naučnesra nadsvetnlka Štefana Kosztko. ki je bil vsled 'uiboja huzarskega podpolkovnika Va-obsojttn na štiri leta ječe. so izpustili iiz zaporov, ker se je državno prevdništvo pridru-
žilo mnenju sodnih zdravnikov, tovariši objavili Akademiji v pod-j da bi utegnil imeti zapor usode-kr« pite v svoje metode.	polne posledice na morilčevo
prvem polletju leta 1922
so
cepili 122 dojenčkov. Od teh ni (nobeden umrl na tuberkulozi. V evidenci jih imajo od teh še danes 94, ki so popolnoma zdravi, d oči m so se jim ostali zgubili izpred oči.
Leta 1924. je bilo cepljenih 137 otrok, ki -so vsi izvirali z jetičnih rodbin. Statistika iuči, da bi 32 od sto teh otrok morajo do danes
zdravje!
Nova taktika nemških komunistov
Komunistični kongres v Berlinu je zavrgel dosedanjo obstruk-cijsko politiko in je pristal na ta-kozvan recept Zšnovjeva, to je na* podrobno delo v parlamentu in v strokovnih organizacijah. Na ta
način hočejo poraviti nazadova-urnreti na tuberkulozi, ki bi jo na- nje v svojih vrstah.
ZASTAVE
svilene
AMERIŠKE. SLOVENSKE
IN HRVAŠKE
REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD.
Sigurno 25°/0 ccneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST. CONEMAUGH. PA.
•Rad bi izvedel kje 9e nahajajo sledmi rojaki: FRANK JENKO, PRANK BATIŠTA in JOE .ŠKiiljJ, vsi doma iz Topolca pri lliraki Bistrici. Prosim cenjene rojake Sirom Amerike, če kdo Ve za kojega naslov, da ini pa naznani,; ali naj se pa sami javijo. Tony Skok, S D. 1. Ko. 10. Oreat Valley, V. 7. (2x
ANTHONY BIRK
HI&NI IN SOBNI RT.TKAR IN DEKOKATOR
vsako t U strok« spadajoče dele.
ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAKOClLO. VPBAiAJTB
MENE ZA C2&*O. 1811 Stephen Street Bidgewood,	Brooklyn, IT. 7.
Telephone: Evergreen 2854J
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA '-GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI t>NKVNlK V 2QKU&BNIH BBSAVAH.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
* Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, H. 7.
0EA3 -NiMMUT'-f: Amjftg.

Hi
Kapitan Marry at:
JOSEPH RUSHBROOK
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
12
(Nadaljevanje.)
—	Veseli me slišati to. — Policija bo zadovodjna.
—	Policija! Sverta neberia! — je zarjul MeShane. — Ali ji hočeš to sporočiti, <i lopov?
—	Gotovo ne v katero je zaljubljen, a da je prišel semkaj radi take afere. S tem se bodo zadovoljili, kajti zaljubljencev se nikdo ne boji ter jih nikdo ne opazuje. ^Za/nesite se nato, ker ne morem •toriti nič »boljšega, da služim svojemu 'gospodarju.
--No, mogoče unate prav. Ta šampanjec mi ne diši. Prinesite
buteljko burgundea, Dimitrij. Ni vam treba tako zijati, je že vse v redu. Kapit^ je vsaki dan ziunaj ter mi je ukazal piti na čast hiše.
—To je kiasen gospodaT. — je odvrnil Dimitrij, ki je že čutil učinkovanje prejšnjih steklenic.
Kakorhitro je bila odprta" trj tja steklenica, je MeShane nadaljeval :
—	Sporočil sem vam svoje mnenje, Dimitrij, ter vam moreta le reči, da bo za naju oi>a neizmerno (lobro, če bo gospodar dobil deklico, radi katere je priši-1 semkaj, kot domnevam. On je namreč skrajno velikodušen ter ima denarja a- izobilici. — Ali poiznate natančnejše njene ra.zmere?
—	Seveda. Ona j- edina hčerka zamrlega kneza Ča«rttorinskija ter stoji takorekoč pod varstvom carja samega. Vsa posestva pri padajo njej. z izjemo enega, katero -je stari knez določil za ustanovitev bolnice v Varšavi. Bogata je ter fifc domneva, da jo hoče dati car enemu svojih generalov. Stanuje v carski pakuči kot dvorna dama carinje.
—	No, — je rekel MeShane, — ali ne bo poaročilo to nikakih težkoč?
—	Skoro uverj in sem o tean, — je odvrnil Dimitrij.
—	Pobegniti mora ž njo, — je rekel MeShane po kraitkem odmoru, — Kaj treba storiti, da jo vidi?
—	V palači sami se ne bo sestal ž njo tako, da bi mogel govoriti ž njo. <ker ni to oddajno, a drugod bi se to lahko zgodilo.
—	Mogoče v kaki družbi aJi na kakem plhsu? — je ailil MeShane.
—	Ne, to ne gre, kajti gospodje in dame so pri nas ob takih prilikah ločene. Le na plesu bi lahko izgovoril ž njo par besed.
Adrian dal Valle:
Strah.
Sedeča kakor navadno v udobni jedilnici, sita molče tratila čas, ki je še preostajal do ure, ob kateri "Sta običajno legla spat. Don Antonio je čital, njegova žena je šivala ; Oba sita pa od časa do časa pok ima vala, ker ju je <pre*najgala dremota. Tiho je vstopila Ivana, postavila na mizo skodelice, iz katerih se je kadilo, m rekla:
44Gospod, prinesla sem čaja!'* "Dobro, dobro! Ali si ga ohladila?"
"Seveda! Ali želite še česa?"
"Ne, lahko grtlš spat."
Žaleča lahko noč se je Ivana oddaljila ; nekaj čaRa je biilo še slišati njene iagubljajoče se korake po lesenih stopnicah, vodečih v podstrešje.	»
Antonio je vzeil 'skodelico in srknil nekoliko čaja, nato se je u-dobno zleknfl v naslonjač, si popravil naočnike in zavel zopet citati. Nenadoma se je Obrnil k svoji ženi in je zaiklical; "Martam! Marta!"
Žena. ki je bila znova nekoliko zadremala, se je sunkoma stresla, preplašeno se je vzravnala.: "Oh. kako s«! me prestrašil!"
"Veš. :kaj sem čital?"
"Gotovo zopet kako laž!"
"Ne, ne r to je zelo važna stvar, Namreč o tatovih in roparjih."
"Za božjo voljo, o tatovih!"
"Vse kaže, da se klati cela tolpa po naši okolici. Sinoči so vlomili v Miguelovo Vinarno; ukradli so ves denar, razne malenko-
KAKO TKPE NA SMRT OBSOJENI
eal Antonio, tnudeč se, da bi dodal svojemu glasu odločnosti.
"Usmilite se me, imejte sočutje z bližnjim! Dajte mi vsaj požirek \ode, strašna žeja me muči."
"Nimaono vode! V mestu dobt-te vse." Nova tišina, včasih pretrgana s šepetom nerazumljavih be^ sed, ki jih je izgovarjal trdovratni popotnik. Nato je začel iznova klicati in prositi. Ko je videl, da mu na noben .način ne odpro, je začel udrihati z vso silo >in kričati kaikor blazen: "Odprite! Odprite!"
Zakonca sta 'bila skoraj ob pa mot od samega strahu. Postavila sta za durmi cek> 'barikado miz ir stolov; nato sta se oborožila!, on z lovsko puško, ona s sekiro.
"Spravite se odtod, ako nočete, da vas ubijem kakor psa!" je rjovel Antonio. Žena pa je kričala "Poberi se, poberi se, postopač, razbojnik, tat!"
Ali neznanec je začel iznova. da si s slabotnejšim glasom moledovati : "Vode, samo kapljo vode M'
NaposJed je prestal Wiicati! ^Bilo je slišati, kako odhaja z opoteka joči mi se koraki . . .
Zakonska sta prebila izelo slabo noč. V*ak sum ju je strašil; Z iz buljenimi očmi sta gledala povsod same grozne »prikazni in tresla sta se kakor listje v vetru.
Bleda svetloba vzhajajočega dne je prinesla nekaj miru njunim razdraženim mislim; prvi žar
- Jrf ♦ n : :t r
Kretanje pamikov - Shipping News
tfti. pa še konja so mu odpeljali" , . , 'Jezus Kristus! To je strašnovtpa J,?a
Govorila sta še nekaj časa o tej
. i slednje ostanke blazne groze in
le od daleč?
—	Proldrtto, to je zelo zavito vprašam je. Prepričan sem, da ni povedala tega ne njemu, ne meni, čeprav imam glede stvari svoje posebno mnenje.
—	Potem Mac Sanovič, rečem le to, da mora vaš gospodar dobro premisliti vsak svoj korak. On seveda ne ve, da s)te mi nekaj povedali, a kakorhitro se mu zdi prilično zaupati meni, bom napel vse svoje sile, da mu ustreženi.
—	Govorite kot. razumen in dober služabnik. — je odvrnil MeShane, — m sedaj hočeva izprazniti steklenico. Na dobro srečo kapitana O'Donahue!
Enajsto poglavje.
Ko se je McShaine naslednjega dne prebudil ter skušal oživiti v »pominu to. kar se je pripetilo med njim in Dimitrijem, ni bil popolnoma gotov, da nuu ni zauipai preveč.
—	'Mislim, da sva govorila le pogojno, za slučaj, da je O'Donahue zaljubljen — in da ona vrača njegovo ljubezen. Na vsak način pa moram obvestiti O'Donabue-a o tem, kar se je pripetilo.
To se je zgodilo in O'Donahue mu je odvrnil po kratkem razmišljanju:
—	Res ne vem. če ni mogoče to najboljše, kar moremo storiti. Vidiš, celo stvar moram zaupati nekemu in s/krajno težko bi bilo dobiti pravega moža tukaj, kjer je menda vsakdo član policije, človeka smatram za. poštenjaka in nikakor mu ne bo škodilo, če je res.
—	Ne bi mi povedal, da pripada policiji, če bi nama hotel nastaviti past,— je rekel MeShane.
—	To je res in v splošnem menim, da ne moreva storiti ničesar boljšega Prehitra pa sva, kajti kdo ve, če se ni v svojih poslovilnih besedah prenaglila — ali če ni od tedaj naprej izprcmemila svo jf*a mnenja.
—	To se je seveda že pogosto zgodilo, O'Donahue.
—	In se bo še priprt ilo, dokler bo stal svet. Pa naj bo stvar ta-Jca ali taka Jutri bom predstavljen na dvoru in mogoče se mi bo jposrečjilo videti jo. Veseli me. da sem dobil sporočilo, da se ob tej Jpriliki lahko sesdainem ž njo. Pazil bom.
—	In kaj naj rečem Dimitriju?
—	Povej mu, da si mi omenil njeno ime ter rekel, da se nahaja sedaj tmkaj. Jaz pa sem le odgovoril, da me veseli -zopet videti jo.
—	Prav tako. Ta odgovor se lahko cbrne kot se ga hoče, — je rekel MaeShane.
Prihodnjega jutra se je oblekel O'Donahue v svojo uniformo ter se odpeljal v palačo poslanika, ki je obljubil, da ga bo spremil v carsko palačo, ter ga predstavil carju. O'Donahue je bilo (zelo milostno sprejet, kajti car se je osebno pom+nfcoval ž njim- Nato pa je rekel car, da bi carin jo veselilo spoznati ga in da upa, da se bo še dolgo mudil v Petrogradu.
Utripajočega srca je sledil O'Donadiu© poslanca v sobe carinje. Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko so se odprla vrata ter je vstopila carinja v spremstvu svojih komornikov isn častnih dam. O'Do-nauhe je sklenil, da ne bo odvrnil svojega pogleda od carinje, do-H«r me bo predstavitev 'končana. Ko ji je poljubil rOko ter odgovoril na par vprašanj, se je umaknil, da napravi prostor drugim in fcele takrat je vrgel pogled na skupino dam. iki so tvorile spremstvo carinje. Prve dame, katere je srečal njegov pogled, so nvu bile ne-znaie. Konečno pa je zapaizil kneginjo Čartorinski, ki je stala popolnoma v ozadju ter se razgovarjala z neko drugo damo. Nekaj £aaa pozneje je kneginja obrnila glavo in pogleda sta se srečala. Kneginja ga je takoj spoznala kajti hitro se je obrnila ter si pokrila prsi <z roko, kot da ji je presenečenje vrzel o sapo. Se enkrat se je obrnil O'Donahue proti njej in na njenem obraizu je čital, da je dobrodošel. Deset minut pozneje se mu je približal poslanik in ■zapustila sta palačo.
—	Videl «em jo, MeShane, — je rekel O'Donahue, ko je dospel domov. — Še lepša je m še -bolj sem se zaljubil vanjo. Kaj pa hoče-
počeii sedaj T
J«*
— Kako pa more priti do nje, «e se gledajo da-me in gospodje .vtvari, dokler nista snovi popolnoma izčrpala-; potem sta zopet' nekoliko zadremala. Pa je Manta nagloma odprla oči. Odložila je šivanje, razdehala, pomeneala si o-či in poklicala moža: "Pusti že novine!" Antonio ni odgovoril. 7. brado, na prsi povešeroo, z rokama, prekrižanima na časopisu, je Hpal, kakor da je v pernicah.
Marta ga je stresla. "Zbudi se človek, čas je, da greiva v posteljo!"
"Kaj? ... A tako, mailo sem zadremal . . . Bes, čas je, ipa pojdi-va! Ali so vrata zaklenjena? Je zapora zapahnjena?" "Da!"
"Dobro, vtzemi torej luč!" Marta je segla po svetilki, ali še predan jo je dosegla, je nekdo krepko udaril po vratih.
Mož in žena sta se preplašena spogledala. Njuna hiša je stala na samota in je bila oddaljena od glavne ceste. Poiset v tej nočni u-ri se jima je zdei sumljiv. Zadonel je še močnejši udarec na vrata. Anton i a je preudarjaH, končno je fctopil proti vratom. . "Za Boga, ne odpiraj!" ga ustavila žena.
"Saj ne odprem. Vprašati pa vendar moram, »kdo tako razbija.'
Po prstih se je iprikradel do v-hoda; zadrževanje dih je- prisluškoval. Tretji udarec na vtrata ga je tako prestrašil, da je odskočil in -zakričal: "Kdo je?"
Globok, nekoliko zamolkel moški glas mu je odgovoril; "Popotnik, ves izmučen in bolan, ki je zgrešil pot . . . Prosim vas, da mi privoščite prenočišče -za nocojšnjo noč!"
Žena, vedno 'bolj preplašena, mu je pošepetala: "Ne odpira jI. pre variti naju hoče, tat je!"
Antonio je odgovoril glasno: "človek, tu ni gostilna!"
"Vem, zato pa prosim prenočišča "kot milost, ki sem jo .pripravljen nagraditi."
Mesto ni več daleč, k več jamu pol milje."	, 1
"Ne morem več stati gah." "Le poizkusite!" "Bolan sem . . . Mrzlica me trese. Za božje usmiljenje, odpri te!"
"/Zaman se trudite. V tej nočni uri ne odprem npcom-ur!" . . . Tu jee se ni odstranil, bilo je slišati njegovo težko dihanje. Antomu in Marti se od strahu bpači obraz in nista od groze strmečih oči odmaknila od vrat. Na ponovne in pretrgane-. ttd&*ee .sta prdpiaieno oda
mm bps j i —u»-«f mmmmmmi	____
" je Mi
strahu. Odločila sta set. da pre v id bo odpreta vrata. Ko sta jih od prla. sta zagledala na pragu de belo listnico. Antonio jo je pobral in je pogledal vanjo. Bili so v njej neki papirji in precej denarja.
"Čegava je neki ta li-rtnica ?*' je vprašal ženo.
"Bržčas jo je pustil tat," je odgovonila žena.
Medtem sta prijezdila mimo njune hiše dva orožnika.
"Dobro jutro, don AntOnio!" je pozdravil orožnik. "Ali veste, kaj je novega?"
"Prav ničesar ne vem," je od govoril Antonio nekoliko preplašen.
"Prav blizu tukaj smo nagli truplo nekega reveža a brez najmanjšega znaka nasilja."
"Kaj mi povestef Pa je v resnici mrtev ?"
"Prav gotovo — ker je popol noma pozabil dihati . . . Pa z Bogom !"
"Z Bogom!"
Ko sta se- orožnika oddaljila, je rekel Antonio ženi, kaizaje denar-
Vpra sanje (umestnosti smrtne kazni v povojni dobi še ni prišlo resno v razpravo. Človeštvo se Je zelo oddaljilo od reševanja tega akutnega problema. Smrtna kazen je planes v veljavi v skoraj vseh državah, razen v Italiji, v Belgiji in v nekaterih švicarskih kantonih. Moralne muke, ki so v zvezi s smrtno kaznijo, pa so seveda v različnih državah raadične.
Na Angleškem obveste • obsojenca nekaj dni pred jusrti£ikaei-jo,.da bo usmrčen. Na ta način se smrtna kazen kot takta poostri s teškimi moralnimi -mukami, ki jrh mora obsojenec prenašati v zadnjih urah svojega življenja. Obsojenca ohnsijo v prisotnosti obis-kovalnega sodnika in državnega pravdnika. Na Spamskem so te določbe-še bolj ostre. Tam mora obsojenec .preživeti zadnjih 18 dni v cerkvi, kjer prosi Boga, da mu odpusti grehe. Prej je trajala ta priprava na smrt 24 dni, 1. 1900 pa je bila znižana na 18 dni. Na švedskem obveste obsojenca 24 dr pred izvršitvijo smrtne kazni. •Tust ifikaeija »pa se izvrši v >za.porn v prisotnosti 12' prebivalcev iz tistega kraja, kjer je bil izvršen Zločin.
Največje duševne muki? prenašajo obsojenci na smrt v sovjetski Rusiji!' Tam je malo slučajev >da obsodi zločinca sodišče, nava-kino izreče smrtno obsodbo upravni orgaTV Obsojenec mora često čakati" po več mesecev na ' izvršitev smrtne kazni. Vsak najmanjši šum ponoči ga vznemirja, ker vedno misli, da je prišla njegova lira. Tako niso redki sflučaji, da ie-vrše obsojenci v ječi samomor, ali pa da znore pred justifikacijo. V drugih državah pa puste obsojencu vsa j upanje na pomilostitev.
V	Nemčiji odsekajo obsojencu glavo v potihnem prostoru. Blafc-uib in nosečih žen pa se ne sme u-smrtiti. Na Kitajskem nsmrte obsojenca »z železnim obročem. V A-meriki posade Obsojenca na električni »tol, tako da niti ne ve, kdaj sc- preseli na oni svet. Na Norveškem izroče truplo justificiraaiega z!oeraca njegovi rodbini, ki ga mora na tihem pokopati.
V	Italiji so se odločili na dosmrtno ječo, ki je gotovo hujša od smrtne kazni in niso redlki slučaji, da zločinci vsled neznosnih razmer v kaznilnicah zblazne.
a avgusta:
Gcorze Washington. Bremen; Orbita,
Hamburg.
11.	avgusta:
Reliance. Hamburg; Columbus, Cherbourg In Bremen.
12.	avgusta;
Uauretania, Bremen.
3. septembra:
Columbus, Cherbourg In Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
Cherbourg; Republic,
M. avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta:
Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg.
1a avgusta:
Presidents Wilson, Trst. 1». avgusta:
. Aquitania, Cherbourg. Suffren. Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20. avgusta:
uelgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg; Sierra Ven tana, Bremen.
26.	avgusta:
Berengaria,	Cherbourg; Rocham-beau, Havre;	Pres. Roosevelt. Bremen.	...
27.	avgusta:
Z« land, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
1 septembra: v.'	•
Mauretanla, Cherbourg; DeGrasas. Havre; Pres. Harding. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre; Leviathan, bourg; Orbita. Hamburg.
Cher-
8.	septembra:
Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
AquMania, Cherbourg, George Washington, Bremen.
10.	septembra:	•	(
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra: %
Majestic, Cherbourg;
1&." septembra:
Republic, Breme«. . «.
16.	septembre:
Berengaria, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgenland, Cherbour Dsutsch-land, Hamburg.
19. septembra:
Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America. Bremen.
22.	septembra: Resolute, Hamburg. ?
23.	septembra:
Mauritania. Cherbourg: Zeeland. Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen.
4 S	t
30. septembra:
'Aiqolfunla, Cherbourg; Pres. Hard-Irtg. Bremen.
ZLOČIN V AEROPLANU
nico: leT"
jo!"
"Kaj pa napraviva s tem-kaj? Betdak! . . . Obdrživa

%	t -g; (Dittje pnho&ij^T':
na no-
Ali ime Francoz poročiti Nemko?
Originalni intermezzo se je dogodil pred neikaj ch>arvri v znameniti kavarni literatov '^Closeries des Lilas" v Parizu. Med gosti je bila znana pisateljica Rachilde. ki se je opetovano temperament i in nsjpešno zavzela za osvoboditev ž'tne na najraznorvrstnejšdh poljih. Na Okrožno vprašanje časopisa Paris Soir": "Ali sme Francoz poročiti Nemko t" — pa je daila -zelo šovinističen odgovor. Mladi pisatelji so se jezili nad njo in skupina teh, ki se prišteva "nwdrealistom," je prihitela v o-menjeno kavarno, se postavila pred pisateljico Rachilde, jo ozmerjala in s kiicemv'Živeta Nem čijal' odala. Prihitela je policija, ki je te za Nemčijo goreče "nad realiste" prijela in odfpeljals i svoje nrade. Nabralo se je »bilo hitro v kavarni in pred kavarno mnogo občinstva, ki si je omenjene nad realiste "pošteno" privoščila in energično odbilo njihovo feavzemanje za Nemčijo.
Velik izlet v Jugoslavijo.
Kdor izmed Jugoslovanov hoče [lit-ro in poceni potovati na obisik v staro domovino, naj to stori na •najhitrejšem paa-niiku Cunard črte, "Mauretamji". "Manretania" odpluje iz New Yorka dne 23. septembra ob eni popolnoči. Ta izle't 1k> vodil Mr." S. M. Vukovich, član newyorSkega štaba Ounard črte. On dobro pozna evropske razmere ter bo Sel izletnikom v vtseh.ozirih na roko, posebno kar se tiče pre gledovanja na meji, prtljage, potnih listov itd. Potnike bo spremil naravnost na njihov cilj. Udeleženci ne bodo tega izleta nikdar pozabili. Zajamčite si prostor že sedaj. Cena je (znižana. Potniki, ki potujejo tja in nazaj, bodo imeli še večje udobnosti.
Matteottijev procea.
Sodišče je sporočilo •zagovornikom obtožencev v Matteofttije-vem procesu, da so jim preiskovalni zapisniki vsled velike obet*-posti celih deset dni -na racpola* go. Po časopisuh vesteh se prie ne proces, šele meseca oktobra.-'
Politična obsodb«.
Svoječasno <qmo poročali, o sen-zaeijonalnem <zlo6imj, ki se je dogodil v letaiu 71, ko je poletelo z Dunaja v Budimpešto, l^toeassno smo javili, da je pri Vognju v SremtL, nedale čod sremske IMitro-vice, bilo najdeno truplo umorjenega moikeiga, za katero se je mislilo, da je identičen z nekim pogrešanim beograd^kim trgovcem. Ko se je ta trgovec javil in čim se ,>e zaiznalo, da morilci trgovca z lnriljanti Johna Laskerja. katerega so v aeroplanu 'najpreje kloro-formirali, nato ismorili in v. bližini iSopronja vrgli na zemljo, bivajo v naši državi in celo da ^e je tajnik Laškima Saevis nahajal v Beogradu pod svojim pravim imenom', je nastal sum, da-li nima truplo pri Vognju kaj skupnega z umorom v aeroplanru. Obstojal je sum, da je eden izmed sokrivcev umoril drugega, da si prisvoji celo mgraibljeno-srvoto v znesku od 20.00Q frankov in vrečico bri-Ijaoitov V vrednosti od 30 milijonov frankov.
j. In res! Sedaj s*? je ugotovilo, da je truplo um or jew a pri Vognju truplo pilota Bueoherja, ki je vodil letalo. Buecherja je verjetno ubil njeigov tovariš Saevis. Ker 6ta bivala Oba v Beogradu in opLs nekih avtomcibilsteih potnikov, ki so bili titate dni vid'eaii v bližini Mitrovice. ter Vognja, odgovarj?. opisu zločincev, se Sklepa sledeče: aevis, tajnik trgovca z "briljanti LasBt4rX JM ver^etti^ rihj^reje iz pilotom Buecherjnm domenil, da bogatega trgovca z briljanti v a. eroplanu-umonrita in vržeta z letaka, nato da si skuipnSo razdelita bo ^rati plen ter poibegnetau Saevis imel potni list, doeim ga Buecher fci imel. Zato je bil Sa.-visu na poti, poleg tega pa se zločinec, ki je že izvršil en umor, ni ustrašil drugega. Da se iamefci svojega sokrivca in da postane preko noči bogat človek, je sklenil, da spravi tudi Bueoherja s sveta. V Beograd sta prišla skupno in boječa se. da ju bo policija zaisledovala, ista najela avtomobil in se odpeljala proti Zagrebu. Med potjo je Saevis Buecherja ustrelil ter njegovo truplo vnged v -obcestno grapo-j Nato je pcfoejgnil, ne ve se, če smeri proti Zagreba ali nazaj v
._ ._	____i_ . r,
Buaki caristični kongres.
V.^izzi sta se .sestala m-lika kneza Nikolaj in Ciril, da razjasnita pred kongre-om svoje pravice na ruski prestol. Ruski rojali-f.ti so zaman prigovarjali knezu Ciril-u, naj ine uveljavlja svojih o-sebnih pravic na prestol.
Te dni je b2l obsojen politični direktor lista * Action Francaise' g. Karel M auras na dve leti ječe in na 1000 frankov globe, iker je svoječasno priobčil v omenjenem listu pismo na notranjega minis tra Schr&mdoka, kateremu je očital, da je dal raaoradzti gotove patrijotične ongamizacije, ^i t .pa razoiwl ketmft^MtoV. SHNb$fe nje ^je ^wdfcM	njo, da
umorili ninitrt kot
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, Je potrebno, dm Je na tančno poučen o potnih llrtlh, prt Uagl In drugih gtvgrelL
Pojaanlla, ,kl Tam Jih aeisorea» dati ?sled naše dolgoletne Uko&ajt Vam bodo gotovo r korist; tudi pil poročamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki tuajo kabine tudi v 111. reared o.
fllMm neve —wkHto postav*
ki Je stopila v veljavo a 1. julijan 1324, aamarejo tudi uedrfovljaoi dobiti ^dovoljenje ostati v dosaovlm eno leto ln ako potrebno tudi deU; toaadevna dovoljenja izdaja gene mini naselnlSkl komisar v VVaah ington, D. O. Profinjo sa tako do voljenjfe ae lahko napravi tudi « New Torku pred od potovanjem, tet ■s pofije prosilcu v stari kraj gla nanovejie odredbe.
KAKO DOBITI 8VGJCI IZ 8TABEGA KRAJA
Kdor leU dobiti sorodnika al •vojca la starega kraja, naj nam
prej pide sa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuKenlh ▼ prihodnji! treh letih, od 1. julija 1024 napre vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški drfavljanl pa aamorej dobiti sem lene ln otroke do 1& le ta breg, da bi bill itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne itejeje . kvoto. BtarfB ln otroci od It. * 21. leta amerllklh driavljacov p Imajo prednost v kvoti. PUlt* ■
pnjf »ntii,
Prodajamo voane liste sa ve« pre se; tudi preko Trsta samoreje J»> goaloranl asdaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., H«w York
Srbijo: Mogoče je tudi preko ^a-preba in Ljubljane pobegnil v I-t ali jo terase' vfriil na Dunaj. Tako ugibajo in komb^nirajp vae policijske centrale v Evropi, trudeč se, da drznega zločinca iaskide.
Poplavi sa Kadiarskem.
Iz Budimpešte poročajo o rapid-nem dviganjn Tise in njenih pritokov. Reka je na več krajih po-pbivila več tUtoč oralov posejane zemlje.
V^ko^a znaša nad 10 milijsrd


—	i-	-"v:
- i	5 • . _
eval več človeikih irteiv.
Pozor čitatelji.
Opozoriti trgoroe te ^ brtnike, pri k&torili kupi-jeie ali naroČite te sU v Bjik postrežbo ndoTolJn^ da oglašujejo ▼ listu "Olas Maroda". S tem
Uprava "Glas Iteroda1
Ji
Pray vsakdo—
kdor ka] Itt«) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav Tsakdo priznava, da Ima ja čudovit usp^ im
MAIJ OCOaAfll (
it

2i-ETJ J&Ž